59. številka. Ljubljana, v soboto 13. marca 1897. XXX. leto. I shaja vsak dan svi^ert isimli nedelje in praznike ter velja po pofit i prejmnan za st a tr o-og ersk e dejtele sa Tse leto IS gld., za pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 gld., za jeden Meaao 1 gld. 40 kr. — Za L j u hI j a no brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za tetrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po BO kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko vec, kolikor poštnina znala. Za oznanila plačuje se od atirietopne petit-vrste po 8 kr., ce ve ocnsnilo jedenkrat tiska, po f> kr., ce ae dvrkrit. in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se n« vračajo. — Uredništvo in npravniAtvo je na Kongresnem trgn fit. 12. Op ravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, r^klamscije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Dne 15. in 18- marca ta 1. stopili bodete na volišče, da si izberete za šestletno dobo svoje zastopnike v državnem zboru na Dunaju. Po sklepu zaupnih mož so kandidatje narodne stranke naslednji: V skupini kmečkih občin, katera voli dne IS. marca a Fran 1>1* Gar^arolHa župan v Senožečah, za sodne okraje Postojna, Bistrica, Senožeče, Vipava, Logatec, Lož, Cerknica in Idrija; Fran X^i»xxil*:aJt% deželni in bivši državni poslanec, za sodne okraje Kočevje, Trebno, Žužemberk, Rateče in Mokronog-. V skupini mest in trgov, katera voli 18. mavca s Iiivsi ilržtavaii poslanec, za mesto Ljubljano in trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani; Fran 4S*jil^clJe, c. kr. dvorni svetnik, sa mesta in trge Novo mesto, Višnjagora, Krško, Kostanjevica, Črnomelj, Metlika. Kočevje in Ribnica; clr« Andrej Ferjanelč, filvsl državni poslanec. za mesta in trge Postojna, Idrija, Vrhnika, Lož, Radovljica, Tržič, Kamnik, Kranj in Škofjaloka. Volilci! Stojimo na pragu odločilne politične dobe osobito za avstrijske Slovane v obče in še posebej za Jugoslovane. V zadnjem času poprijel se je slovenski narod ideie jugoslovanskega kluba. Ta parlamentarna zveza nam obeta, da nas reši iz neugodnega položaja, v katerem se nahajamo. Naše narodne pravice, katere se nam še vedno odrekajo, dobile bodo v jugoslovanskem klubu krepkega in odločnega zagovornika, — jugoslovanski klub bode pa tudi z vso silo deloval na to, da se gospodarske razmere vseh stanov slovenskega naroda izboljšajo. Možje, katere Vam za poslance priporočamo, so nam vsi zagotovili, da vstopijo v jugoslovanski klub. To je zanje najboljše priporočilo in zato Vas iskreno prosimo, da izjedinite na dan volitve svoje glasove na te može. V Ljubljani, 11. marca 1897. , x , . , , , Izvrsevalm odbor narodno stranke. LISTEK. G I o s e. Volilni viharji divjajo po vsi Avrtriji in tudi na&o malo in Bkroncnn slovensko domovino stresajo na vseh koncih in krajih. Nadi zavedni bral je na Koroškem napenjajo vse sile, da zmagajo s svojim vrlim L. Eirspielerjeno, katerega se boje zagrizeni Tentoni kakor vri g križa — marljivi Štajerci so imeli nekaj domačih prask radi dveh kandidatov, katere je prav rodoljubno zadušil gosp. Drogotin Hribar s svojim odstopom od kandidature, nove, 'jute borbe pa čakajo Štajerce še le 2d*j; — v Trutu in na Goriškem so se in se bodo Se rn s aH Kaši odločni in neumorno delavni rojaki s pregrešiš!i in Bocijalnimi demokrati, — v ožji slovenski domovini D* Kranjsku m pa smo si privoSčili vprav lukauri-jozno kar boj mej tremi strankami, ki ei nadevajo ne naslov „slovenska" ali „narodna". Pri nas sicer niso pokali revolverji in tudi se đibo bliskali noži, dnsi ni minilo brez nekaterih Vfočih klofut in skelečih rogov, vendar pa je bila molitev poslanca za V. knrijo tudi v Ljubljani prav &vahna in zanimiva. Po vseh nlicab in gostilnah 1° vladalo najnujnejše življenje, pred volilnimi lo-^i pa so stale povsod kar cele trumo radoved- nežev. Klerikalni Moijalisti so tekali nervozno s trobojninoi pentljami sem ter tja, dovajajoči svoje ljudi, socijalni demokrati pa so, odičeni z rndečimi trakovi, dvigali celo na hicikljih po ulicoh, stikajoči za somišljeniki. Klerikalci ho imeli »ujeto celo tremo fijakarjev, ki so se drvili po oddaljenejša volilce ter jih dovajali brezplačno na volišče. Ustavljali so Fe ti fijakarji pred vi ako hišo v predmestnih okrajih, popraževali po volilcih, pa kričali: ,Ls gori, le gor>, kdor je za Kreka! Danes jo vse zastonj". — In res jo bilo tistega dne v Ljubljani skoro vse zaatcnj. Po gostilnah krščanskih sncija-listov so bile mize vedno polne pijače in j^stvin, — agitatorji p», ki irmjo sicer prav jetične moš-rjičke, so plačevali tistega dne literček za literčkom, in golaže, pečenke, kltbase in asjicobtu, vse, kar je kdo le hotel, samo če je volil dr. Kreka. Da. ti nenavadno bogati in kavalirako potratljivi agitatorji so tiste dni obedovali pri „Slonu" in pili butelje, pa dajali trdovratnejšim volilcem celo — siebrne kronice, samo da so jim omečili srca za — „ ljubljenca slovenskih delavcev". In vino, pivo, „ajmohtw v družbi s kronami so vedno premagali celo najupornejse . . . Klerikalci so seveda tako pot rošili za poslanca V. knrije vprav ogromne svote denarja. Vender pa so se tresli navzlic tema tako za svojega kandidata, da so privlekli na volišče i najobskurnejfe elemente, pa kar celo legijo analfabetom. In niti to jim m zadoščalo! Da bi jim bila zmaga tem csigomejsa in tem sijajnejša, zatekli so se celo — v hiralnico in v — — bolnico, ter od ondot pripeljali po svodih agitatorjih v fijatarjih hhalce in bolnike, ki so se jedva vzdržali po kenci. — Obžalovati je res le de to, da nimajo volilne pravice i fabr čanke i branjevke, ki so se te dni sila pritoževale, da niso kakor Američanke z mož-kimi jednakopravne, n ki bi bile izvestno pomagale k slavlju dr. Iv. E. Kreka. Da je naredna stranka pri takih razmerah, ker ne razpolaga niti s tistimi tisočaki, ni-i z vojsko kaplanov, cerkven kov, cerkvenih ključarjev, članov različnih svetih družb, tercijarjev in terci-jark, ker je mog?a narodna stranka apelirati le na razum ljubljanskih volilcev V. kurije, pripačajoč jim izobraženega in zaslužnega de 1 a v ca i brtmka, ker narodna stranka ni delala pri volitvah še nikdar z nepoštenimi sredstvi, s sleparenjem, s terorizmom, grožnjami in z nesramnimi obljubami, zato je morala propasti v boju — častno . . . Udarec, katerega je dobila nar. stranka z izvolitvijo klerikalnega kandidata, pa bo zanjo Še najugodnejših pesledic, ako zvaja vodstvo stranke iz izkušenj minolih dni) koristne nauke ter v stroja tvo Volitev v Ljubljani. ii. Vencajzova kandidatura je provokacija za na* rodno stranko, in prvi in zadnji namen te kandidatur« sta uničenja in razdejanje narodne str nket ki je do sedaj imela Ljubljano za svojo trdnjavo To trdnjavo naskočiti in v prah prodreti, hcčejo nekateri nezadovcljneži, polastivSi se pri ti prhki osebe gospoda Vencajsa, kojega zasluge, in sposob nosti se umetnim načinom v zvezd« knjejo, d»si smo do sedaj o vseh teh zaslugah in sposobnostih le malo čuli. La toliko vemo, da se je omnnjoai gospcd pred tremi ali štirimi leti poprosil, da bi stopil v očestni svet. Ali ta prošnja ostala je brezuspešna, ker je gospod Vencajz že t^d.ij sprt v "'del, da ni za politiko, češ, da je njegova narava pre-nežna za politične boje in praske. O ti nežnosti vsaj pri sedanji agitaciji nismo mogli velike opa žiti! Mi ne štejemo gospodu Vencajzu v zlo, da je pričel agitacijo, ko še državni zbor niti rrszpuš'en ni bi, tudi mu ne zamerimo, da zadnja dva neteča osobno leta od hiša do hiše, ter prosi — d?, ne rečemo proijači — vsacega volilca za glas. Sicer glasovanje ni kaka m i I o š č i n a , ki se kandidatom deli, ali agitatorski materijal, kojega je zbral gospod svetnik okrog ssbe, je v istini t k. d m je moral osebno potruditi, če je hotel kaj dcs«ći. V..lic temu pa se spominjamo aloveč«ga pisma lord M cau^svi- koie je pisal načelniku agitacijsVe'a 0 'ska, ki je v Laedl u deloval za njegovo izvolitev v angleški pari iment. To pismo se je pisalo dno 3. avgusta 1832, ter se glasi mej drug m takole. »Na vada, za glasove beračiti, je, kakor se mi dezd va, ab3urdna, pognbijiva, ter naravno t nasprotna pra vira načelom reprezentativne vladne z:st me Nikdar bi se ne smel niti jednega volilca glaa izprositi, in nikdar bi se tak glas ne smel oddati radi osebnega prijateljstva. — Inteligentni del prebivalstva bi mo ral pač gledati na to, da se sedeži v parlamentu ne oddajajo tako, kakor sob«? v kaki r-vm hiši — vsi d silne in ponižne prošuje!" To so bila načela, ki so se spoštovala že leta 1832 ; da je dan6a drugače, za to ni odgovoren g \encajz. Zamerimo mu pa, da je tedaj, ko se je izkazalo, da ga vodsivo naredne stranke ue m re priporočati, takoj zanetil upor, ter se z dušo in telesom pedal v tabor ustašav, ki so do »-i j vs kdar Še bili na bojni stezi, kadar ne je narodna stranka borila za svoj obstanek v beii Ljubljan;. Družba, ki je kar čbz noč pritisnila za njim, napravica vtis beraške obleke, na koji je zaplata pri zaplati, ali vsaia jB druge barve! Dobro jih poznamo te naoce d. o . .i i • vrednosti, ki prilezejo pri vsaki vol tvi iz svojih kotov, ter po*:em švigajo po mestu, ponajajoč svoje grlo tistemu, ki je bolj-ie plača! Vse, kar jih je, videli amo že pri deiu, in kadar je klerikalna stranka hetela v Ljubljani zmagati, tedaj so vsa te BasBermanuske podobe, ki se sedaj za VencaJM pote, stale v njenem taboru, ttr krulile in tulile proti narodni stranki, da se je po celem mestu razlegalo. Potem, ko se je dr. Gregcrič v svojih prost h nrah celo stranke kraaiu izpremnni na podlagi razširjenega programa tnko, kakor zahteva časov črk. Resolucije prvega shoda zaupnih mož narodne stranke, ki se je vršil 1. 1894., ozirale so sa — kar je obžalovanja vredno — le na najLl.žnji čas. For au; v. j.i se je glasila izrecno in povsod „le za sedaj". V taistih resolucijah se je tudi tajilo, da je uajno i v nas Slovencih — drugod že pereče — ; m. alt.n vprašanje . . . Mmole deželnozborakt in tekoče državnozborske volitve so dokazale, da treba naredai stranki, ki zaBtcpa sedaj edina v Slovencih načela napredka, svobode in naredae prosvete, raz-Širitve in izpolnitve programa. Dogodki izza pol preteklega časa dokazujejo, da ni smeti več igno rirati izvestnih dejstev, da treba prilagoditi se jim, ali pa poiskati brzo leka. Nujno treba pa tudi, da se vaaj v nekoliko pomlade1 vrste voditeljev narodne stranke z možmi, ki morejo sočasje najbolje razumeti in ž njim najbolje sočutstvovati. Skratka: narodni stranki, tej poklicani zaščitnici in pospeše-vateljici napredka, svobede in prosvote, treba pre-osnov, katere naj se izvrše čim preje s pomočjo II. shoda zaupnih mož, ki naj se snidejo iz nova v Ljubljani iz prav vseh krajev slovenske domovine! Z Željo, da se izvrši to prav kmalu, kličem Vam, g. urednik: Kvišku srca! — Ne vdajmo sel Justin. — in na dan jih ima toliko, da sam ns ve koliko — zmislil, da je njemu dana iz nebes naloga, ustanoviti v Ljubljani še tretjo stranko, prestopila je omenjena tolpa do zadnjega moža v tabor noslja-jočega našega primarija, ter raznašala po celem mestu nove nanke, katerih jedro je bilo, da se mora narodna stranka odpraviti, da mora prostor drugi stranki napraviti, da se ima županom izvoliti mladi Turk, če pa že ta ne, pa vsaj dr. Krišper, in tako dalje! In gospodu Vencajzu mora sa ravno to najbolj v zlo šteti, da se je, — ko je vender mož dobrega okusa — brez premisleka oklenil brezupnih teh elementov, dasi jih je, kot do sedaj član narodne stranke, moral dobro poznati, in dasi je gotovo tudi dobro vedel, kak je konečni smoter vsemu hujskanju in brskanju, koje je dr. Gregorič upri zarjal od tistega dne, ko g« je klerik/Ina stranka sramotno vrgla iz svoje srede 1 Če je svetnik Vencajz na vab lo, da naj bi sa oglasil pri volilnem shodu narodna stranke, porogljivo odgovoril: da nima časa, je to značilno, ker dokazuje, da gospodu kandidatu ni m ri do narodne atiattke. če so njegovi pristaši po Ljubljanskih voglih n»bijali pam-fl te proti narodni stranki in proti izvrše^alnemu odboru te stranke, je to zopet značilno, ker dokazuje, da so ideje, s kojimi je gospod kandidat stopil v agitacijo, padle na plodno zemljo, in da je kan-d dat svoj prvotni namen, osmešiti narodno stranko in njeno vodstvo, vsaj deloma dosegel, če tudi le pri osebah, ki so do sedaj narno na videz pripadale k naši stranki. Če se je pa kan didat Venca»z vrgel v naročaj dr. Gregorju in njega I prismojeni strančici, je pa najzoačilneje, ker dokazuje, d a hoče postali grobokop narodni stranki v Ljubljani. Izkopana je jama, kdo pa bode v njo padel, — to se tudi ve, ker bi dtu -gače morali obupati nad zdravim, razsodrrm in stal nim mišljenjem Ljubljanskega vclilstvat Državnuzborske volitve. Pozor voliloi! Po novem državnczborek?m volilnem reda te volijo volilni možje poslanca več ust.o, nego pismeno, in sicor z glasovnicami. Veljavne so samo glasovnice, katere je Izdalo okrajno glavamtvo. Na te glasovnice naj volilni mož zapiše ime, značaj in bivališče ka.d. data ; notranjski volilni možje naj torej z »pišejo : Fran pl. Garzarolli, župan v Senožečah; volilni mežje v trebanjske-kočevskem okraja pa: Fran V iš ni kar, deželnosedu; svetnik v Ribnici. Razen glasovnice mora vs^k volilni mož prinesti seboj tudi izkaznico, katero je dobil od okrajnega glavarstva. Izkaznica je velike važnosti, ker jo mora volilec predlož ti volilni komisiji. Namesto izgubljenih ali pokvarjenih glasovnic se doba pred doevooa volitva nove glasovnice pri okrajnem glavarstva, na dan volitve pa pri volilni komisiji. Opozarjamo svoje somišljenike, naj pazijo, da glasovnice pravilno izpolnijo, da se ne izgubi noben glas. Klerikalci se. tajnih voLtev s potem začela streljati na km*trt in 2 vstrelila. Volitev se je pretrgala V D«t\v d w so po'• m pcslali eskadron hu-zarjev. Kako s* je vohio v GaI u-miri. Vladna poročila sevedi zivrač i;o krivdo na Rusine, ki so začeli pretep, ker jih je bil nahujsksl neki župnik. Vojaščina je morala delati r< d. Volitve so se vršile na jako čuden načn, kajti le tako je bilo mogoče, da so ?magali največ kaodidatje poljskega osrednjeg* odbora, za katere mkdo ne mara. O teh volitvah so bo obširno govorilo v državnem zboru. V Ijuhljaisl, 13. mirca. Koroški deželni zbor je dovolil nemškemu „Schulvereinu" in pa „Siidmarki0 po sto goldinarjev podpore. Za to podporo so glasovali vsi poslanci, izvzemši Slovence. Proti tej podpori sta govorila slovenska poslanca Einspieler in Grafen-auer, a seveda sta se zastonj trudila Nemce, prepričati, da ne gre tacih društev podpirati z deželnimi stroški. Čemu bi tudi Nemcem pravil, da je to razžaljivo za Slovence, ko se je podpora baš zato dovolila, da Slovence razžalijo ? Deželui denarji se bodo torej rabili, da se zatira slovenski živelj na Koroškem. Na Štajerskem so vsaj vele posestniki ugovarjali tej podpori, na Koroškem je pa veleposestvo ravno tako odločno sovražno Slovencem, kakor drugi nemško-narodni poslanci. — Koroški deželni zbor se je tudi izrekel za osnovo srednje gozdarske šole za planinske dežele. Občinski zastop v Plznu bode v bodoče popolnoma češki. To se je zgodilo vsled neke razsodbe upravnega sodišča, po katerej ima meščanska pivovarna pravico volit*, če tudi ima že v mestnem zastop u virilni glas. Dosedaj so v prvem razredu imeli Nemci večino. Ko se je pa meščanska pivarna, ki jako mnogo davka plačuje, uvrstila v ta razred, so se pa mnogi nemški tovarnarji morali prestaviti iz prvega v drugi volilni razred. V prvem volilnem razredu so vsled tega Nemci izgubili večino, v drugem je pa toliko cehov, da novi nemški volilci Nemcem niso mogli pripomoči do večine. Nemci so silno jezš, da sedaj v mestnem zaBtopu niso zastopani. Koliko je pa še po veČini prebivalstva slovanskih mest, ki imajo nemški občinski zastop, a Nemci v tem ne vidijo nobene krivice ! Razmere v Skoplju. Dna 5. t. m. sta prišla v Skopju v neko kavarno dva Turka. Delala sta 8o pijana in zmerjala v kavarni navzoče kristijane. Mej drugim sta v kavarni bila srbski in avstrijski konznl. Ko ju je neki uradnik zavrnil, sta Turka potegnila nože in mahala po navzočih. Avstrijski konzul Je s svojim dragonomom odbil vse napade. Nekega Italijana sta nevarno poklala, in bi ga bila ubila, da jima niso ljudje zabranili. Takoj so poslali po policaja in streljali z revolverji, da pride kaka pomoč, a minolo je več kakor četrt ure, da je policija prišla. Ta dogodek kaže, kako je skrbljeno za varnost kristijanov v Stari Srbiji. Evropa in Grška Velevlasti napenjajo vse sile. da na lep način preprečijo izjedinjenje Krete z Grško. Evropske velevlasti nikakor niso voljne dovoliti, da bi se Grška znatno povečala. Pred Grki imajo nek poseben strah. Znano je, da so Grki dobri trgovci in velevlasti se bojć, če se Grki oja-čijo, da izrinejo tujo trgovino iz orijenta. Zato pa vsi zapadno-evropski kapitalisti porabljajo ves svoj upliv proti Grški. Velevlasti pa tudi že dolgo hrepene* po najboljših delih Turčije in jim zatorej tudi ne more biti všeč, če morda Grška odnese kak dober kos. Celo o Angliji se ne ve, ako je v resnici naklonjena Grški. Nemška vnanja politika v državnem zboru Te dni je nemški državni zbor razpravljal o budgetu pomorskega ministerstva. Posehno so Haller, Vollmar in Richter pri tej priložnosti hudo kritikovaii nemško vnanjo pol.tiko in ugovarjali pov kšanju mornarice. Haller je rekel, da je po-vekšanje bredovja Francoze zapeljalo v Mehiko. Vollmar je rekel, da se vladi mora, kolikor manje je mogoče, dajati sredstev za napoleonsko svetovno politiko. Naj bi Nemci pred Kreto imeli več vojnih ladij, bi še več nemških neumnosti storili! Richter je pa dokazal, da Nemčija a tem, da se v vso meša le škoduje nemški trgovini. S streljanjem iz topov se nemški trgovini ne koristi. Drugi koncert Glasbene Matice" dne 8. maroa t. I. Ped vodstvom koncertn ga vodje gesp. Jos. Ceri u a izvršil se je tudi ta koncert vseskozi prav točuo, na občno zadovoljnost mnogobrojoega občin stva. Vzpored se je pnčel z mojstra Smeta'ie divno orkestralno skladbo „Iz čeških logov in gajev", št. 4 simfomških slik za veliki orkester. Stavni skladatelj nam sika krasen poletni dan na livadah češke zemije in splošno veselje narave ter ?adovolinosti na kmetih v tihem senčnatem gaju, daleč od ljudskega brneča. Jako karakteristično nam glasba opisuje šumenje listja ob rahlem vetru, ki postaje vedno močneji in se zdtužuie s ptičjim petjem v tajnostno harmonijo, v katero zadene iz dsljave sanjavi goz-lni rogovi. Na vrhunca glanbene slike začuje se živahna godba kmetske vesebce, vedno bolj se bližajoča, izrazojoča, kako se selska dražba veseli življenja iu iivršujujoča se s krepko narodno pesmijo. To krabno poetično glasbeno sliko je izvajata vojaška godba pod spre'nioj vodstvom gosp. Čeri na prav eksaktao in lepo ntiaccirano v vseh pe drobi o iti b, ter uaoi podalr. tes lep glasben už.tek. Vokalu mešani zbor K. Bendla .Molitev" je nekako tužno nsdabnjena prošnja češkega radarja, ki v ZBOJu svojega cbiaza opravlja svoje delo v drobu čeških go:a, naj bode večni Stvarnik dtagim tem goram v bran. Uvajal jo je zbor dam in go spodov prav čvrsto in žel glasno odobravanje, isto-tako tndi za nežno, in posebno v izvajanju rosam n h glasov jako 7anintivo Filiichovo skladbo na Hnio«»jeve besede „Krasna si kot cvetica". Domače sklad« tel je je v vzporedu zastopal Stanko Pir na t. Njtgova „Vzpomladna pesem" je široko na'ož na in razpredena interesantna koncertna skladba. Mešani zbor ozuanja vzbujeuje narave, ki se v catje o h v.*. Jako markantno seže vmes m; ški zbor s tužno traso „Poteki vkovani v ladovj*14 ter postaja vedno živejŠi, izrazujoč Šumljanp in škakljanje valov. Isto frazo ponavlja mešani zbor, stopnjujoč vedno bolj živahno „novo I»*po življenje" in v mogočnih akordih končujoč „Prr da obhaja vzpomladnega dan prerojenja". Lepa skladba se je pela prav dovršeno in živahna pohvala je donela skladatelju in vrlim izvajalcem. Dr. Brali ms, jeden uajodličnejših živetih komponistov, katerega je A. Schuman imenoval čudesno prikazen na polji umetnosti, podal nam je v „Fingalovem spevu" vseskozi karakteristično skladbo 'a ženeki zbor 8 spremljevanjem haifa in rogov. Žal, da nam prostor ne dopušča obširneje se pečati z elegičnim tugospevom po padlem Tre-narju, ki nam je zares pretresel srca in ima prekrasnih nuanc, katere so prišle vsled marljivega študovania in vodstva do popolne veljave. Istega skladatelja .Vrtnar." je veselejšeg* značaja in bi bili želeli posebno zaradi nasprotja nekoliko živah-naje predaašanje, kar bi bilo skladbi sami te na korist. Peli pa sta sa obe prav dobro, kir ja pričala glasna pohvala občinstva. Mendelssobnov E moli koncert op 64. ja izmej najboljših del njegovih iu zavzema nedvomno prvo mesto poleg Bethovenovega. Prvi del obaeza dva jako melodična motiva, katera izražata po svoji lepoti do cela skladateljevo individuvaluost; prvi izraža največjih idealov polno vzvišenost, drugi pa toploto in iskrenost njegovega čustvovanja. V teb dveh motivih je skladatelj odkril bopate zak'aia svoje dose. Gosp. Ve d ral se je pokazal tudi v tem težkem koncertu izbornega goslarja ter oo'eg lepega čustva polnega igranja tudi briljantne figure in pasaže zmagoval prav srečno. Orkester apremljeval je solista prav diskretno. Zadnja točka vzporedu je bil velikanski D/ofa-kov „Hymnu8B, o katerem smo že govorili obširno po prvem koncertu Pri ponavljanji dosegel ja, če možno, šs sijajnejši uspeh kot prvikrat. Koncert pokasal je zopet, da tudi pod vodstvom g. čeri na „ Glasbo na Matica" stopa krepko naprej na pota prave umetnosti. In tako bodi tudi nadalje ! — i. Dnevne vesti. V Ljubljani, 13. marca — (Volilno gibanje) čim jasnejše se kaže, da ljubljansko meščanstvo neče o kandidaturi gosp. Vencajza mč vedeti, toliko strastnejša in brezobzir-nejša postaja agitacija Vencajzovih pristašev. Nasprotniki slepijo voMce z lažmi, da so vsi odličnejši člani narodne stranke in tudi gg. župan Hribar in in dr. Tavčar odločno za Vencejza; tisti poštenjaki, pod katerih okrilje se je podal g Vencajz, Baraga, Bolčev Pepe, Sturm itd., ki žive* ob zaslužku, kateri jim dajo mešČAni in z&to zdaj proti meščanstvu Agitirajo, ti so zbrali kreg sebe krdelo vedno žejnih tovariSev in izdali parolo, da se mora šiloma ra2gnati vsak sestanek narodnih volilcev- Porabljajo se pa še dni -i sredstva. Tako so nasprotniki denuncirali necaga učitelja, da agituje proti gosp. Vencajiu, dasi je dotični učitelj le v prijateljski družbi izjavil, da se za Vancajzovo kandidaturo ne more ogreti. Sodnim uradnikom se ja predložila pola, uaj se podpišejo za kandidaturo g. Vencajza, kar ni drug'ganego cčten in popolnoma nedopusten prit is ek na uradnike. Tacih in jednacih reči j bi mogli navesti še več, toda mi nečemo slediti Ven-cajzovim agitatorjem. Koliko bi se dalo samo povedati o tistem uradnika, ki strastno agituje za g. Vencajza in pripoveduje, da je rekel njegov šef „ A i I • meina Beamten stehen dem Veacajz zur Ver-fiigang", koliko o nekih «1 -upih uradnikih, koliko o tistih, ki so prouzročili, da je šla h gvf. Koslerju posebna deputacija tožit nekega gospoda, kateri ni prijatelj Vencajzove kandidature, in kateremu so za to Vencajzovci hoteli kruh odjestil Svaka sla do vremena! Nam je te^a počenjanja dovolj in če mislijo pristaši Vennajzovi s'rahovati meščanstvo, stopili jim bedemo tako krepko na noge, da si bodo zapomnili' — (Klerikalna nesramnost) Ako hrče kdo vedeti, knko podel iu nesramen zna hiti „Slover.ec". tisti čitaj sinoitno številko tega lista. V njem se deia reklama za funoznega vodjo Povšeta, prava ameriška reklama, s katero se „Slovenčetci" prej saveda niHo upali na da*j, boječ se, da se osvetli vodja Povše tudi z naše strani, v kat.rem slučaju bi pri volitvi gotovo korenito propal. Zujedno se na prav ii fameu način blati kandidat narodne stranke g. Višnikar. L<ž, podla laž, je že od nekdaj najpri Ijubljeuejše sreds vo naš h klerikalcev in ker gosp. Višnikarju drugače na more o do živega, lažejo, da ja zai ©ni ril svojo dolžno-t pri celjski postavki. Trditev, da hi bil gop. Višnikar še po prejetju telegrama lahko z vozom prišel do Ljubljane, je prav takisto lažnjiva, kakor trditev da je Višnikar kdaj tekel Povšetu: „Pojdite, pojdite, saj se km tu ne godi tako slabo, saj t"ga sami ne verjamete". V očigled tokeoiu poetipanju ne moremo druzego. reči, nego: Fej, oratn Vas bodi t — (Gospod Koblar na agitacijskem potovanju.) Kur:.t Koblar je Al na agitacijsko potovanje in prišel v četrtek v Kranj ter tam priredil majhen volilni shod. Zanimivo je bilo videti ta shod. Na strani Koblarjevi so stali dekan in kapelanje, kateri so pri zadnji državnozborski volitvi še bili najodločnejši nasprotniki Koblarjevi, na drugi strani pa so stali tisti meščani, ki so pri isti zadnji volitvi z vso uuemo delali za izvolitev g. Koblarja. In te meščane je kurat Koblar popolnoma odbil od sebe in jim iztrgal iz src še tisto malo simpatij, kar so jih imeli do njega. Koblarjev govor ni bil drugega, nego dolga vrsta nedostojnih napadov in podtikanj na kandidata narodne stranke gospoda dr. Ferjančiča. Gospod Koblar je zlorabil svoje glasovanje pri volilni reformi za agitacijo zoper dr. Ferjančiča, dasi je prav s tistim glasovanjem dokazal, da ni za nikako rabo in da ne pozna nikake solidarnosti. Kako naj tak mož, ka teri hoče vedno svoja pota hoditi, kateri se celo ne ustraši zavratnega postopanja — kajti tako se mora imenovati Koblarjevo glasovanje pri volilni reformi in sedanje izkoriščanje tega glasovanja — kako naj tak mož deluje složno z drugimi poslanci vred v jugoslovanskem klubu? Mislimo, da klubu sploh ne bi bilo dolgo obstanka, ako bi prišli vanj ljudje Koblarjevo vrste. Skrajno npngoden utis pa je naredilo predrzno sumičenje Koblarjevo, da je dr. Ferjančič kriv, da je — propadla celjska postavka. Vidi se, da spada g. Koblar po svoji naturi v „Slovenčev" tabor, ker samo tam se nahajajo ljudje, kateri se ne ustrašijo nobenega sumničenja in podtikanja. Dr. Ferjančič je bil že v nedeljo, predno se je zopet sešel državni zbor, na Dunaji, kar sicer ni navada, in ko je videl, da so nemški poslanci, ki večinoma stalno na Danaji prebivajo, vsi navzočni in je celjska postavka v nevarnosti, brzojavil je takoj vsem slovenskim in tudi raznim drugim slovanskim poslancem, naj pridejo koj na Dunaj, s'oril jo torej vse, kar mu je bdo mogoče, da reši postavko. Istotako zvijačno je hotel Koblar izkoristiti predlogo o iz višanju uradniških plač zoper dr. Ferjančiča, da^i ve, da je bil dr. Ferjančič jedini slovenski poslanec, ki je govoril za izvišanje plač višjim in nižjim uradnikoac. Koblar si je najbrž mislil, da so kranjski meščani popolnoma nepoučeni o parlamentarnih dogodbab, da jim sme povedati, kar hoče A prevnril se je in na dan volitve spozna, da je tako, ko dobi samo glasove tistih, kateri SO pri prvi volitvi delovali in glasovali proti njemu, vsi drugi pa bodo glasovali za kandidata narodne stranke dr. Ferjančiča. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Opozarjemo na dana-njo predstavo velezamaiive drame „ V a 1 e n a k a s v a t b a" ua korist heroine gos^č. T e r š o v i. V torek se bde pela opera „Prodana nevesta". — (flGla8bena Matica".) II. glaf-b»ni večer na korist pok: jnioBkema Zr.kUdu društvenih nč to I je v bo v sredo, dne 17. aušea t. I. v čitalnični dvorsni ,N*ro ru izvolila naslednji odbor: Miio Než o, pr. ds< dn U. A eksander Gjud, podpredsed ik. Ang^osliv Fruncbetti, ':jn k. Jo*ip Gradiš, Josip Herceg, Bernbard Doležal, odbcm-ki, Lan Boltauzftr, namestnik. Gmotno stanje je bilo ugodno. Iz leta 1895 je bilo prebitka 582 gld. 83 kr.. dohrdki le a 1896. ao znašali 255 gld. 1 kr, atroški pa 113 gld. 94 kr., torej vstane prrbitka koncem 1896. leta 723 gld. 9 kr. G' spod Josip Gradiš zahvalil se je bivšemu predsedniku v imenu vseh članov zadruge, za njegov trud in za požrtovalnobt s katero ie vodil zadrugo deset let, za kar se je g. Ivan Boltavzar zahvalil izrekši željo, da bi se zadruga pod vodstvom novega odboro razcvitala in dosegla svoie namene. Mej raznimi predlogi sklenil je občni zbor, da v kratkem proslavi v ožjem ktogu zadruge desetletnico obstanka. — (Pevski zbor „Glasbene Matice") pri redi jutri v nedeljo, 14. t m. ob polu 8 uri zvečer v Slavčevi dvoruni »Narodnega doma" (prvo nad stropje na leo) svojemu odhajajočemu zaslužnemu članu gosp. F. Stegnarju na Čast pevski večer. P. n. gg. pevke in pevci poživljajo se, da se tega ve eera polnoštevilno ndeležo. P. n. gostje d L-1 o došli! — (Poneverjenje.) Včeraj sta se prijela agenta F I p D in Ivan T , ki sta po Ljubljani in po rkrlci prodajala nn obroke podobe in potem pri sii. nI h denar izrterjala iu za se pridržala. — (Obesil) se je danes zjutraj krznarski vajenec Karel M bar v Kansigovi deavnici v Židovski stezi št 3 Zjutraj prišvl je h kuharici po ključ od delavnice in jej pri odhodu dejal „ udi jo, zdaj se ne vidiva več". Ko je prše) malo časa pozneje drugi vajenec v delavnico, našel je Moharia obešenega na žeblju ob zidu. Poklical se je policijski zdravnik dr. lllnar, ki pa je la konstatoval smrt samomorilca. Kaj je 16 let starega fanta napotilo do s*momora, ni znano. Govoril pa je popred že ve'krat, da se bode obesil, toda njegovim besedam ni nihče pripisoval pom na. — (Cigani pred poroto ) Zaradi pomankanja prostora, omejiti moramo svoje poročdo le na najvažnejše momente te desetdnevne obravnave. „Tuci" je bil duša in glava tatinski družbi. Izvršil je vsega skupaj 17 tatvin ter napravil škoda za 2300 gld Samo konj je pok'adel 13, m j njimi take v vrednosti po 300 gld. Sicer je pa kradul tudi svinje, koštrune, meso, klobase itd., sploh vse, kar mu je priAlo pod roko Glavni poškodovanci so ; Jože Peternel, posestnik iz Zg. Novakov, J >že Bav daš, posestnik iz Lomov, Janez Janež, posestnik iz Babnegap Ija, Janez Mavc i o France Jenkovič, po sestn ka iz Tomišlja, Andrej Tauupe iz Gradenegga na Koroškem, Jakop L ben iz Bizovika ter Anton Anžlovar, trgovec iz Lužarjevega Kala. Samo Taup peju je vkradel 2 konja, ki sts. bila skupaj vredna 600 gld. Vidi se iz cele razprave, da je bd „Tuci" nekak sp«cijalist za konjske tat ine. Krasti je zaal tako previdno, da ga pri vseh njegovih številnih tatvinah niti jedenkrat niso dobil „in tlagranti". Značilno je to, da so pri vsaki konjski tatvini cigani mej Raboj menili: „je pa že zopet bil „Tuci" zraven". Tako je postal on predstavitelj ciganskega konjukega tatu. Dobro pomoč pri svojem delu imel je „Tuci" v svoji ženi „Divi" in tašči .Katici". Vedno sta hodih ž njim ; najprvo sta lazili okrog hiše, potem pa prosili v hiši za dar božji ali za prenočišče, pri tem pa izpazili, kje in kaj bi se najložje in najboljše pokradlo. In res, kadar in kjer sta Dava in Katica dan poprej prosjačili ali nočdi, vedno je bilo tam še tisto noč ali dan pozneje pokradeno. I u pokradeno je bilo, naj sta dobili dar božji in prenočišče, ali pa ne; prvič v zthvalo, v dru nem slučaji pa iz maščevanja. V svoji drznosti je šla ta družba tako daleč, da je Dava v Bizoviku posestniku Lebnu, ki ni hotel nadležnih cigank prenočiti, naravnost zažugala : „gorje tistim ljudem, ki ne dajo revežem prenočišča". Še tisto noč je „Tuci" vkradel Lebnu kobilo, vredno nad 150 gld — Interesantno je tudi to, da se jo vedno našla ciganska palica ondi, kjer je bilo pokradeno. To stvar pojasnil je cigan, priča Pavel Bradjič, tako, da se pusti palica ležati radi tega, da pes ne laja. — V koliko je to praktične vrednosti, n dognano, morda je tudi nekaj ciganske vraže na tem. Tuci-jev taj i I n i zagovor je šel tako daleč, da je ad ge-neralia celo to vtajil, da zna pisati. Toda tekom obravnave se je pa izkazalo, da Tuci zna ne le pisati, nego da se razume celo na medicinske re cepte. Priča France Einšp.lar iz Sveč na Koroškem — mimogrede bodi omenjeno, da je lepa in pravilna slovenščina te priče, kakor tud drugih prič iz tužnega Korotana obudila splošno pozornost — je kupil namreč kobilo na TomiŠlji ukradeno od Tucija. Ker je pa bila kobila zelo huda, hotel je Einšpilar kup razdreti. „Tuci" je pa potolažil kupca in mu dejal, da mu zapiše take „aremje", da bode kobila takoj krotka, če jih izpije. „Arcnijeu p* bo dobil na Tucijevi recept v lekarni. Mož seveda tega ni popolnoma verjel, vender je spravil po zdravniku Tuciju zapisani mu recept Pri obravnavi je Tuci resno zagovarjal svoj recept. Češ, to je še vsacega konja ukrotilo; pri tem je tudi izdal svojo skrivnost, rekoč, da s« ta medicina napravi iz „muškat rož". Toda Tuci ni samo nevaren konjski tat, on jo tudi mož silovit in nevaren življenju. Vedno je bil oborožen, če ni imel puške pri sebi, pa je imel dolg in ostro nabrušen nož. Tako je po tatvini na Lužarjevem Kalu Anžlovarju in župa- u Oražmu obema grozil, da ju zakolje, če mu ne dasta prilike uiti. Pa tudi še na begu mahal je z nožem okolu sebe, da ni mogel nikdo blizu in stoprav po tri-če.trt urnem pregtnjanju mogli so ga ujeti in zve zati. Pri tem se je izgovarjal, da so ga hoteli ljudje ubiti, da je torej le v sili se branil, kar je pa seveda debela in drzna laž Žugal pa je tudi s požigom češ: »gorje Strugi, če pridem jaz iz je^e, Struga bo mene pomnila!" Vsled tega je bil tudi poskušene težke telesne poškodbe in javne sile krivim spoznan. Nedolžen je pa Tuci vedno in pri vsaki priliki — kakor Lahov koš. Ko se je našla pri njem steklenica smodnika, vpraša ga g. predsednik, čemu mu je smodnik, ko vender trdi, da se puške ni nikdar posluževal. Tuci najde takoj izgovoi in pravi, da ima smodnik vedno pri sebi, ker ga rabi kot zdravilo zoper pljučnico. Toda ta zagovor je jalov, ker so se našle pri njem poleg smodnika tudi svičenke, ki očitno ne rabijo za drugo, kakor za hitro pot na oni Bvet. Iz vsega tega sledi, da je „Tuci" človeški družbi nevaren individuum in, da je pravica pravo zadela, ko je položila porotnikom glede njegove krivde soglasni „da* na jezik. — Cigan „ Rankina" obtožen je več hudodelstev i a prestopkov, v prvi vrsti seveda tatvin konj, ko jih je zakrivil tako kot neposredni storilec sam ali v družbi z drugimi cigani, kakor tudi s tem, da je od družili neznanih tatov ukradene konje v denar spravljal. Ukradel je skupaj 8 konj ter napravil škode za 1299 gld. 40 kr. Meseca majnika m. 1 ukradel je s „Tucijem" Janezu Mavcu in Francetu Junkoviču v Tomišlju kobilo in konja vredna 400 gld., mesec pozneje v drugi ci- ganski družbi v Mies-Kopreinu na Koroškem iz planinskega pašnika na Vistni dve kobili vredni 270 gld.; zopet m^sec pozneje vidimo Rankino v družbi ciganov, ki so ulomdi v Štacuno Jakoba Doleta v Lazah in ukradli denirja in blaga v vrednosti 45 gld. 40 kr. S prodajo kom pridobili er> si dosti denarja in so dobro živeli. Kmalu jim je pa denar pošel in začeli so zopet krasti. Rankina, MatijČe in Pipi pri Železni kaplji, Tuci in Miha pa v nemškem delu Koroškega. Prišli so pa kmalo /op t na Kranjsko. V noči od 27. do 28. avg ukradla sta Rankins, in Cor v Vojski Jak. Mraku kobilo in konja vredna 180 gld. Tri tedne pozneje pokažejo se pa tatovi v Vaseni in ukradejo Fran. Cevcu kobilo in konj s v vrednosti 400 gld. C gtn Ranaina je p i ne le prekanjen, temveč tudi jako n. varen in silovit človek. — Da bi ga gosposka ne aasačilu, podal se je k okrajnemu glavarju v Postojino ter tam l*gal, da se piše .1- ne?. Livakov č, kar so tudi drugi ž njim aporazumljeni ciganj* potrdili ter tald»a hgtimaciji na to ime. — V Brerji hotel je Ranki-.h n* k dru.ega cigana i« a'O'r pranega J neia L^vakoviča s samokresom ustreliti, na kar na je kmetski ftnt Jjž« G f gori a samokres vz*l. II • <■•■ \ Je pa la-hte'al nazaj ter se zagrozil: „Ako ne d bi * samokres, bom vas zažgal". Proti ciganu Lsvakoviču se je izrar.il: „ Sedaj si pa le napravi mrtvaško trugo, da t« bodo notri dejali, ne bod^š več bodil po sve^o". LiVAkovič se je te grožnje tako zbal, da si ni upal čez noč encaj na prostem ostati in je kmetskim fantom dal celo desetak, da Rtokino zvezejo in prip Ijejo k županu. Fantje 83 sic-*r zares R>n kino aveaall iu gnali pre i župana, morali ho ga p s. zepet izpustiti, ker jo žip*n trdil, da Rinkina ni nič zlega e-toril. Kako s lovit lo"'* ;o Rankina, el di pa še poeebnO iz na-i^a, knko je hot/i evo|ej areto vanje preprečiti Btrantija c'goiov o kond vsbndiia jo namrfč pozornost policije v Trstu Izdalo se je povelje, da se Otganje aretirajo. R d«oji prijeli *o R/o'je. Ker so pri t^iu dvigali roke, kakor bi imeli puške v rok, b, morali ho se redarji umakniti. Rmkin« taji vse in trdi, d« n< še nikdar nič ukra-d*l in tudi n-koa>nr nič zalega storil. — Strcri ,C'^r", cbtožen je, da je ukradel v družbi z drugimi tri konje iu 1 koš'runa v skupni vrednosti 334 gld — Sedemnajstletni „Matijče" ukrad-d je v teku par mesecev 7 konj, vrhu tega pa tudi 1 preš'ćs, 1 kravjo kožo, *eč k'sov nvinuk-ga mesa, pot1--i mnogo htcuusf gi M a ga itd S tod*, katero v« r.»i pravil, a,..-m skupaj 1007 gH. — C g"* Fr»nco Hadorovič, sin Luke, obiož- n ju radi tien konjskih tatvin, katere jo izvršil v družbi r drug'mi c gani Tndi po njem provzročena škoda prebega svoto 300 gld — Istotako obtolea je cigan ,J«odra". — Cigan Fr&DC" Hudorovič — atu Antona — tožen je samo radi tgi. ker je baje, kxr se mu pa ni mog'o dokazi, pomagal ukradene konje p prodati, oziroma, ker je pri dofičuib kupčijah meeetariL — Ciganki „Dtva" m .Katica" uista sami nobeno tatvine izvršili. Odk»zana j m« ja bila druga naloga. Malone pri vseh titvitiah bili nta cd stordcev od poslani, da ooizvtdajet« krajfvne r- /mero in tako olajŠa'a izvršite/ dejanja M-j tem, ko sta ciganki po biši ljudi nadlegovali in beračili, imeli so drugi ciganje prdiko, ogledati si hle/e in podučiti se o teta, kako se da tatvina n*jlnžje izvršiti — Rod bina Hed obdolžuje se tudi različnih tatvin, koje se ji pa ne morejo dokazni. Pri M-rj* in Jož?ii He-Id i- '.ho sa is nicer več ukradenih reč', vendar pa ni izključeno, da so k« 'ste pri Bretovanji, ko po se tudi atvari neke druge ciganske družbe skupaj znesle, s H. !d ,■- m< sLvar«ii le slučajno pomešale. Konačno obtožujejo se vai obtoženci prestopka vi. čugarske postav«, „Taci" it Rankina pa ša prestopka r rožiega patenta. — Dokazovanje bdo je končano v sredo, v četrtek dopoludne govoril je državni pravdnik, popoludoe pa z«govi raiki; gospod prvo sednik c. kr. dež. eod. svetnik K P lesko je potem v petek po štiri ure trajajočem temeljitam in preglednem refcumcju obrazložil pravne poime kazni vih dejanj ter vae bi«tveae stvarne podatke cele razprave ter koncem svojega govor« sam apeliral na gospode porotnike, naj se ne ozirajo na to, da ssrie na zatožani klopi zaničevani cigani, temveč da haj s'ušajo samo glas svoj« vesti iu sodijo samo dajanja in le po dognanih dokazilih. P.iroinikom stari s« skupaj 94 vprašanj. Po tri in polurnem posvetovanji proglasi načelnik goap. Zor porotniški i*rek, s katerim se vaa vprašanja, iz« vzeanŠi glede obtožene rodbine Held, z malimi izjemami potrjujejo. — Na podlagi tega izreka bili S-mon Held, Jožefa in Marija HM od obtožbe £PV" Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskemo Narodu" St. 59, dnć 13. marca 1897. tako) oprtani, narnl* ohtolvaei pa je *td He ob sodilo, in nrcer Taci j a na 7 in pol leta tožko ječ« in v gkbo2fcld, ev^nt. 12 ar capor«, Čora v dve in pol leta težke j. če, R*nt i no na 7 let težke ječ* in v globo 2 g'd.. event. 12 ur napora, Franca Hi:df rov.ča, aih& Luiie, ra 2]/i leta Užke ječe z jedaim poetom v \ sjfcera nr.' s cu. Đavo na 15 in Katico na 8 mesecev težke ječe po< strpne s postom, Franca HodoroviČa, sina Antonovega, pa samo r*di vlaiuganja na z&por 24 ur. Po prestani kazni pridejo vsi raznn zi-.duj*imenovancga pod policijsko nndzorut o. Vsi obtožetc. so Zido voljni s sodbo in kazen takoj nastopno. — (Občinski odbor mestne občine Lož) je v seji dne 11. t. m. go-p d> c kr okrajneg* gla varja Gustava del Cotta soglasno izvolil svojim častnim občanom. — (Osobne vesti) V Vrbji pri Žalci je umrla vrlarodcljahkinji gospa Ter. Niederdorfar. N. v m. p. — Zdravnik v Št. Pavln v Savineki dolini g. dr. A. Sckvvab je imenovan distriktnim zdravnikom na Vranskem. — U.edništvo oljske .Domovine" je prevzel gosp. A. Jean. Dosedanji urednik g. Dragotin Hribar se je nataknil radi naj novejših razmer na Štajerskem. — (Gostovanje slovenske opere v Celju ) Ves slovenski Staj r je hpoma spoznat veliki ku'< tnrno-politični moment prvega gostov-.*n a sloven ke opeie v (Mju in povsod je zavladala \e'ika radost, saj je prav to, da je gostovanje sploh mogoče, dokaz, kako lepo se je razvilo nar dno življenje ni Štajerskem. Sedeži v lepi dvorani „Nar jdnegi doma" so že malone vsi razprodani. Orlasili so se ob sW valci iz vseh krajev oavinske dol ne, in iz drng h blizu C Ija ležečih kr ijev, a tudi cd drugod, iz Brežic, iz Konjic, da ceh iz Miribora in iz Ljutomera, tako, da bode jutri v Cd.u privi nar dai prtznik. Vojno ministarstvo je blagohotno dovolilo, da sme vojaška godba tudi pri tej predstavi, kakor navadno pri slovenskih predstavah v ljubljanskem gledališča, sodelovati pod vodstvom civilnega kapelnika. Umeje se ob sebi, da se tudi Ljubljana močno zanima za gostovanje mše opere, toliko bolj, ker nastopijo v „R'gol-ttu" vs- nade prve moči in kompletni mer ki zbor, Upamo, da re d s->že tako velik moralen uspeh, da bode prvemu gostovanju moglo s'(diti de \eč drngib. — (Slovence odganjajo iz Gorice ) Grški magistrat je z u'ei poditi Slovence iz Gor ce k, r po odgonu. To se je zgodilo žs n kat.-nm rodbinam Nekega J. Pettouta iz Cepcvana so poklicali v petek popoledne na magistrat; očeta rodbine so endi kar zaprli, da doma niso ničesar vedeli, kam jim je prešel oče. Drugi dan p\ so poslali kar voz picd njegovo stanovanje in — odpeljali vse vkup v Čepovan. Mož je preži vil s peštanim delom sebe iu rodbino ; zategadelj ni opravičenega raz'oga za odgen. Toda mož je znan Slovenec; zategadelj so laške babnice že pred par tedni t>t kale g!ave in pripoved vale, da ga odže/iO iz Gorice. To se je tudi zgodilo. * (Morilec Hradil) V ogerskem mestecu Nagy-Marmarod so prijeli tolovaja 23letnega Alf >nsa Hrachla, rodom iz Moravske. Tolovaj je priznal po dolgem obotavljanju, da je dne b. januvarja t. i. v Budimpešti umoril in oropal ženo delavca Kocha. Priznal je tudi, da je dne 27. januvarja t. 1. na Dunaju poskusil umoriti in oropati g Slavikovo. Taji pa neki drug roparski umor, katerega oblasti pripisujejo tudi njemu. Ta nevarni hudodelec je priznal cinično še to, da bi bil pomoril na Dunaju še štiri osobe, da ga niso prej prijeli. — Dokazano je, da se je Hradil preživljal že par let sem samo s tatvino, z goljufijo in vsakovrstnim hudodelstvom, toda policiji ni b I o lahko nadzorovati ga, kajti imel je celo vrsto dokumentov, glaseah se na najrazličnejša imena. Tolovaj je prilično inteligenten, kajti izvršil je bil 8 razredov meščanske šole. Njegov oče živi na Moravskom, kjer ima posestvo, toda že pred leti je zavrgel popačenega sina. * (Ženska zvestoba) Sarajevski listi javljajo : Opankar J Reif je okamenel, ko je videl dne 28. m. m., da se njegova štiridesetletna (!) ljubica vrača iz cerkve, kjer se je ravnokar poročila z uradnim slugo. Reif je bil živel s to žensko že dolgih 20 let, stanoval skupno ž njo in delil ž njo jed in pijačo. A to poštene „Rlicike" ni oviralo, da si je za hrbtom ubozega Reifa izbrala še dru-zega izvoljenca, s katerim se je dogovorila za poroko in se poročila, ne da bi se oslepljenemu Krilu prej kaj sanjalo o nezvestobi svoje „zlate Micike". Reif ima sedaj priliko razmišljevati o ženski nezvestobi, pa citirati RVi eja (če ga pozna !) „Es ist eine alte Gescbichte . . * (Škandal v gledališču) V Pi-saru. kjer živi Mascsgni, se mm. zda; gledališka diožba ha tere ravnatelj ni bil ravno toč n plačnik. Kapelnik te družhe ae je nap., s'ed naveličal čakanja na težko zasluženi deuar in se kratko m*lo branil d rigirati, d<.kit r na dobi svoje plače Mo>cagui je kapelnika krepko podpiral, a ravn&telju ni to vse nič imponiralo, lzposloval je, da so or žnki rr p I j a1 i kapelnika v orkester in ga pcsndili na kupelnikov sedež. Občinstvo je prav po laški razgrajalo, dokler ni Ma-acagni zapustil gledal.šča. Po predstavi eo orožniki kapelnika zopet spremili drmov, a z laj za njega osebno varnost, ker g .i j* občinstvo hotelo pretepati. Darila.: Dijaški kuhinji v Kranja »o v -"asa od 1. dectmbra 1896 do 28 febravarja 1897 razen rednih prispevateljev darovali p. n. dama, gospodje, uradi in družbo: Julij M.ly iz Zagreba 5 gl., prof. dr V. Korun 1 g), in po istem igrala* družba pri Gcdarju 1 g'd. 80 kr., trje tambnraši po J. Roz manu na M fclavžev večer nabrane 2 gld, cb i :a Voglje po župinu Jan M Iju 20 gl., J s Prosenc iz L ubijane po C. Pircu 5 gl , E oilija Z^lgar nekaj fižola, župnik Fc. Gornik v Navijah 2 gl., naime novan iz Kranja po dr. Šavnikn 10 gl., Janez Kern iz Velesofega nukaj krompirja, župnik .It B zjan na Brdu 2 gl,, po dr. Pcrnetu župnik Fc. Porenta v Sori 5 gld. in upokojeni župnik J in. Keršič v Škifji Loki 5 gld., župni uprav. Anton Dolinar v Lučinah 1 gl. 50 kr., od vaeh vetrov pri P. Maverjn sešla se drežba 6 gl., K .J i »er letni prispevek 5 gl., srečen piketist 50 kr, po J »k. Kuevnrju z B.nika prijatelji Šolske mladine iz Cerkljanske župnije 2G gl. 80 kr. in Joa. Janko 1 gld., po dr. Fr. Pernetu npok. župnik A1. Kummer v S ari Loki 1 g>'d., Kranjski tamburi št pritamhurane 4 gl, občina Ped gorje pri Kammku 5 gld , v h da družba pri Petru M yrju 11 gl., ćuraeisti pri P M yrju 40 kr., 2 pi ksiista 25 kr., c n svetnik Iv. Mornik i? L;ub1jaae 5 gl , župnik J is KerČoa iz Predas^lj 3 gl., župni Bdmin. v pok. Al. StanN v Liub'jani 5 gl., igralci pri Golažu po Iv. Rakovcu 25 kr., Gabrijela M»yr Žaž< k 10 gl., durakiRt' pri P. M yju 80 kr., po dr. P.metu žipmk Janez Molj v Stranjah 5 gld, župnik J*n Kaćar na Bih B 1 5 gld in Rozalija Wdmrr 10 gld, po nadučitelju Kraglu iz Tržiča inžener V. Po-lak 3 gl. in M Lcčar 2 gl, neimenovana iz Železnikov, namestu venca na očetovo krsto 5 gl, občina C-rklje 20 gl . N N n?»jlenioo 10 kr., tirndnik v Krnnji vsiljen dar Frančrška Ž i ž« ka iz Predvc.ra 50 kr., 2 p;ketiota 1 gl 55 kr., neki P. M-yrievi gosti izgubljeno stavo 3 gl 05 kr., Alojzij Pavho v Podbr<-»zji letni prispevek 12 gld., hotel „nova pošta" v Kranji z datumom 14 f-bru varja t. I. 20 gl. Ko izk zajemo te dirove, se vsem dostdinjim dobrotnikom aboge mladme najtopleje z .hvalji j tno n njih nskloaje-ioati. Ob jednem pa si dovoljuj^mj iskreno prositi, *~'a bi vzgled do^e danjih vzbudil tudi novih prspevatelj^v, kajti stroški dijaške kuhinja bodo za drugo Šolsko polletje iznašali okrog 1000 gl, in trebi bo se rr-n h darov, da bo m g. I odbor izpolniti prevzeto nalogo Odbor. Uredništvu našega lista s o p os i a ' a 1 i Za družbo sv. Cirila in Metoda: Vesela družba v gostilni gosp A Lavrenfitča v St Petru 9 kron. — Na m-stu venca na krsto pokojnega Morguttija gosp Jožefa V.daar 3 krone, Franja Bratovš 2 kroni. — Skupaj 14 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki ! Slovenci ln Slovenke! ne z&bite družbe sv. Cirila in Metoda I Celje 13. marca. Pri včerajšnji volitvi iz V. kurije je dobil župnik Zičkar 484 glasov, socijalist Ropaš 98, Drag. Hribar 41 glasov. Muribor 13. marca. Iz "V. kurije je bil v sred nje štajerskem okraju izvoljen skupni kandidat Slovencev in nemških konservativcev Jos. K n r z. Gradec 13. marca. Mej socijalistom Resi jem, kateri je dobil 16.517 glasov in kle rikalcem Gutjaharom, kateri je dobil 14.518 glasov, bode ožja volitev. JDunaj 13 marca. Za mesto predsed nika gospodske zbornice pridejo v poštev knez Windischgraetz, knez Auersperg iu knez C z a r t o r y s k i. Dunaj 13. marca. Oficijozno se javlja, da Avstrija in Nemčija nečeta dovoliti, da bi se avstrijski in nemški vojaki porabili za pa cillkacijo Krete v notranjem delu otoka. Evropa naroči najbrž Italiji in Franciji, naj paciiicirata Kreto. B idoči guverner Krete bo ali kak grški ali pa kak danski princ. Praga 13. marca. V V. kuriji je bilo izvoljenih 6 Mlado'ehov, 5 socijalnih demokratov in jeden nemški levičar. V 6 okrajih bode ožja volitev, tudi v Ti agi, mej Mlado-Čehom B f e z n o v s k i m in socijalistom D e-d i č e m. Praga 13. marca. Tu je Bfeznovsky dobil 16.000, socijalist Dedič 15.000, pater &imon 300 glasov, potrebna je torej ožja volitev. Socijalisti so nocoj uprizorili veliko demonstracijo proti županu Podlipnemu. Častitim gg. volilcsm V. kurije na Kranjskem! Volitve v splošni kuriji končane so z zmago nasprotnega mi kandidata. Tak izid ni presenetil mene in gotovo tudi ne mojih č. vo-licev. Izrekam torej vsem č. gg. prvotnim volilcem — tudi istim, ki so po mnozih krajih v manjšini ostali, svojo presrčno zahvalo. Posebno pa se zahvaljujem volilnim možem po deželi, ki so, četudi jim je bil znan naš poraz v Ljubljani, vendar le pošteno in možato oddali za-mć častno število glasov. Ko-nečno mi je dolžnost zahvaliti se tudi onim č. gg. prvotnim volilcem v Ljubljani, ki so, navzlic našim jako zmedenim strankarskim razmeram v Ljubljani, oddali za-me svoje glasove. Meni ni bilo osobno zato, da zmagam, želel bi bil le zmago dobre stvari, katero sem menil zastopati. Ljubljana, dne* 13. marca 1807. ^Jjitijfi, li ime Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se d& tako mnogostrunsko porabiti, nego ,,Mutl ovo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti uttfSnjoce, ako hg namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišico in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 'JO kr. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOhL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlaubon 9. V zalogali po deželi zahtevati je izrecno M0LL ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (97—3) l*roti zobobolu ln gujflobl zob izborno dolnjo Melusina ustna in zobna voda ntrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici l rabilnira navodom f>0 kr. Jedina zaloga lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I, zraven mesarskega mosta. (91—9) Dejstvo je, da današnje d^me vsakdanji rabi I »o miri' - I ji In nI tur in Nnvoil -1^ I li ii (iii«' zahvalijo ono mieno barvo kože in ono notno ariatokratično polt, ki so prave lepote znaki. Vedno čiata, nikdar hrapava ali razpokana koža, obraz in roko \ndno proste svetenja iu marog, vse te prednosti se dosežejo, če se uporablja za svojo toakto Pomire - EglAlii1 lne in £a-von - Kglailtlilt'. Te higijeutciii toiletni predmeti nimajo v . »>. mkakoišnih metaličuih snovi in so zajamčeno ne&kod jivi. Za varnost pred brezvred-nostnimi ponaredbami naj se vedno pazi na zakonito zavarovano varstveno znamko: „Glava s čelado" Glavna zaloga za Avstro - Ogersko: Lekarna pri sv. Duhu, E. Tomaja naslednik A. %t iiagcr. Zagreb, Ilica št. 12. (3125-15) Zaloga za Ljubljano: Lekarna pri Mariji Pomagaj, M. Leustek Helijeva cesta št. L, poleg mesarskega mostu. 1% uradiicg'a lista. 1 »M--.il u« nli (Um I.iiimi. dražbo: Matije Be leta poseBtne in užitne pravice v Slavini (v dragico, dne IG. marca v 1'ostojini. Janeza Ovna posestvo v Guncljah, cenjeno 343f> gld., dne «:0. marca v Ljubljani. Umrli so v Ljubljani: Dne 11. marca: Anton Morgntti, posestnik, 75 let, Strmi pot St. 2, kap. — Rudolf Pertekelj, krojače v sin, 9 meseca, Stari trg St. 18, vnetje sapnika, V b i r a 1 n i c i: Dne 11. marca: Matija Požar, delavec, 70 let, osta-relost. — Ignacij Škcrjanec, gostač, 33 let, pljučna tuberkuloza. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306*2 m. Marec [ Čas opazovanja Stanje baroni etra v mm. Temperatura v c Vetrovi Nebo Mukrina v mm. v 24 urah 12 9, zvečer 734-8 6 2 sr. szah. dež 13 7. zjutraj 730-0 4 9 Br. svzh. dež 3-6 i n 2. popol. 725 5 70 sr. sever dež Srednja vćcmjSn a temperatura 49 », za 1-9' nad nor- malom. XD-u-2^.a.jsJ3:a, "borza dne 13. marca 1897. 100 gld 90 kr. Skupni državni dolg v srebru . . . . 100 90 ■ \vHtrij*ika elata ronta...... . 122 t 55 avstrijska kronska renta 4% . . , , , 100 4 40 ■ Ogeiaka zlata renta 4°/0...... . 121 90 Ogerska kronska renta 4% , . , , . 99 ■ — ■ ivstro-ogerske bančne delnice , , . 945 — 357 o 60 119 85 '.-Zcmftki drž. bankovci Ea . > ' caark . 58 a 70 11 ■ 74 ■ 9 ■ 63' It • . 45 B — ■ 0. kr, cekini.......... & • 66 ■ na Hoff-a sladiti izdelki ZRi slabotne in bolnike posebno pri boleznih na prsili, pljučih in v roltpncu, za kapelj. 1 ripavost. influenco, malokrvnost, bledtfnost, bol v želodca, hemoroide, kakor tndi za nervosntat in aploino telesno slfibost kot flijetetič>;o sredstvo že 50 let izborno izknaeno in od zdravnikov priporočeno. (3314—17) J. Mayru, Mardatsnhlagerju, P. Lassnlku; naravnost pa pri I. Hoff-u, dvor. dobavitelju, Dunaj, I., Graben, Brauneratrasse 8. ~Wp*^ VronpeUii In ccnlliillii l>r*?/pla**no In franfco. Zaloge v Ljubljani: pii pg. lekarj č^/1'* M~^.J.ifci*' :f ••• ■•**■■**■.Sij, i Zahvala. Za mnogobrojna dokaze sočutja povodom bridke izgube, lepe vence in obilo udeležijo pri pogrebu gospe Marije Gosti roj. Souvan dovoljujejo si izrazili svojo lično zahvalo (293) žalujoči oBtali. "5 e« Z ' a •» «e a a 2 '1 _.5 o 3 -a £ g .« o a Ja — ~Z * ' > * J3 2N S £ 'rt* J2 a naJiltU]« 1USEL1NE najboljša namizna in osveže-(14—D valna pijača, v preskušana pri kašlju, boleznih na vratu, želodcu in mehurju. Henrik Mul ioni. (iit-sshubl Slatina. Prodajalnica s kuhinjo odda ne n 1. m nje m v na|em na Valia-cor|evem trgu (prej KriSevniski trg) ftf. •">. Več se izve" pri F. Supančič-U. (220—6) Ces. kr. avstrijske & državne železnict Izvod iz voznega reda Tr^l^etTniegra. od. 1. olctoTora. 3-S©©. ITMtopno omenjeni prlhajalnl In oilh&jalni čatl oinaćenl ac ■ rednjeenropaltem onnn. (15-50 Odhod Is L)obijane (juž. kol.). Proga doz Trbiž. Ob II. url 6 min. po noći osobni Tlak v Trhli, Raljak, OeloT** Kranaanifoatn, Ljubno; oea Selithal t Amhhoii, lachl, Gmnn.lon, Srlnogra.l, (■m Kl.in Kn*' ■ j t 8teyr, l.m.- na Dunaj vi* Amntotton. — Ob 7. nr 10 min. cjutraj oiobni -vlak t Trbil, t >'■■■!, Reljak, C«l .-.•••«•, Kr »..-.Mit foato, Ljubno, Dunaj; čea Selithal v .u »i r 11 ooi Amatotten na Dunaj — Ob 11. ari nO min. dopoludne otobnl Tlak v TrbU, Pontabol, Bnljak, O« Iotbo, Ljubno, Selsthal, Dunaj. —Ob 4. uri popoluitne oaobnl vhk ▼ TrbU lieljak, Coloreo, Ljubno; ćea Selithal t Holnngrait, I.m.i-ihi.f, In, Zeli m jeirru, Inomoat, Rregana, Ourlh, Oenoro, Parli; cm Kluin-Koinin« t Steyr Uno, BndejaTloe, Plienj, Marijino rare, i (••'•., ITrancovo rar«, Karlove v ur« Prago, Dipiko, Dunaj Tla Amitetten. Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Ob t. uri 1A min. ajutraj raniaul vlak. — Ob 13. nri fift min. p • polnilne mrtani vlak. — Ob fl. uri 80 min. aveeer meianl vlak. Prihod v I,|ubl|nno (juž. kol.). Proga iz Trbiža. Ob B. nri BI min. ajutraj oaobnl vlak a Dunaj« vla Amitetten, Ldpakega, Fracre, Franoovlh varov, Karlovih varov, Hnba, Marijinih v aro t Plinja, Hudejevio, 8o)nograda, Llnca, Stebra, Omnudona, Iaohla, Auaaeea. lijnbna, Oelovoa, Deljaka, Franzentfaate. — Ob II. url 2!> min. dopoludni oaobul vlak a Dunaja vla Amttetton, Karlovih varov, Kuba, Marijinih varov Planja, Bndcjovlo, Holnograda, I.inca, Stoyra, 1'ailia, Oonevo, Curlha, Het genoa, Inomoata, /alla Da joaeru, Ijeml-Oaatoina, Djubua, Celovca, Idnoa Pontabla — Ob 4. uri 66 min. popoludno oiobni vlak a Dunaja, Djuhua Selatliala, Beljaka, Celovca, Kranaonafette, Pontabla. — Ob 9 uri 4 min avni-er oaobni vlak a Dunaja vla Amatotton, t/. Ljubna, Boljaka, Oelovoa Pontabla. Proga is Novega mesta in iz Ko6evJa. Ob 8. ari 19 min. ajutraj motani vlak. — Oh fl. uri B3 min. pr polnilno itinaanl vlak. — Ob 8. uri 86 min. avečer moaanl Tlak. Odhod li Ljubi*a-i*- (drž. kol.) v Kamnik. Ob 7. nri 38 min. ajutraj, ob 3. url 6 mtn. popoladne, ob 6. r BO min. svečar, ob 10. url 36 min. ivecer. (Poaleiliiji vlak le t oktobn ob nedeljah in praanlkih.) Prihod v aLjublJuiio (drž. kol.) lm KuinnlUn. Ob 0. url 60 min. ajutraj, ob 11. url in min. dopoludnn, oh 6. ai 10 min. avetor, ob 0. uri 66 min. avečer. (Poilo»lnjl vlaL lo v oktobr Ob nedeljah ln praanlkih.) Tovarna sa ovčjevolneno sukna JULIJ VVIESNER 8 Co. v Brnu ^345—2) je prva na svetu ki in znhtevuiijo razpošilja brezplačno in poštnino prosto vzorce svojih pridelkov v damskih ludnih suknlh in prodaja blago na metre. Ker so ogibljemo blago tako strafiio podražaji čemu pre-kupovanju, kupujejo naši odjemalci za najmnnj 3'>°/0 ceneje, ker naravnost iz tovarne. Prosimo si naročiti vzorce, 6-09V; 117307 09'/., 881719-— 10399-38 45-72»', 261-16'/, Izdatki leta 1896. . . Račun izgube in dobička: dobiček 306-89 184-82 Čisti |346100-5r>Vi' Raciui Ifrgulie In dobička. 34212338 223475 11269 —•66 122-07 1502-—»/i 346100-55',. Kredit Račun vložnih obresti: «) izplačane '■) kapitalizovane..... Račun uradnih troškov: Uradni troski.....18-37-42 Ustanovni troski . . 545-66 Povrnjeni leta 1896..... Zaostali leta 1896..... Rnčun davkov: Plačani davki . Predplačani leta 1896. . . . Račun efektov: Kamna razlika . Račun invontara : 5°/0 odpis za obrabo ......... Saldo kot dobiček..... 38293 1039888 187308 ■258 38'/, m m'<;:>' „ 2-82 876*17 12025 10782-31 1011-87 »/i 25592 695 1138 1502.—V, 14170-44 Račun hlpotečnih obresti: Prejeto obresti leta 1896..... 1251881 Zaostale obresti leta 1896. . . 846 32 Predplačane obresti leta 1895. 147236 Leta 1895. zaostale MH37-49 obresti..... 53467 "" Leta 1896. predplačane obresti..... 223476 2769 42 Račun menjlčnih obresti: Prejeta leta 1896........ Leta 1895. predplačane . . . Predplačane leta 1896. . . . Račun založnih obresti: Prejete leta 1896........ Predpisane leta 1895. , . . Predplačane leta 1896. . , . Račun tekočih obresti: Prejete . Pripisane......., Račun efektnih obresti: Prejeta Visele ......... 80503 76-59 881*62 112-69 15--1-70 —•66 16108 101688 109 02 2' 10 Pri nakupu povrnjene Leta 1895. zaostale. . Račun zamudnih obresti: leta 1896..... Zaostale leta 1896. 64" 71 15-43 11112 80'14 Prejete 92'14 41-94 Leta 1895, zaostale obresti 134-i<8 25-62 1206807 768 93 1604 1177-96 3098 108 46 14170 iT St. 7917. Razglas. (370-3) V smislu § 15 ohč volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne" f). avgusta 1897' 1., ft. 22 dež. zbk.) se javno naznanja, cU so imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve v obč. svet sestavljeni in da su »mejo od .jutri llil|irc*J ftltozl II «1 ■ i i J tukaj pregledovati in proti njim vlagati ugovori. O praVOČMrnO vloženih ugovorih bo razsojal občinski *\et. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne" 5. marca 1897. 1« 4 zlate, 18 srebrnih svetinj, 3nčastnih iu pri/.uuliiilt diplom Kwizdov \^ korneiiburšid "JSF živinski niilii prašek, v Veterinarno-dijetetično sredstvo za konje, govedo in ovce. Vporablja se *e 4\l let v večini }iiKotor. V pondeljek ob 10. uri RVe6, hitri parniki Zudiir-Splj.M-M. tkovie. V srtdo I) pol ll. uri đbp, hitri parniki S* f^tr Zader Kotor. V četrtek ob pol 10 uri S J^^^r aVSČ. poital parniki v Zador-Splj»*t in na ^ y otoke do Kotora. Vpetek ob I. uri pop. postni parniki v Lošinj, Selve, Zad-r, Sebenico, r T ran, Castelvecch io in Spljot. Vsako nedelji« oh 7. un 7-jutr. iz et Rekn-Opatija-LoSm i in nazaj. Preko Reke najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna črta (elegantni, z največjim komfortom opremljeni, električno razsvetljeni parniki) "V. Vozni rodi se nahajajo v Waldhelm-ovem „Kondukterju" itev. 693 604. < f^rf Pristno Brnsko sukno a * v 9 IT S 1*1 Iviijioii it* IO »M '.»I . ..1. i. HO is ;U.!ir. kii i«.|>'>lno niiišlio j «1. «>— It, l»ol|*e olileko (hiiUh|h, tel. 7.7.1 ls 11.m •■:i*• in tel«vatle)jal. 1». laflieelAc hiniti- Mina ' ^i io 5i» tx iitijiin. Jeden kupon za flino salonsko obleko «l«l. IO* — 9 kakm* sukno ia površnike, tur slski hiden, n.ijtiuejfio prebenilie in vse dmn" vrsto sukna razpošilja po tovarniških conah kol rooloa In .solidna najboljše znana zaloga t.ivarne za sukno (,27il—5; Vzorci brezplačno in po&tnlno prosto. Jamči se za pošiljatev po vzorcu, i uoiiii«»-«ii. naročati hI n ■ ■ naraviioat pri p roji firmi v kn»iii loiurui'. so precejšnjo : Yt*lf k>« • x1m't> vedno novo blago, določene najniijs cene, najposorasjla izvršitev tudi manjšin naročil itd. itd. ^|pdelovanje/\'>^ M 9U90 d Ste v. 498. Razglas. (378 — 1) Pri občnem zboru ^I^rvn (lolrnJHiVr pOSOj 51 cisr«- v Iflet- liki**. registrovane zadruge z neomejenim poroštvom, one 7. marca 1897. 1. se jh računski sklep z bilanco za gospodarsko leto 189G Bledeče potrdil: Bilanca. > Znesek Znerek I «a •ji. I m e t j o K/J | 1> o 1 j; o v 1 „• gld, kr. phl. kr 1 Gotovine konec 1. 1896, . | 8407 15 ■ 535 deležev po 18 y)d.. . | 9630 2 Vrednost, v drž. papirjih 1^14; — Rezorvni fond .... . 12788 04 ' \\ Vrednost v zemljiščih v .'i; IIranilne vloi»o .... . 169658 29 Imbnjarcih.....I 10035 20 4 Za 1. Ib97. Ta prejet* obresti 24">(> 44 4: Vrednost v zemljiSćih v :> Cisti dobiCek .... 267B — Črnomlju...... 5019 22 5 Posojila na posestva . , ' 868899 28 6 Posojila na menjice . «08079 05 \^ 7 Zaostale obresti . . . . ' 64B6 37 H Inventar . ..... H3 50 i Skupaj 197146 77 Skupaj . [jttiTi46 77 1 li D 1 ! ni piomet 1 1> «> li o «1 lc 1 Znesek t» Znesek 1 •cn -U «. it I m <1 ti t lc 1 :~' izbi. kr. 1 w i gld. kr ! i Gotovine konce 1. 189.r). 10745 23 t Nazaj plačani deleži. . || 180 a Vplačani deleži . . , . 216 2 Na/aj plačane vloge . . . 1180848 85 3 Hranilne vlogo .... 143234 26 :i | Nazaj plafane obresti . 2229 20 4 09 ■i i Dovoljena posojila . . . 4915102 o2 B Nazaj vplačana posojila 484233 83 B 12 (> 2IG7 77 »; i Uprasni stroški 1552 20 '< 2259 G5 b j Za dobrodelne namenu . 88;» — 9 i Dobička društvenikom . 7077 49 10 Gotovine konec 1. 189»'. 3107 1 - Skupaj . |66600fi 18 Skupaj . IJ666O06 18 || Zadruga obe'ala je konec 1. 18U6. iz 259 društvenikov, pristopilo jih je Sest in izstopili so žtiri drustveniki 1. 1896. DruStvenih deležev bilo je konec 1896 1. 535 vplačanih deležev jo bilo dvanajst in nazaj plačanih deset. To se p. n. gg. društvenikom objavi z dostavkoro, daje račun in bilanca v občinski pisarni od sedaj do zadnjega dne tega meseca vsakomur na vpogled. Ravnateljstvo „Prve dolenjske posojilnice v Metliki" dne 7. marca 1897. O. Sturni I r., L. Gangl 1. r., Janez Požek 1. r. F. Sclioiibrumi 1. r.. Franc Jutraž 1. r. Štev. 72G7. (881) V smislu deželneg-t ZHkoua z dne 17. junija 1870., 5tev. 21 dež. zak., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosmic, hrošče v in drugih škodljivih mrČMsov naročam vsem posestnikom, uživalcem iu najemnikom zemljišč v ozemlju mes*tne občine ljubljanske da jim je do 15. aprila letos r-voje sadno in lepsalno drevje, grmovje, aeff, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrt h, na polju in na travnikih očistiti eapredenih goaenio, mrč^snih jajec in zapredkov (ličin), in sk/gati ali kakor hi b di pokončati nabrana goseučna gnjtzda in jajca. Prav tako je gosenice, ako s« spomlad pokažejo na drevju, grmovju in rastlinju, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče a najdalje do 15. maja letos. Kadar f-e drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kadar se veje. ki no jih nap. dle gosenice, odsekajo tedaj se t Ua drevesa, oziroma take veje, ne smejo putti v tein stanu ležati, ampak mor;ijo se ali gosenice obrati od njih ali pa drevesa in veje pr» cej sežgati. Dalje morajo zgorj imenovane oseb« hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalne^a drevja, lepialnih grnov in ilvoreilnih dreves, potem od drevja ob gozdnih robeli v istih primerljajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vflftk dan, zlasti v zaranih urah otresati in pokončevati ali obr. čati kmetijstvu na korist. Na polju se morajo crvi (podjedi, ogrci) pri oranju ali kopanju zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in takoj pokončati. Če se bode kdo obotavljal, zgoraj navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu t< ga pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 1 do 10 goldinarjev in, če bi se to ponovilo, do 20 goldinarjev; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom cd 12 ur do 4 dni. Y Ijiililjmii. dne 25. februvarja 1897. Župan: I"^a,2.a ^HZriioatr, L. Luser-jev obliž za turiste. drugim trdim pruHKHUl Dobiva v b*ar-nnb. Gotovo iu h ilro upli- >//>iV% vajoce sredstvo proti >*^S^ < Uurjtm iifCNimi, v"^^, #^ /nI j< ni na pt»d- plutih, petah in s*£<Šr v,-,i,i0 , • >r priziialinb kože. /^1$^ <*^^ ogled W glavni razpnsiljalnic!; L,Schwenk-a lekarna Meldllng-DanaJ. l^vN'1>< Pristen samo, i' e m.a ' navod in obbi varbtviino zr.Hiuko in podpiu, ki ji- tu zraven; torej naj se pazi :avrne v no manj vredne pouaredhe. rriatea t e.|uli:jMttl t J, M.ivr, Bfardetsobliger. U. pl.Trnkdoav.G.Piooou, L (4r.\ Rudol foveiu S. pl slndovie, F. tlaika; v Katmilkii J Mofinik; v Celovit A. Bgger, W. Thnrmvvald, J. Birnba-chur; v BrcKuli A. Aich-ingar; v Trun (na Ko-ruSkena) O, Menner; » KelJMkiji P, Seholz, J. M. Štadler; v Ourlol G, H. l'ontoui; v U'oMn- J>i-r;;ii A. illltb ; V ti rti- «;» K Bavnik; v Kad- ;-,»., i (J. E A m I vin i ; f Idriji Josip VVnrto; v Ksutovl|lol A. Hoblob; v CelJI K. Gel »s v &v "OMiip -. F. Haika. Li vC'M ♦~| l*o«l '!'■-»* !»«'•<» (t, V'«* I i It* o zalogo priporoča J. Soklič. a r ►£0=| I*-,! Tr« !«<•<. NI josip reich"! 1 likanje sukna, bar v arija £ 4 in kemična spiralnica ► I Poljanski nasip — Ozke ulice št, 41 4 se priporoča za vsa t to stroko spada- k, 1 (24) joča dela. r f Poatroiba točna. — Cene nizko. r Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval <25> lastnega izdelka za dame, gospodo in otroke je veduo na izbero. Vaakeršna naročila izvr&ujejo se točno in po nizki coni. Vse more bo shranjujejo in zaznaiuooujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzoreo vposlati. Velika zaloga suknenih ostankom po znižani ceni pri Hugo Ihlu Ljubljana, Pred škofijo št. 2. 3 jzij Erjavec /zor čRvIjarskt mojster v Ljubljani, Čevljarske ulio« št. 3 £> priporoča se prečast. duhovSčmi in slav. občinstvu za obdno nuročevanje r»zno- £ vrstnih ol>n vol, katera izvršuje cene'), ^ občinstvu za obilno nuročevanje po&teno in iz zanesljivo trpežnega usnja od najfinejše do niijpnprustejse oblike, Mere se shranjujejo. Vnanjim naročilom " naj se blagovoljno nridene vzorec. BIISJcilcJli=!lc=iJ—Blc=iic=3J oderci Zalo valne klobuke za dame priporoča v bog-atl izberi po najnovejših modelih modni klcbučni salon j. S. BENEDIKT V I . j II3 »i j.l M i. (Telegrami: Benedikt, LJubljana.) (2(j) Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. ff Pleskarska mojstra c. kr. državne in * £■ c. kr. priv. južne železnice. \ r Slikarja napisov, ^ S st&vblnaka ln pohlstreaa pleskarja. T 3 Tovarna za oljnate barve, lak * fi- in pokost. (34) r Zaloga oriKlUMlnegA k»rboItue|n. '* 3) Maščoba za konjska kopita in usnje, f izvrstne facone, najboljši izdelek (19) mi fooucj«) pri ALOJZIJU PERSCHE Pred škofijo 22, polog mMlno h j Pijte domači liker | j iz planinskih zelišč j Puškar in pro- r p fl M j/R J Q C D V Ljubljani irirtll l\HlULII SeIenburgoveulice6. (S7l Najboljše nrejena JOT delavnioa za popravljanje blolklov ln iivalnih »troj ev. f ] Kajvečja izber najnovejšega svilnatega blaga črno in bMr%M&to, za oele obleke in bluze, priporoča ji |m> nuj ni* jih oeuah (35) • • • „zij Persche J Prod Škofijo 22, polog mestne hiše. j Triglav •a Iki r.-lo.l.i- ui-.'i<- In krepčit I In Ui p iir.. »i.l|.> v/.nu|i< I ■t *.g.'.'^;i-a Klaucr v L ubijani. Sobni slikar Poljanska cesta 72 kip Ertožnik Sobnislikar Moste 33 izvršuje vsa v to stroko spadajoča dola, kolikor mogoča po naj nižjih conah. (^8) Za ukusno in trpežno delo ao Jamči. Naročila pismenim potom: Moste it. 33 J. J. NAGLAS Ljubljana Turjaški trg štev. 7. (20)1 I"V"em3ac:ei Toni •jo v Voilmntu ki, :i priporoča p. n. občinstvu, zlasti gg. posestnikom konj in v.i/i)v, svojo kovaško ©tort izdeluje vsa v to stroko spadajoča tlela, posebno priporoča gg hisnun posestnikom vezi za stavbe ter jamči /.;t dobro delo in točno potrežbo. HENRIK KENDA i2) p.----^ Ceneni lepi klobuki za dame. Vedno zadnje novosti. 1'oprai J j a se urno in prav po ceni. Moilni žurnali IruiiU in Ultoij. LJUBLJANA. Ljubljana, Dunajska cest» st. tit, Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. Ceniki zastonj in franko. A Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo (37) Poljanski nasip št. 8 (Mekom hisa) priporoča svojo bogato zalogo štedilnili ognjišč nc«|priproNte|alli, kakor tudi n»|ll-u-rjHib, k žolto in cilj.» uli mesingom montiranih za obklade s počnicami ali kahlami. Popravl|»mju liitru in po renl. Vminja naročila so hitro izvrsA. Anton Presker , Sv. Petra cesta št. 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, f jopic in plaSčev za gospe, nepre-močljivili liavelokov itd. <>l»l 4-U «* »> <» meri se po najnovejših uzorci h in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. Ba, š*±*±**±±±±±±±±t.±* + * + ** + ** + * ± + + *±±±±±±*±±±±±***±±*±±±± Frid. Hoffmann (23) urar v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vsoh vrat žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jeklu in nikla, kakortudi stenskih ur, budilk in salonskihur vse le dobro do najfinejšo kvaliteto po nizkih oeuah. Novosti v žepnih, kakor tudi v stenskih urah vedno v zalogi. Poprave se iEvrinJeJo najtooneje. i ' sjV pilšlill r \" I ^ j It t> 1 j JL II i f> Židovske ulice št. 3 priporoča svojo bogato zalogo oio/ja xa lov in ONclino var-no*-ii. N-lrrlJiia in potreb-Meiii za lovce. (31) Popravki se izvršujejo v moji delavnici. X_i3"CL"tDl^sirist, Stari txgr štov. 1. Prva In najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se tudi dobivajo vankovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstne Nlamo-rezuice in nilutllnf^e, katere se dobivajo vzlic njib izbornosti cenć. (.'!..') Ceniki zastonj in poštnine prosto. Mehanik [] (38) Ivan Škerl P Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani Š I Iztleliije ln iiopravljH i[ šivniin< Mti*<»|ti in velooU 5 pode ter se priporoča [». n. občinstvu M r za izvrsovanje v njegovo Ktroko spadajo- P I čih dol in popravkov po naju?j:h conah. j: Ql Vnanjii naročila h« točno izvršujejo. -----ra.cn-ssOLO ifi , iffli. ■---4 3000»0> Slaščičarna L postroza točno z naJraznovrstneJAlml štirikrat na dan svežimi, nkninlml, zdravimi ln slastnimi v slaščičarski m (39) pekovski obrt ■padajočimi izdelki. Tu je dobiti vsak dan domačo potvioo, vseh vrat krnh na vago, ržen kruh in prepe čeneo i Vani 1 le Zwieback) 4975 215^0685 JUHNA HiMUjI-J«** I0*1™* «»bel» je jedina svoje vrste, da se hipoma naredi vsaka slaba mesna juha izredno krepka — malo kapljic zadoSča. se dobiva v vseh delikatesnih, drogerijskih in špecerijskih prodajalnicah. Istim« Hteklentčlee Me ■ *Iajrjti-jevo tabelo najceneje uapolnju|e|o V izvirnih steklenicah od 90 vin. naprej (313) Urarskega pomočnika (382—1) z dobrimi spričevali vzprejme Oto Joseph urar in mehanik v Metliki. 1 Vozni listki t Sei Ameriki \ _ (6-10) pri * Holandsko-Ameriski črti (Ni7.ozfimsko-Ainrriški parubroilni družbi) -DUNAJ. i I Kolowratring t) IV Weyrlngerga8se I °suf: iin n od j. r tiru ' / * ■ • , ■ t. \ I *«■• i ■ i m n i •: i zastonj. ^ ao9) Ljudevit Borovnik (9j • puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem S so priporoča v izdelovanje vmlco-vrtttuili nuAek 2 za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popoi- Z nim jamstvom. Tudi pren.»« in meh- 'tet;« Ipmk po najnižjih cenah, Tudi prodajam in Uiipujt-in Htnro vlunko posode. Za kašljujoče dokazuje nad 1000 spričeval izbor.. 08t (3147—19) Kaiserjevih prsnih bonbonov gotovo in bit to učiujaku Otfa pri U asi (t:, liri« pitvoNf i, Itiitaru in ia.lliciijn. Naj 'ečja npeciial teta Avstrije, Nemčije in Švicarske. Za-\ot.'ek 10 in 20 kr. Zaloga v Ljubljani: Viljema Maver-Ja, lokama, Marijin trg- in Mr. Ph. M Mardet-sohlaog-er-Ja, lekarna, Prešernov trg-. bj48a jCk^i^Ra 4a^^$it^nw odpravi v 7 dneh popolnoma (331-4) tir. C liri.*■><«> II'-a izborni neškodljivi Ambra-crčme jedino »olovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olopsanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah pi> BO C OVC. itna na prodaj Joh. >Lji,vr-ja loUiiruii v L|ut)t i»» ni. 1 » 1 i i» i: X=r=tt t. ' i kaaljn in nnhođa« osobito dece, proti zoni I zon j u« boler.-ni.ii v vratu, ielodcU in mehurju priporoča se najbolje ko; 09 's-- • ... Nil Varstvena znamka rimski vrelec. IVii ravno i>**i!Kl«*n n ««i > ><*•«* n. Najfinejša namizna voda. (8844-14) Zaloga v LJubljani pri JI- 1'. Nnnan-n, Duka cesta; » Kranja pri v. Dolenca. F. Cassereiiann krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj c kr. unif. blagajnice drž. železnic uradnikov tt IjjvitJlJeirii, ^Glozi."lo"U.rgroxr© -mllce št. -3= se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje civilnih oblek po najnovejši f>»c/>ni in uajpovoljuejsih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču, Nepremočljive liaveloke izdeluje po najnižji, brezkonkurendni oeni. — Gospodom uradnikom 1 se priporoča za izdelavanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven $ ^ spadajoče predmete, kakor sablje, mede, klobako za parado itd. (9191—50) ^ t " W WOrwW0PWWWW^rnsFW^PmFx*0 «r. i»m<» boledine aamrtenjem >.iv**«i. o-a * i h m * E Usojam si p. n. občinstvu in velefiaatitim odjemalcem naznanjati, da .sem so dne 3. febrnvarja preselil s svojo I trgovino s tožuliovino, klobuki in kapami iz svojih prejšnjih prostorov na Kongreunem trgU v Kirbiscbevi h i Si V svojo novo opravljene (261—.r>) pz*odajCalziičxie prostore vWo]foviIi ulicah (starih Gledaliških ulicah) in prosim, da se mi Se nadalje ohrani naklonjenost, katera se mi je skazovala jg*^ tokom 28 let. Z veli spoštovanjem Prva kranjska izdelovalnica novih bicikljev Josip Kolar S^lenturgove ulice št. 4 in ocl 1. iiinjti .i. .J<» v poslopji s t :i n* poMte. Najuljudneje javljam slav. p. n. občinstvu, da imam v nalogi kolesa (biciklje) svojega domačega izdelka in jih priporočani vsem kolesarskim prijateljem in vsmu, ki domačo obrt radi podpirajo. Za vsako doma izdelano kolo jamčim dve leti. Im.m pn tudi veliko zalogo najfinejših angdežkih in dunajskih koles po nenavadno nizkih conah. Ker imam seilaj ut.iouo delnlnico za nova kolesa, zmožen som kolesa prenare-«ati, ponikljati ln lakirati, iz starih nove narejati in izvrševati najtežav-nojsa popravila najbolje in naj točnoj o Zamenjavam tudi z ugodnimi pogoji nova kolesa s starimi. Z velcspoš tovanjem se uljudno priporočam (868-2) aJosdp ZColaa?. CfcST Havnotam je tudi modistovsko podjetje. Popolne strojne uprave (10(5—B) parne Gpekareice dobavljajo kot glavno specijalitcto Friderik Wannieck & Comp. tovarna za stroje v Brnu (Moravsko). = Nad 800 tovarn instaliranih. = 4 4 -t; -i -ti -i HI H! HI Ht HI HJ Usojain si slavno občinstvo uljudno opomniti, da sem prevzela že dolgo let obstoječo (896—1) trgovino s presajeno mesnino »>^|« delif\atesarni in & prodajo budejeviškega piva Q V Steklenicah »d g. Karola Počlvavnlka na Sv. Petra cesti (Hotel wLloyd"). Vodno sem pripravljena svojim cenjenim odjomnikom z dobrim in svežim blagom točno postreči ter prosim, da me kakor mojega prednika s svojim zaupanjem počastiti blagovolijo. Z odličnim spoštovanjem Ana Slana, ft 08 Uradnega slugo ki bi moKf! položiti kavcijo, vzprejme (372-3) generalni zastep banke ,.Slav.je" v Ljubljani. Učenec (868—i) kacih 14 let star, ki j« dovrčil je. Fiir.HMKfr-f u, trgovcu z ni' . * ti; 111 blagom v Radovljici, Gorenjsko. Zanesljiva prodajalka z dobrimi spričevali sa vzprejme z dnem 10 aprila tek. leta. Take, ki so že delovale v speč rijski atroki, imajo prednost. — Naslov se iz\6 v uprav ništvu .Slov. Naroda" (890—1) Proda se prostovoljno hiša v Ljubljani stojeća iia klavnem trgu, kjer se nahaja ve lika trgovina z manufakturnim blagom. — Natan čneje izve se pri g. Alojziju V nik-ii. kamnoseka v Kolodvorskih uilcah (»91—1) V > ltoeoa ni i Trgovec, lastnik starorenomirane specerij ske trgovine, 35 let star, rim. kat., ugodne vnanjosti, želi se oženiti z domaće odgojeno gospioo ngodne vnanjosti, 20 — 28 let staro, z imetkom 8000 g!d. gotovine. (352—3) Ne anonimne ponudbe naj se pošiljajo v •Š Zagreb pod črkama A K. 35 poste restante. Prodajalnica se da v najem pod uucdnimi pogoji na dobrem kraja poleg rudokopa. — Kje? pove gonp. IVhii i inl>^.i m r^/|>n, 11, i, Pilersclorfejis.se 3/N". Ml*""" Sidro LINIMEMT. CAPSICI COMPOS. iz Richterjeve lekarne v Pragi. Priznano Izborno, bolečino tolažeče mazilo; po 40 kr.,7<>kr in 1 gld. ho dobiva v vseh lekarnah. Z» lite vati naj se blagovoli to splošno priljubljeno domaće zdravilo vedno na kratko kot Richterjev Liniment s „sidrom" in sprejme naj «e iz opreznosti le take steklenico kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko „Sidro". Rirliterjeva lekarna pri zlatem l< (3301 —80) L 'vii v Pragi, t ••••aeooteeteteo« I Lekarna „Pri zlatem orlu" g J. Svobode naslednik. Kina-železo-4 malaga B okrepčnjoč in kri : deluj o 6, z a bolne iu ala,-. botne osebe. »/, stekl. = gld. i hO Vi - - « I"-- WM mm Izvrstni toaletni predmeti za obraz in roka. Pulcherincream 1 Hac. 10 kr. Glvcerincream 1 fiac. 20 kr. Prijetno za laviiti « in izredno učinkujoč ta je uavlašc ^ prepariran i llOl'MOV | jeterni tran. W 1 steklenic i = Ji" kr. M 6 steklenic — gl. "2-n0. wm 1 Priljubljena u s 1 11 n v 0 du I j« rodbinska nstna In zobna o sonca 1 l stekl = 60 kr 1 Za snaženje zob • 1 veg\ zobna pasta \ a 50 kr. s* 1 V Ljubljani, Jurčičev trg St. 2 > *: poleg železnega, mostu. 012—6) | Obšivalka klobukov in prodajalka (386-,i popolnoma zrcožoa nemškega in slovenskega jezika se takoj stalno namesti. Ponudbe L. Chiba v Celjt* 100 hektolitrov fine, nove, čiste slivovke (355-3) ini» na proditj Štefan Šimunović posestnik v Hrastovici, posla Petrinja (Hrvatsko). Največje skladišče raznega semena n. pr : nemške, Ata|erslic, inltarnut, tur. Ako in I nt vii 1.4 k «* detel fe, raznih vrst, |ie*. nega semena, splošno znano kot najboljša krm* za živino; travnega Nemena za suhe, mokre, peščene in giiuovite travnike; velika izbera *«*m« ,„ za »alata, kumare, peterfillf, zeleno, aladki fgraali, fižol in vse druge vrste Nemena za '#.eleii|n Irguviuo 1 ifiinstvu. /J&jSTkV (ab7-i) IfST preselila. ~J831 K iz barake v Wolfove ulice št. 5 ifc (stare Gledališke ulice) Priporočam najuljudneje p. t. odjemnikom svojo zalogo rokavic, nogavic, predpasnikov, spodnjih l^. kril itd., raznovrstnih vencev in šopkov c 1 r prosim prav obilnih obiskov bj^jftflMav z odličnim spoštovanjem Rozalija Podkrajšek.*^^ ■ I Bartosch-ev zobni cement i za samrplombiranje votlih zob. S tem sredstvom, ki ;e pre.skufieno že več nego 20 let, si lahko vsakdo brez truda po navotlbub porabnega navodila naredi zobno plombo, zatorej ae isto posebno tam, kjer nedost^jo zobrzdravnih specijalitet, more označiti kot dobrodošel pripomoček zu daljše nhranjenje zob, kakor tudi kot poinoček zoper zobobol. Cena: f stekleni laneek 1 ^ld. Dobiva so pri (337—2) *Jo©ip\A o.iom-io, (lekarna pri zamorcu) DUNAJ, I., Tuchlanben 27 Isailror rr večini lelcaum. 3^.st 22Zrara.J©3s:e2m, Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolii- Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".