■o
-r<"> im
-t-■r-
Finale, ki ga ni nihče
pričakoval str. 14, 15
Četrti poskus sojenja Kameniku str. 17
RADIO CELJE
90,6 95,1 95,9 100,3
OVI TEDNI
шЛТЕОПт
VSAK ČETRTEK
Št. 20 / Leto 70 / Celje, 21. maj 2015 / Cena 2,50 EUR / V. d. odgovorne urednice NT Tatjana Cvirn
iO®WÖ Mfafl
Ustvarjalno in odgovorno
7■
oPTimisT
TEMA TEDNA
Mladi bi na svoje, pa
nimajo možnosti str. 2, 12-13
Več tisoč ljudi povezujejo različni pevski zbori, kulturna društva in organizaci-	Tretja os- v igri še
je. Njim je posvečen Teden ljubiteljske kulture, da lahko v teh dneh pokažejo,	druge trase str. 3 kaj počnejo v prostem času. Minule dni so praznovali tudi v muzejih, ki so na
svetovni dan odprli svoja vrata in razmišljali o pomenu, ki ga imajo za bolj	.. _	_
odgovorno družbo. str. 27, 36-37	Regijsko gospodarstvo
začelo okrevati
str. 4
LAŠKO
Bo občina plačala milijone podjetju WTE?
str. 7
ŠENTJUR
Po nadvozu Grobelno že pred rezanjem traku
str. 6
ZA ZDRAVJE
Bolnik v halji odšel po
nakupih str. 45
Požrešne gosenice uničujejo pušpane str. 9
Preživelim v Nepalu bi rad dal upanje str. 25
Vsi so zmagovalci specialne olimpijade!
str. 28
AKCIJA
Velik nakup za veliko
družino str. 31
2
AKTUALNO
UVODNIK
Sanje ali nočna mora?
Hvala bogu so mimo vsaj časi, ko smo se zgražali, češ, kaj neki je z današnjo mladino, ki v poznih 20. oziroma zdaj že celo 30. letih ostaja lepo doma, v udobnem zavetju svoje otroške sobe pri starših. Tudi največjim nergačem vendarle postaja jasno, da pri večini mladih sploh ne gre za razvajenost in lenobo oziroma nepripravljenost, da bi »sami poskrbeli zase«, temveč za golo dejstvo, da se je dandanes veliko težje postaviti na lastne noge in poiskati zavetje pod lastno streho, kot je to bilo nekoč.
Današnje generacije zrelih let večinoma izhajamo iz družin, ki so sicer v času šolanja za otroke še skrbele, a je bila ta pomoč večinoma vedno manj potrebna že v srednji šoli. Kot dijaki in študenti smo se lahko povsem spodobno preživljali s štipendijami, za priboljške pa smo poskrbeli z občasnim študentskim delom. Kakor hitro se je le dalo (beri: takoj ob zaposlitvi) smo posteljo v otroški sobi zamenjali za morda sprva res le jogi, položen na tla najemniškega stanovanja. Pravila včasih so bila namreč zelo jasna: ko si se izšolal, te je »čakala« služba, z njo vred pa najemniško družbeno stanovanje. In o kakšnem hotelu mama se nikomur še sanjalo ni - če sem poštena, bi me zaradi njega zagotovo tlačila nočna mora.
Naravnost idealne razmere za osamosvajanje mladih so se sicer končale že nekje sredi 80. let preteklega stoletja, a tudi mi, ki smo lovili konec tistega desetletja, smo še nekako prišli »na svoje«. Že veliko težje je bilo v 90. letih, skoraj misija nemogoče pa postaja v zadnjih dveh desetletjih. In hotel mama, v katerem so mladi v tem času primorani živeti, verjamem, je tudi zanje vse hujša nočna mora.
Da brez pomoči staršev mladi preprosto ne morejo zapustiti rodnega gnezda, zdaj končno postaja jasno tudi družbi. In če že zaradi drugega ne, potem se bo morda zganila vsaj zato, ker ji je jasno vsaj to, da njena prihodnost sloni prav na teh generacijah. Ki bodo lahko prispevale v pokojninsko blagajno le, če bodo imele redno zaposlitev, ki si bodo ustvarjale družine le, če bodo imele kje živeti... In ki bodo ostajale v domovini le, če jih ta ne bo odvračala od sebe kot najbolj zlobna mačeha!
Da možnosti za povsem spodobno vsaj »stanovanjsko osamosvajanje« mladih v Sloveniji obstajajo že zdaj, ugotavljamo v tokratni Naši temi. Le leta prazna stanovanja, ki propadajo v različnih stečajnih masah ali za katera ne-skrbne lastnike, kot so na primer banke, ne boli glava - je treba sprostiti. Jih usposobiti in za primerno najemnino ponuditi v najem. Da bodo mladi najemniki to lahko plačevali, pa morajo za svoje delo prejemati zasluženo plačilo. Če statistika že kaže obračanje krivulje gospodarske rasti iz negativnega v pozitivno območje in če tako domače kot mednarodne inštitucije napovedujejo zmerno rast tudi za v prihodnje, potem to ne bi smel več biti problem. Vprašanje je le, ali si v prihodnosti želimo sanjati ali bomo dopustili, da nas tlači nočna mora. Prvo si bomo prislužili, če bosta prevladala razum in družbeno odgovorno razmišljanje, drugo pa nas čaka, če ju bo povsem premagal kapital.
ČETRTEK		PETEK		SOBOTA		NEDELJA	
							
11	15	11	17	11	18	11	22
PONEDELJEK		TOREK		SREDA		ČETRTEK	
				#			
13	24	14	25	14	22	13	23
IVANA STAMEJCIC
Za mlade ugoden naj stanovanja odgovorn
O vlogi Stanovanjskega sklada RS pri reševanju stanovanjske problematike mladih z dr. Žigo Andoljškom
Ob razpravah o stanovanjski politiki v Sloveniji seveda ne moremo mimo Stanovanjskega sklada RS. Njegovo vlogo in poslanstvo javnost in različni igralci, ki delujejo na nepremičninskem trgu, ocenjujejo različno. Tudi ko gre za vprašanji reševanja pereče stanovanjske problematike mladih in vloge sklada v pripravljajočem se nacionalnem stanovanjskem programu. O tem smo se pogovarjali z Žigo Andoljškom, direktorjem SSRS, ki je pred časom odstopil in čaka na naslednika.
»Sklad mladim ponuja zelo konkretne možnosti, zadnja tri leta ponuja ugoden najem stanovanj. Ta je lahko kratkoročen ali dolgoročen, celo za nedoločen čas. Pogoji za najem in takšen način reševanja stanovanjskega vprašanja so zelo mili, zahtevana je samo varščina v obsegu nekaj najemnin, vse ostalo je prepuščeno posamezniku. Območij za takšno reševanje stanovanjske problematike v okviru sklada je približno 15. Tako da marsikdo že na takšen način rešuje stanovanjsko vprašanje,« pravi Andoljšek.
Kakšen je odziv?
Zasedenost takšnih stanovanj je več kot 97-odstotna, predvsem na tistih
območjih, kjer smo kupovali nova, dokončana stanovanja za ugoden najem, kar pomeni, da se je ta ponudba stanovanjskega sklada dobro prijela. Pri tem ne vem natančno, kolikšen je pri tem delež mladih družin in koliko je tistih, ki so starejši, saj teh analiz posebej ne delamo.
Slišati je mogoče očitke iz krogov različnih organizacij, ki se ukvarjajo z mladimi, da se sklad preveč - poleg možnosti za nakup - osredotoča na možnosti profitnega najema in da je premalo narejeno na področju ponudbe neprofitnih stanovanj. Ali je to res?
To ne drži in s temi ugotovitvami se ne morem strinjati. Stanovanjski sklad poleg te ponudbe, ki sem ga opisal, najema na dolgi rok, dejansko za nedoločen čas, ponuja tudi finančno obliko, ki je na voljo občinam, lokalnim skupnostim in drugim, ki se ukvarjajo z gradnjo neprofitnih stanovanji in njihovim oddajanjem. Za ta program, ki je objavljen že skoraj dve leti, smo namenili skoraj 12 milijonov evrov. Denar je prednostno na voljo tistim, ki so v osnovi odgovorni, da rešujejo stanovanjsko vprašanje v lokalni skupnosti. To ni državni sklad, ampak so
Kot je mogoče razumeti dr. Žigo Andoljška, direktorja Stanovanjskega sklada RS, sta ugoden dolgoročni najem in sofinciranje investicij občine v neprofitna stanovanja v danih razmerah največ, kar lahko sklad prispeva na področju reševanja stanovanjskega vprašanja mladih.
»Za traso F2-2 se je že pred časom začel postopek pridobivanja okoljskega dovoljenja, vlada pa se je letos marca odločila, da zanjo začne tudi postopke za pripravo DPN,« je povedala ministrica Irena Majcen.
V igri še druge trase
Postopki za hitro cesto pri Šentrupertu naprej - Ostro stališče Civilne iniciative Braslovče že pred sestankom
Postopki za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za hitro cesto na severnem kraku t. i. 3. razvojne osi, od Velenja-jug do Šentruperta, kjer se priključi na avtocesto A1 (trasa F-2-2), se bodo nadaljevali.
Sestanek vseh zainteresiranih o usodi tretje razvojne osi je v ministrstvu za okolje in prostor sklicala resorna ministrica Irena Majcen.
AKTUALNO / IZ NAŠIH KRAJEV
3
em, za neprofitna ie občine
to lokalni stanovanjski skladi, občine in druge neprofitne organizacije v javni lasti.
V okviru te oblike sofinanciranja SSRS je tudi partnerstvo z Mestno občino Velenje. Kako je sklad udeležen v tem projektu in kako gledate na model sodelovanja z velenjsko občino?
Z velenjsko občino sodelujemo pri projektu Gorica že kar nekaj let. Vesel sem, da se ta projekt končuje in da bodo po mojih zadnjih informacijah poleti stanovanja v soseski že dana v uporabo stanovalcem, najemnikom. Gre za neprofitna stanovanja, ki jih gradi MOV in bo tudi z njimi razpolagala. Sklad je vključen na dva načina, najprej tako, da sofinancira del investicije MOV z ugodnim kreditom in kot kupec dela stanovanj. Stanovanjski sklad je lahko udeležen do približno 75 odstotkov celotne investicije, kjer je polovičen lastnik stanovanj, ostalo četrtino pa je dajalec dolgoročnega, na primer 20-letnega posojila.
Gradnja v Gorici se je precej zavlekla zaradi poslovnih težav gradbenega podjetja Igem in tudi tehničnih težav na garažnem objektu. Ali so podobne težave zaradi gradbenih podjetij tudi drugje, kjer sodelujete s takšnimi projekti?
To so realne težave, torej nič posebnega. Sklad zaupa MOV, ki je vodila celotno investicijo in je zanjo tudi od-
govorna. Menim tudi, da se je sklad v letih sodelovanja izkazal kot stabilen in zanesljiv partner lokalne skupnosti.
Kako ocenjujete osnutek novega nacionalnega stanovanjskega programa in vlogo sklada pri tem?
Težko komentiram osnutek, ker to še ni dokončen program. Nekatere rešitve so dobre, do nekaterih pa imamo tudi zadržke in smo kritični. Predvsem, kar zadeva predlog, da bi sklad imel vlogo javne službe za najemniško upravljanje. Menimo, da pri tem ne gre za javno službo, ampak za službo, ki jo lahko izvaja katerikoli subjekt na trgu, če je z rešitvijo NSP mišljeno, da bo Sklad prevzemal večja tveganja v okviru tega najemniškega upravljanja. Sklad bi se namreč izpostavil dodatnim tveganjem, če bi najemodajalcem moral plačevati najemnino, četudi bi bila stanovanja prazna.
Rešitve za to tveganje ni, v skladu jo vidimo na drugačen način: v oblikovanju rezervnega sklada, za katerega mora poskrbeti država, ne pa da bi šlo za lastno premoženja stanovanjskega sklada. Prav tako smo predlagali, da bi bilo dobro, da bi bil poleg nacionalnega programa sprejet ali tudi že predložen snopič zakonodaje, ki bi omogočila uresničitev tega obsežnega programa.
V osnutku nacionalnega programa je kot ena od rešitev za stanovanjsko problematiko mladih predlagana
ustanovitev t. i. stanovanjskih skupnosti?
To področje je še precej nedefinirano. Treba se je zavedati odgovornosti vseh strani. Velikokrat dobimo predloge strank za pomoč, kakršnokoli, pri gradnji podobnih stanovanj, a na koncu ugotovimo, da na drugi strani ni nobenega vložka, nobenih zemljišč, nobenih sredstev, garancij ... V takšnih primerih mora sklad zelo odgovorno ravnati v imenu svojega lastnika in premoženja, ki ga upravlja.
V Mladinskem svetu Slovenije tudi pravijo, da bi morali pred uveljavitvijo te rešitve, torej stanovanjskih skupnosti za mlade, poskrbeti, da bi napolnili na desettisoče praznih stanovanj, ki so se znašla v stečajnih postopkih, ki so v lasti bank, države ...?
Zagotovo. Sklad je že odigral svojo vlogo pri tem. Vsa stanovanja, ki so namenjena dolgoročnemu ugodnemu najemu, so bila kupljena na trgu. Nekatera so bila dokončana, nekatera v zaključni fazi, številna so bila v stečaj-nh postopkih ... Seveda je lahko ta vloga tudi večja, v sodelovanju z DUTB. V okviru svoje poslovne politike imamo že od leta 2012 rezerviran denar za ta namen. Doslej smo kupili približno 180 stanovanj, na voljo pa imamo še 28 milijonov evrov.
ROBERT GORJANC Foto: arhiv SSRS
Rešitve iz osnutka NSP
1. Stanovanjske skupnosti za mlade
Gre za stanovanja, posebej prilagojena za sobivanje mladih. Gradnja takšnih stanovanj je praviloma ugodnejša od gradnje manjših samostojnih stanovanjskih enot, kar se odraža v nižjih (dostopnejših) najemninah. Stanovanjske skupnosti so lahko namenjene mladim, ki končajo študijsko pot in ne izpolnjujejo več pogojev za bivanje v študentskih domovih, in za mlade, ki ne študirajo in se vseeno želijo osamosvojiti. Predlagana oblika bivanja ni namenjena dolgoročni stanovanjski oskrbi, ampak je kot prva pomoč pri zagotavljanju bivalne osamosvojitve mladih, predvidena je časovna ali starostna omejitev bivanja.
2. Najem in kasnejši odkup
To je nov instrument, ki daje lastniku javnega najemnega stanovanja možnost prodaje stanovanja najemniku in hkrati prispeva k povečanju javnega najemnega stanovanjskega fonda. Da bi bil prehod iz najemnega razmerja v lastništvo čim manj obremenjujoč, se s tem ukrepom omogoča odkup javnega najemnega stanovanja prebivalcem, ki po večletnem (najmanj 5-letnem) prebivanju v stanovanju pridobijo možnost odkupa po ugodnejši, amortizirani ceni.
3. Deljeno lastništvo
Zasebni partner pridobi izključno posest nad stanovanjem in ga tudi sam v celoti uporablja, javnemu skladu (solastniku) pa za njegov solastniški delež plačuje dogovorjeno mesečno nadomestilo za uporabo. To omogoča, da gospodinjstva ob razumljivi finančni obremenitvi postopno pridobijo lastništvo nad primernim stanovanjem in s tem dolgotrajno rešijo stanovanjsko vprašanje. Gre za povečanje dostopnosti do stanovanj zlasti za mlade in mlade družine, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje.
NE PREZRITE
Podrobneje o tem, kaj prinaša nov nacionalni stanovanjski program in kako stanovanjsko problematiko mladih rešujejo v nekaterih občinah na Celjskem v Naši temi.
strani 12-13
Takšen je bil zaključek sestanka, ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor, na njem pa so poleg resorne ministrice Irene Majcen sodelovali še minister za infrastrukturo Peter Ga-šperšič in kmetijski minister Dejan Židan, župani občin ob predvideni hitri cesti in predstavniki Civilne iniciative Braslovče (CIB).
Kmetijski minister še naprej proti
»Za traso F2-2 je že pred časom stekel postopek pridobivanja okoljskega dovoljenja, vlada pa se je letos mar-
ca odločila, da zanjo začne tudi postopke za pripravo DPN. Sami postopki in razprave na terenu v prihodnjih mesecih bodo potem pokazali, ali bo ta DPN sprejet ali ne,« je po sestanku povedala ministrica Irena Majcen in ob tem priznala, da so sestanek v tako široki sestavi sklicali kot odziv na nedavni protest CIB.
Po sestanku je bilo tudi mogoče izvedeti, da je sprejeti trasi F-2-2 znova nasprotoval kmetijski minister Dejan Židan, kar je po sestanku sprožilo očitno nejevoljo pri okoljski ministrici.
CIB ostro še pred začetkom sestanka
Za dvig temperature so že pred sestankom v Ljubljani poskrbeli predstavniki ClB, ki so poslali sporočilu za javnost, ker da vedo, »da novinarska konferenca po sestanku, ki jo bo imelo okoljsko ministrstvo, ne bo objektivna«. V sporočilu je CIB zapisala, da se zdi, da jih ministrstvo za okolje in prostor vabi na lasten pogreb. Zahtevajo, da vlada upošteva sklep občinskega sveta Braslovče, ki ne dovoli umestiti hitre ceste po trasi
F-2-2. Pri tem navajajo, da ne dovolijo ponovne taktike zavajanja in izsiljevanja sklepov vlade na izrednih sejah, kot so znane metode velenjskega lobija in se sprašujejo ali ni bil Teš 6 dovolj poučen? Prav tako, še v CIB, da ne dovolijo gradnje ceste hitre ceste po dokazano dražji in slabši trasi.
»Naše nasprotovanje temelji na splošnih dejstvih, ki so veljavna za celotno državo in ki ne zadevajo neko podrobnejše načrtovanje. To pomeni, da razlogi, zakaj menimo, da je kakšna druga trasa bolj ustrezna, ostajajo. Če je trasa
F3b cenejša in če porabi sto hektarjev manj kmetijskih zemljišč, je tako tudi po torkovem sestanku,« je po pogovorih v Ljubljani povedal Urban Jeriha, eden od treh predstavnikov CIB, ki so se udeležili sestanka.
Ne želijo si zgodbe iz Celja
Z mešanimi občutki se je sestanka v Ljubljani udeležil župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar, saj sprejeta trasa znova precej posega v kmetijsko krajino občine in povzroča nezadovoljstvo občanov. Od sestan-
ka v Ljubljani je pričakoval predvsem podrobnejše informacije o postopku priprave DPN.
»Če bo ta trasa umeščena želimo sodelovati pri projektiranju in želimo ukrepe, ki bodo zmanjšali negativne vplive na okolje. Ne želimo pa, da se bi dogajalo podobno kot pri gradnjah protihrupnih ograj na avtocesti mimo Celja. Ti ukrepi so verjetno tehnično ustrezni, so pa najmanj estetsko grdi in skregani z zdravo kmečko pametjo,« je bil po sestanku v Ljubljani oster župan Kopušar.
ROBERT GORJANC
NA KRATKO
Sladko-grenkega četrt stoletja
ŠENTJUR - 18. maja je minilo 25 let od prvega demokratičnega sklica skupščine občine Šentjur. Obletnico so nekaj dni pred tem obeležili s spominsko sejo. Udeležili so se je nekdanji delegati in tudi sedanji svetniki z županom Markom Diacijem na čelu.
Slavnostni govornik je bil takratni predsednik skupščine Franc Kovač, ki je med drugim dejal, da so takrat kot Slovenci imeli velika pričakovanja, kot politični nepoznavalci pa so naredili tudi veliko napak. »Politka je žal izgubila ves ugled. Ne zaupamo več ne svoji oblasti, ne svojim voditeljem, sodnikom, ne bankam, celo cerkvi in demokraciji ne. Kar otrpnili smo ob tem, da se nam je svet podrl, da smo ostali brez vizije, brez verodostojnega smerokaza, kako naprej. In to kljub formalni demokraciji, lastni državi in materialnemu napredku ter standardu, ki ga doslej še nikoli nismo imeli.« Kot je še dejal, brez zaupanja svojega naroda ne more delovati nobena oblast. In ker je to naša slovenska in šentjurska folkora, je kriza naša usoda.
Spomine so obudili še nekateri delegati tistega časa, za družabni del srečanja po 25 letih pa je poskrbel gostitelj, sedanji župan Marko Diaci.
StO
Jubilejni želodec
REČICA OB SAVINJI - V kraju je bilo jubilejno, 25. ocenjevanje savinjskega želodca. Pomerilo se je 24 izdelovalcev iz različnih krajev Zgornje Savinjske doline.
Najvišje, zlato priznanje sta prejela Franc Mikek iz Delc ter Boštjan Rihter iz Nove Štifte, ki sta osvojila kar 19 od 20 mogočih točk. Predsednik ocenjevalne komisije je bil dr. Stanislav Renčelj, ocenjevanje pa je pripravilo Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca, ki ima sedež na Rečici. Redna ocenjevanja pripravljajo zaradi ugotavljanja kakovosti želodca, da lahko posamezni izdelovalci prejmejo strokovno oceno ter nato morebitne pomanjkljivosti odpravijo. Savinjski želodec je geografsko zaščitena sušena kulinarična dobrota, ki jo izdelujejo iz svinjskega mesa ter slanine.
BJ
Za varno pot osnovnošolcev
ŽALEC - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Žalec je v četrtek organiziral tehnični dan za osnovnošolce, katerega namen je bil dopolniti njihovo znanje o prometni varnosti in jih seznaniti z nevarnostmi, ki pretijo na njih v vsakdanjem prometu.
Najprej so v domu II. slovenskega tabora v Žalcu prisluhnili predavanju Vozim, vendar ne hodim, na katerem jim je invalid Peter Planinšek predstavil svojo grenko izkušnjo, ki mu je pred leti povsem spremenila življenje. Pred kulturnim domom je nato približno dvesto devetošolcev spoznalo še delo in pripomočke policistov s Policijske postaje Žalec in delovanje električnega avtomobila Razvojne agencije Savinjske regije.	ŠO
Prostovoljstvu prijazne občine
V okviru Tedna prostovoljstva, ki ga vsako leto pripravlja Slovenska filantropija, so v torek podelili različna priznanja. V kategoriji prostovoljstvu prijaznih mest so podelili priznanja osmim slovenskim občinam, med katerimi so tri z našega območja, priznanje je prejela tudi OŠ Vransko-Tabor.
Priznanje so prejele občine Slovenske Konjice, Velenje in Vojnik. Med merili za podelitev naziva prostovoljstvu prijazna mesta so med drugim različna finančna podpora prostovoljskim organizacijam, sodelovanje občinske uprave v prostovoljskih akcijah ter upoštevanje prostovoljskega dela kot lastnega deleža sofinanciranja projektov. V eni od kategorij je prejela priznanje tudi Osnovna šola Vran-sko-Tabor, kjer se 35 mladih prostovoljcev med drugim posveča dobrodelnosti.
BJ
4
GOSPODARSTVO
Regijsko gospodarstvo začelo okrevati
Po šestih letih več dobička kot izgube - Izvoz v EU se krepi
Analiza poročil o lanskem poslovanju gospodarskih družb v 23 občinah celjske regije, ki so jo pripravili v celjski izpostavi republiške agencije za javnopravne evidence in storitve, je po nekaj letih spet spodbudna. V primerjavi z letom 2013 so se prihodki podjetij povečali, izguba se je zmanjšala, dobiček je za skoraj dve petini višji, višja je tudi dodana vrednost na zaposlenega. Število plačilno nesposobnih podjetij se je sicer nekoliko povečalo, vendar je bil znesek neporavnanih obveznosti manjši. Še vedno pa povprečne plače v regiji zaostajajo za republiškim povprečjem in ta zaostanek celo povečujejo.
Gospodarstvo celjske regije je torej v preteklem letu začelo kazati znake okrevanja, ekonomska moč regije se je okrepila. Delež prihodkov, ki ga regija prispeva k celotnemu slovenskemu gospodarstvu, se je dvignil nad 7 odstotkov, delež čistega dobička se je povečal in delež čiste izgube zmanjšal.
Izguba le v petih občinah
Družbe na Celjskem so lani ustvarile 5,7 milijarde evrov prihodkov, kar je za skoraj 6 odstotkov več kot v letu 2013. Zelo spodbudno je, da so se prihodki, ustvarjeni s prodajo na tujih trgih, povečali za desetino, izvoz v države EU je bil višji za 16 odstotkov. Po višini prihodkov, ustvarjenih na tujih trgih, so bila tudi lani na prvem mestu podjetja iz celjske občine, sledijo žalska podjetja in podjetja iz občine Zreče.
Neto finančni rezultat družb na Celjskem je bil lani po šestih letih spet pozitiven. To pomeni, da je bil skupni dobiček višji od skupne izgube. Neto čisti dobiček je znašal skoraj 66 milijonov evrov. Čisti dobiček sta imeli skoraj dve tretjini od skupaj 5.047 družb, največji delež dobička, a hkrati tudi izgube je bil v storitvenih dejavno-
stih. Za primerjavo, leta 2013 so družbe imele neto izgubo, ki je znašala približno 50 milijonov evrov. Gospodarstvo na Celjskem je zadnjič poslovalo pozitivno leta 2007, ko je imelo 173 milijonov evrov dobička.
1.321 evrov je lani znašala povprečna bruto plača v gospodarstvu celjske regije.
Več dobička kot izgube so lani imela podjetja 18 občin, pozitiven neto finančni učinek je bil najvišji v občinah Žalec in Prebold. Z izgubo so poslovala gospodarstva petih občin, med katerimi so najslabši rezultat dosegli v občini Laško, kjer so podjetja
skupaj ustvarila 6 milijonov evrov čistega dobička in 24 milijonov evrov čiste izgube.
Plače še vedno pod povprečjem
Lani se je realno povečala tudi neto dodana vrednost na zaposlenega in je bila nad povprečjem Slovenije, nekoliko se je povečal obseg kapitala, podjetja so imela nekoliko manj likvidnostnih težav. Žal regija še naprej zaostaja za povprečnimi plačami. Medtem ko so lani gospodarske družbe v Sloveniji v povprečju na mesec izplačale 1.490 evrov bruto plače, je povprečna plača v podjetjih na Celjskem znašala 169 evrov manj. Republiško povprečje so presegali le v občinah Dobje in Štore. V Rogatcu, ki je na repu lestvice, je povprečna mesečna bruto plačala znašala le malo več kot tisoč evrov.
JANJA INTIHAR
Minister s savinjskimi in celjskimi podjetniki
Savinjska regija še vedno premalo izkorišča možnosti za razvoj turizma, meni Zdravko Počivalšek
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek se je v petek mudil na Celjskem, med drugim tudi v Spodnji Savinjski dolini. Že zjutraj se je sestal s pol-zelskim županom Jožetom Kužnikom in z njegovimi najožjimi sodelavci na gradu Komenda, popoldne pa se je v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu udeležil okrogle mize Podporno okolje podjetništvu: pomoč ali ovira. Pogovor je organizirala žalska podžupanja dr. Hana Šuster Erjavec.
Namen okrogle mize je bil predstaviti uspešne zgodbe žalskih podjetnikov s poudarkom na sodelovanju z lokalnim okoljem in državo. V razpravi so poleg ministra sodelovali še žalski župan Janko Kos, direktor podjetja Novem Matjaž Omladič, direktor Tehnosa in dobitnik nagrade Gospodarske zbornice Slovenije Anton Kisovar ter lastnik in prokurist podjetja Spekter Drago Pirh. Strinjali so se, da je ključna naloga države in občine nuditi prijazno, predvidljivo in stabilno poslovno okolje podjetjem, da bodo lahko ustvarjala prihodek in delovna mesta.
Pospeševalni model
podjetništva
Šuster Erjavčeva je predstavila poseben pospeševalni model podjetništva, ki ga je zasnovala kot profesorica na fakulteti. Uspešen podjetnik bi prevzel mentorstvo mlademu podjetniku začetniku in
mu pomagal pri uresničitvi njegove ideje. Prisotni podjetniki so idejo podprli, zato naj bi jo pilotsko izvedli v Žalcu. Če se bo izkazala kot uspešna, bi jo prenesli tudi na druge občine. Anton Kisovar je izpostavil, da se danes mladi na začetku podjetniške poti soočajo predvsem s pomanjkanjem začetnega kapitala. V veliko pomoč bi jim bila ugodna posojila z bančno garancijo. Minister Zdravko Po-čivalšek je pri tem izpostavil Slovenski podjetniški sklad, s katerim država spodbuja in stoji ob strani mladim podjetnikom, predvsem pa je na okrogli mizi namenil posebno pozornost predstavitvi treh prednostnih nalog ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo - zmanjšanju administrativnih ovir za potencialne domače in tuje investitorje, spremembi delovnopravne zakonodaje in zmanjševanju stroškov delovne sile. Tako v Žalcu kot na Polzeli je govoril o razvoju turizma, ki ima v Savinjski regiji velik razvojni potencial. Gre namreč za območje, kjer se tuji in domači turisti predvsem na račun zdravilišč v povprečju zadržijo dlje kot drugod v Sloveniji. In prav to bi lahko s pridom izkoristili tudi v Spodnji Savinjski dolini.
Komunalni prispevki odganjajo vlagatelje
Minister Zdravko Počival-šek se je v petek sestal tudi z nekaterimi uspešnimi celj-
skimi podjetniki. Srečanje je bilo bolj strankarsko obarvano, saj ga je pripravil lokalni odbor SMC, a tudi udeležba je bila bolj skromna. Svojo podjetniško zgodbo sta predstavila solastnica in prokuristka Bimexa Biserka Klajnšek ter ustanovitelj in direktor podjetja Inpos Ivan Pfajfar, ki je dejal, da bi lahko občina več naredila za podjetnike. Opozoril je na previsoke komunalne prispevke, ki so tudi po mnenju ministra eden od razlogov, da je domačih in tujih vlagateljev premalo. Zato naj bi se ministrstvo za gospodarstvo kmalu lotilo tudi tega področja in ga uredilo tako, da bi občine imele bolj proste roke pri določanju višine prispevka in tudi pri pogojih plačevanja.
O Celju je Počivalšek dejal, da ne izpolnjuje v celoti svoje vloge regijskega središča in da premalo izkorišča priložnosti, ki jih ima na področju turizma.
ŠO, IJ
Minister Počivalšek postopka prodaje Cinkarne Celje ni želel komentirati, a je poudaril, da je vseslovensko pomembno podjetje. Dejal je, da verjame in zaupa, da bodo vsi, ki so vpeti v prodajo, delo opravili dobro in pri tem upoštevali vse vidike - podjetniškega in zaposlitvenega, korist države in podjetja. Župan Šrot je opozoril predvsem na pomen ohranitve delovnih mest. »Skrbi nas, da bi kupec opustil manj dobičkonosne programe, kar bi lahko pomenilo izgubo precejšnjega števila delovnih mest. To za regijo, ki se že tako spopada s slovensko nadpovprečno stopnjo brezposelnosti, vsekakor ne bi bilo dobro.«
Po evropski denar v drugi polovici leta?
Minister in župan o prodaji cinkarne in črpanju evropskih sredstev
Ob nedavnem obisku Celja je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek napovedal, da bo vlada v drugi polovici leta vendarle pripravila vse potrebno za črpanje evropskih sredstev v finančni perspektivi 2014-2020. Župan Bojan Šrot je gosta seznanil še z nekaterimi okoljskimi problemi, govorila sta tudi o prodaji Cinkarne Celje.
Prav tokratni ministrov gostitelj, župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, je eden najglasnejših kritikov počasnega vladnega odziva pri pripravi dokumentacije za črpanje evropskega denarja. Kot je dejal celjski župan, jih v knežjem mestu zanima predvsem, na kakšna sredstva lahko računajo in kakšne bodo smernice za pripravo trajnostne urbane strategije. »Pričakujem, da bomo pravočasno dobili ustrezne podatke, da bomo lahko začeli pripravljati konkretne projekte. Iz izkušenj vemo, da priprava
zahtevnejših projektov lahko traja tudi leto ali dve. Zato se bojimo, da bi lahko, ne le potencialni upravičenci, temveč tudi država, prišli v časovno stisko in bi sredstva ostala neizkoriščena. To bi bila velika škoda,« je po sestanku z ministrom povedal župan.
In kjer se zatika? »V prvi vrsti imamo težave s pripravo strategije pametne specializacije, katere prvi osnutek smo predstavili avgusta lani. Pripravili smo kar nekaj sprememb, trenutno pa smo v zadnji fazi medresorskega usklajevanja,« je zamudo komentiral minister Zdravko Počivalšek. Kot je povedal, bo dokument pripravljen tako, da bo upravičencem omogočal lažje in predvsem učinkovito črpanje evropskega denarja.
LK, foto: GrupA
GOSPODARSTVO
5
Gorenje z manj prihodki, a v skladu z načrti
Razmere v Ukrajini in Rusiji še močno vplivajo na poslovanje
Skupina Gorenje je v prvem četrtletju letos ustvarila 266,4 milijona evrov prihodkov, kar je za 8,4 odstotka manj kot v primerljivem obdobju lani, vendar v skladu z načrti za prvo četrtletje letos.
Višje prihodke je Gorenje ustvarilo na Nizozemskem in v Avstraliji, in sicer predvsem s prodajo aparatov v visokem cenovnem razredu, ter na nekaterih trgih vzhodne Evrope. Zaradi precej slabših makroekonomskih razmer kot lani ima skupina nižje prihodke v Ukrajini in Rusiji, kjer je prodaja bele tehnike v prvem četrtletju letos padla še bolj, kot so pričakovali v Gorenju. Kot ugotavljajo, je to med drugim posledica izredno visoke potrošnje decembra lani, ko so ruski kupci zaradi močne in hitre slabitve rublja trošili
Poslovanje Gorenje v prvem četrtletju		
(v mio EUR)		
	2015	2014
Prihodki od prodaje	266,4	290,7
Dobiček / izguba	-2,1	1,0
Čisti finančni dolg	403,0	392,6
neobičajno veliko. Tudi Skupina Gorenje je decembra lani ustvarila dvakrat višjo prodajo kot v decembru leta 2013.
Kot pravi predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, je razvoj dogodkov v Rusiji težko predvidljiv, razmere ostajajo zahtevne tudi na
drugih trgih. Zato po Bobin-čevih besedah znižujejo različne vrste stroškov, na drugi strani pa iščejo nove posle in trge. Pomembne učinke v prihodnjem obdobju pričakujejo tudi od cenovnega repozicioniranja v Evropi, kjer želijo prodreti z izdelki višjega cenovnega razreda in
opustiti prodajne akcije niz-kocenovnih izdelkov.
Prvo četrtletje z izgubo
Močno poslabšanje makroekonomskih razmer v Rusiji in Ukrajini ter krepitev ameriškega dolarja glede na evro sta imela negativen učinek na dobičkonosnost programa malih gospodinjskih aparatov ter deloma tudi na cene surovin in materiala. Skupina je tako prvo četrtletje imela izgubo v višini 2,1 milijona evrov. Negativne vplive so v Gorenju omilili z znižanjem stroškov storitev, predvsem logistike, z dobrim obvladovanjem stroškov energentov in drugimi ukrepi, med katerimi je tudi znižanje stroškov dela, saj so na čakanje napotili 136 delavcev.
ROBERT GORJANC
Kot so sporočili iz Gorenja ob predstavitvi četrtletnih rezultatov, predstavljajo dolgoročna posojila v primerjavi z enakim lanskim obdobjem že približno 60 odstotkov vseh posojil, s čimer se je struktura ročnosti izboljšala za skoraj 14 odstotkov. S črpanjem že pridobljenega dolgoročnega bančnega posojila v višini 65 milijonov evrov bo Skupina Gorenje strukturo ročnosti dolgov dodatno izboljšala. Novo posojilo bo omogočilo tudi nadaljnje zniževanje stroškov financiranja, kar je poleg zniževanja zadolženosti in izboljševanja strukture ročnosti virov financiranja eden ključnih ciljev Skupine Gorenje na finančnem področju.
Cinkarna spet ob ves dobiček
Delničarji Cinkarne Celje, med katerimi ima največji lastniški delež država, si bodo tudi letos najverjetneje razdelili skoraj ves bilančni dobiček podjetja. Tega je bilo lani malo manj kot 7 milijonov evrov.
Odločitev o delitvi dobička bodo delničarji sprejeli na seji skupščine, ki bo prihodnji mesec. Glede na to, da lastniki cinkarne že vsa leta zahtevajo skoraj celoten dobiček oziroma čim višje dividende, bo takšen sklep zagotovo sprejet. Bruto dividenda na delnico bo znašala malo več kot 8,5 evra. V podjetju bo ostalo le približno 6 tisoč evrov bilančnega dobička.
Delničarji cinkarne bodo na seji skupščine odločali tudi o imenovanju nadzornega sveta. Zdajšnjemu bo namreč prav na dan seje, to je 16. junija,
potekel mandat. Poleg »starih« članov Milana Medveda, Barbare Gorjup in Dušana Mestinška naj bi v novem nadzornem svetu sedela še Dejan Rajbar iz družbe Alpen Invest in Aleš Stevanovič, predstavnik zaposlenih.
Konec junija bo potekel mandat trem od štirih članov cinkarnine uprave. Nadzorni svet je že februarja za predsednika uprave ponovno imenoval Tomaža Benčino, ki družbo vodi že od leta 2006. Na predlog Benčine bosta v upravi še naprej tudi tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič in finančni direktor Jurij Vengust. Četrtemu članu uprave, ki bo ponovno delavski direktor Marko Cvetko, se bo nov 5-letni mandat začel oktobra.
JI
Mačkošek edini kandidat
Skupščina Gospodarske zbornice Slovenije bo danes (četrtek) imenovala novega predsednika. Edini kandidat je Marjan Mačkošek. Funkcija predsednika GZS ni poklicna, od leta 2011 jo zaseda Samo Hribar Milič, ki je hkrati generalni direktor zbornice.
Marjan Mačkošek sodi med uspešnejše gospodarstvenike na Celjskem in tudi v Sloveniji. Že 17 let je glavni direktor podjetja Štore Steel, je tudi dobitnik nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Novi predsednik zbornice bo izvoljen za obdobje dveh let.
Skupščina GZS bo na današnji ustanovni seji izvolila tudi predsednika skupščine in nadzorni
Marjan Mačkošek je bil že do zdaj aktiven v nekaterih odborih in združenjih Gospodarske zbornice Slovenije.
odbor GZS, predstavniki gospodarstva pa bodo potrdili tudi nov upravni odbor. Predstavnik Regionalne gospodarske zbornice Celje v njem bo Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin, sicer tudi predsednik celjske zbornice. V novi skupščini GZS bo Regionalna gospodarska zbornica Celje imela štiri predstavnike. Poleg Krivca bodo to še Hugo Bosio, ki je bil član skupščine že v prejšnjem mandatu, in novinca - direktorica podjetja Vivapen Petra Melanšek in direktor žalskega Tehnosa Anton Kisovar. Melanškova in Kisovar sta tudi nova člana upravnega odbora celjske zbornice.
JI
Foto: GrupA (arhiv NT)
Na podlagi 22. člena Družbene pogodbe RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d. o. o.
objavlja
javni razpis
za delovno mesto
direktorja / direktorice
Kandidat / kandidatka mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da ima najmanj visokošolsko izobrazbo; - da ima najmanj 5 (pet) let delovnih izkušenj.
Kandidat / kandidatka mora predložiti tudi program dela za štiriletno obdobje.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d. o. o., Ulica XIV. divizije 12, 3000 Celje, s pripisom »vloga za razpis za delovno mesto direktorja«.
O izbiri bodo kandidati / kandidatke obveščeni v roku 15 dni po opravljenem izboru.
RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d. o. o.,
Ul. XIV. divizije 12, 3000 Celje.
Na Dobrni več nočitev
V Termah Dobrna so leto 2015 začeli še bolj uspešno, kot so načrtovali. V prvih treh mesecih so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zabeležili kar 26-odsto-tno rast nočitev, zasedenost hotelskih zmogljivosti je bila 65-odstotna.
V tem času so zdravilišča, povezana v Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, imela v povprečju 4,3-odsto-tno rast števila nočitev, povprečna zasedenost njihovih zmogljivosti pa je bila 57-od-stotna. Na Dobrni so boljši tudi pri nočitvah tujih gostov.
Medtem ko so ostala zdravilišča v primerjavi z lanskim prvim kvartalom letos zabeležila 2-odstotni padec, se je pri njih število tujih nočitev povečalo za 6 odstotkov.
Boljša zasedenost je Termam Dobrna prinesla tudi več prihodkov. Znašali so 1,7 mili-
jona evrov in so bili od lanskih v prvih treh mesecih višji za 14 odstotkov. Kljub takšni rasti in kljub temu, da so še dodatno oklestili stroške, so v zdravilišču v prvem četrtletju imeli izgubo. Vendar je bila krepko nižja od lanske, saj je znašala nekaj manj kot 47 tisoč evrov. Lani so v Termah Dobrna v prvem četrtletju imeli skoraj 300 tisoč čiste izgube.
JI
Paron še vedno »diha na škrge«
Tovarna pohištva Paron iz Laškega še ni rešila svojih finančnih težav, razmere so, pravi direktor Nedeljko Gregorič, še naprej kritične. Podjetje nujno potrebuje dokapitalizacijo, vendar svežega denarja, ki ga je že lani obljubila lastnica Mojca Lukančič oziroma njena Aha skupina, ni.
V podjetju se sicer trudijo pridobiti nove kupce in izboljšati poslovanje, vendar zaradi pomanjkanja obratnega kapitala ne morejo v celoti izpolnjevati naročil. Poleg tega zamujajo s plačevanjem prispevkov in davkov, zaradi česar imajo že dlje blokirane račune. Vedno bolj so nezadovoljni
tudi upniki, ki jim ne morejo poravnavati obveznosti iz prisilne poravnave. Nekateri že grozijo z izvršbami. Podjetju, ki je pretežno izvozno usmerjeno, njegova najpomembnejša trga sta avstrijski in nemški, so lani prihodki od prodaje še nekoliko upadli, čista izguba pa se je povečala.
Takšne razmere ne morejo trajati v nedogled, pravi direktor Gregorič in poudarja, da mora rešitev, takšno ali drugačno, prinesti že to poletje. Pri tem upa, da bo podjetju, v katerem je trenutno zaposlenih še 107 ljudi, uspelo ohraniti vsaj del proizvodnje masivnega pohištva.
JI
Nadvoz so po dolgoletnih obljubah začeli graditi leta 2013. 17 milijonov vredno investicijo je 85-odstotno financirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Po nadvozu že pred rezanjem traku
ŠENTJUR - Prejšnji konec tedna so sprostili promet po nadvozu Grobel-no. Inšpekcijska služba je po podrobnem ogledu potrdila, da lahko nadvoz za nemoten promet odprejo že zdaj. Uradno odprtje je sicer predvideno za jesen, ko bodo dokončno uredili tudi vso prometno signalizacijo.
Za uporabnike regionalne ceste Celje-Dobovec to pomeni uresničitev dolgoletnih prizadevanj in bistveno zmanjšanje zastojev, ki jih je na tem mestu predvsem ob konicah povzročalo trikratno preč-
kanje železniške proge. Žal dokončanje nadvoza spremlja nekoliko grenak priokus zaradi prelomljene obljube države.
Pločnik neizpolnjena obljuba
Med Stopčami in Grobelnim nujen pločnik namreč ostaja le na papirju. Kot je povedal predsednik KS Grobelno Miran Frece, se krajani na novo prometno ureditev še privajajo, prometa v naselju je res manj, proslavljajo pa ne. Počutijo se izigrano. »Z odprtjem nadvoza je
namreč promet na tej relaciji še hitrejši, kar pomeni, da je cesta med Stopča-mi in Grobelnim za pešce in kolesarje postala neuporabna oziroma izjemno nevarna. Tako je polovica krajevne skupnosti odrezana od Grobelnega.«
Med krajani niso redke pobude za bolj radikalne ukrepe, kot je zaprtje ceste. Frece zaenkrat umirja strasti in upa, da bodo pristojni še pred uradnim odprtjem svoje predloge in stališča uskladili tudi s krajani Grobelnega.
StO, foto: SHERPA
»Za 4-člansko družino v stanovanjski hiši s povprečno porabo približno 15 kubičnih metrov vode na mesec in za vse ostale storitve bo mesečni strošek malo več kot 12 evrov,« pravi Štefan Posilovič.
Plačevali bodo več
ZREČE - Občani bodo od 1. junija plačevali več za komunalne storitve. Zreški svetniki so namreč na zadnji seji potrdili nove cene storitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode. V zreški občini sicer že izvajajo to storitev, a se cena od leta 2010 ni spremenila. Znesek na položnicah za povprečno družino bo po novem za približno osem evrov višji.
Trenutno veljavne cene tako do zadnje redne seje še niso bile oblikovane po metodologiji, ki jo določa vladna uredba. Poleg tega so v zadnjem obdobju v občini zgradili kanalizacijski sistem in nanj priključili nove uporabnike, kar zahteva ustrezno prilagoditev cen, pojasnjujejo v občinski upravi. Storitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode sicer ne bodo plačevali vsi Zrečani. »Storitev odvajanja komunalne odpadne vode bodo plačevali tisti, ki so do danes plačevali še po starem sistemu kanalščino, storitev za odvajanje padavinske odpadne vode pa samo tisti, ki so priključeni na novi meteorni kanal, ki je bil zgrajen v zadnjih treh letih,« je povedal Štefan Posilovič, vodja gospodarskih javnih služb v zreški občini. Koliko več bodo plačevali občani, je težko posplošiti. Zato je Posilovič podal primer: »Za stanovanjsko hišo s štirimi ljudmi s povprečno porabo približno 15 kubičnih metrov vode na mesec in z vsemi cenami storitev, ki smo jih sprejeli na seji, bo mesečni strošek malo več kot 12 evrov.« Položnice bodo tako za približno osem evrov višje, saj stroška kanalščine, ki znaša štiri evre, ne bodo več obračunavali. Lahko pa Zrečani oziroma natančneje tisti, ki bodo priključeni na čistilno napravo, v prihodnjih mesecih pričakujejo še dodatno zvišanje zneskov na položnicah. Že na naslednji seji občinskega sveta naj bi namreč sprejeli še ceno storitev čiščenja komunalne in odpadne vode.
JP
Novo
kolo.
< A
UgODNEJŠE OBRESTNE ^ MERE! j
Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje.
NA KRATKO
S'l
KREDIT ZA OSEBNO POTROŠNJO
NOVO! Odslej tudi krediti z referenčno obrestno mero nad 12 mesecev!
ugodnejše obrestne mere 100 % gotovinski kredit
I) banka celje
www.banka-celje.si
Želijo rešiti lastništvo
ROGAŠKA SLATINA - Občina bo skušala odkupiti kmetijska zemljišča na območju smučišča Janina. Gre za 28 tisoč kvadratnih metrov zemljišč po ceni 46.500 evrov.
Občinski svet je v preteklosti že prepoznal javni interes za pridobitev zemljišč smučišča, s katerimi upravlja domači smučarski klub. Občina je sprva del zemljišč želela odkupiti in del zamenjati, a ker prodajalec, družba Heta Asset Resolution, menjavi ni naklonjen, bo občina skušala odkupiti celoto. Janina je sicer najnižje ležeče smučišče v državi, ki je v zadnji sezoni imelo le 30 obratovalnih dni. Župan mag. Branko Kidrič ne izključuje možnosti, da bi to območje v prihodnje ponujalo še kakšne druge vsebine kot le zimske športe.
TV
Spremembe v coni Prihova
NAZARJE - V občini so začeli spreminjati odlok o zazidalnem načrtu industrijsko obrtne cone Prihova. Gre za različne spremembe na njenem območju. Osnutek odloka so že sprejeli.
Na tem območju spreminjajo podrobnejšo namensko rabo prostora, širijo dejavnost in dajejo možnost povečanja stavb. Na območju nekdanje tekstilne tovarne Elkroj so bile tako med drugim urejene trgovine in pralnica, vendar takšna dejavnost tam zaenkrat ni predvidena. Prav tako upoštevajo željo Društva Sožitje, ki si prizadeva, da bi v nekdanji Elkro-jevi upravni stavbi uredili bivalno enoto.
BJ
Iz lesene barake
MOZIRJE - Komunala Mozirje, ki ima upravne prostore v pol stoletja stari leseni baraki, je kupila nove poslovne prostore v sosednji stavbi. Vanje se bo preselila predvidoma še letos.
Gre za poslovne prostore podjetja ASC 2000 v stečaju, ki jih je kupila na javni dražbi. Komunala Mozirje z nakupom ne bo pridobila zgolj času primerne prostorske pogoje, ampak bo lahko svoje poslovanje pocenila. Deluje namreč kar na treh mestih, saj ima na Spodnji Rečici skladišče peska in soli za zimsko službo ter na Rečici ob Savinji obrat oskrbe s pitno vodo. Po novem bo precejšnji del tamkajšnjih dejavnosti preselila v nove poslovne prostore v Mozirju ter tako privarčevala. Nove prostore je kupila s kreditom in z lastnim denarjem.
BJ
Prve stavbe priključujejo
LJUBNO OB SAVINJI - V vaseh Radmirje in Juvanje, kjer so od avgusta gradili kanalizacijo, prve stavbe že priključujejo. Glavni vod meri približno štiri kilometre, prav tako so zgradili nekaj sekundarnih vodov.
Po enem od razpisnih pogojev morajo v dveh letih priključiti vsaj 200 uporabnikov. Vrednost naložbe v Radmirju in Juvanju znaša malo več kot milijon evrov, od tega je večina evropskih sredstev, ki jih je občina pridobila s pomočjo regionalnih razvojnih programov. Med naložbo so prav tako obnovili vodovod iz Mrzlega polja, ki služi za potrebe dela Radmirja.
BJ
LAŠKO - Po več kot osmih letih pravdanja sta se v petek na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Celju pogojno poravnala Občina Laško in Storitveno podjetje Laško, hčerinska družba nemške multinacionalke WTE. Občina mora omenjenemu podjetju plačati 3,7 milijona evrov, vendar pričakuje, da naj bi približno polovico tega zneska poravnala Pivovarna Laško. Poravnavo mora potrditi še vodstvo podjetja WTE v Nemčiji, o njej bo 27. maja glasoval tudi občinski svet.
S podpisom pogojne poravnave sta se Občina Laško in WTE poravnala za vse dosedanje spore glede neplačanih računov za čišče-
nje odpadnih voda. Vodja urada za gospodarske javne službe, okolje in prostor v Občini Laško Andrej Kaluža je pojasnil, da naj bi občina
prvi milijon evrov nakazala v 30 dneh od izdaje soglasja občinskega sveta. Plačilo preostanka v višini 2,7 milijona evrov je predvideno na dva načina. Približno 1,9 milijona evrov naj bi občina v enakih obrokih odplačala do konca koncesijske dobe - to je do leta 2026, razliko v vrednosti približno 850 tisoč evrov pa v štirih enakih obrokih v štirih letih. »Denar za prvo plačilo smo že pred-
Table so - ali jih ni
CELJE - Pred približno mesecem smo pisali o nevarnosti padanja kamenja s pobočja Grmade nad priljubljeno pohodno potjo na Celjsko kočo. Odgovorni v Mestni občini Celje so takrat obljubili ponovno postavitev opozorilnih tabel, ki so nekoč že stale, saj celovite ureditve problematičnega terena ni na vidiku.
V nekaj dneh so napoved tudi uresničili in pred velikonočnimi prazniki postavili table na več mestih, da bi opozarjale po-hodnike na nevarnost in da bi jih preusmerjale na pot čez Grmado. Tega sicer stanovalci niso veseli, ker tudi s tem poho-dniki sprožajo kamne. Vendar so table že po nekaj dneh izginile. Očitno so nekoga zelo motile. Občina je nato poskrbela za ponovno namestitev, a tudi takrat niso stale dolgo. Minuli konec tedna smo jih spet opazili, pohodnikov pa očitno ne motijo, saj množično obiskujejo priljubljeno pohodniško pot.
TC, foto: arhiv MOC
Dogovori s pivovarno
Predstavniki Občine Laško in Pivovarne Laško se že dlje časa dogovarjajo o plačilu dolga Storitvenemu podjetju Laško. Pivovarna se je o skupni rešitvi glede čiščenja odpadnih voda z občino začela dogovarjati ob koncu 90. let, da bi tako rešila svojo okoljsko problematiko, in je sama zgradila svoj del kanalskega sistema. Kot je na eni od obravnav na celjskem okrožnem sodišču povedal član uprave Matej Oset, pivovarna svoj del stroškov plačuje podjetju WTE glede na koncesijsko pogodbo in glede na medsebojni sporazum z Občino Laško. Tam pa so že večkrat poudarili, da bi morala pri poplačilu nastalega dolga sodelovati tudi pivovarna. Kako občinska pričakovanja vidijo v pivovarni, smo vprašali tamkajšnjega predstavnika za stike z mediji, vendar odgovora do konca redakcije nismo prejeli.
Vodja urada za gospodarske javne službe, okolje in prostor na Občini Laško Andrej Kaluža je potrdil, da bo WTE še naprej do leta 2026 opravljal storitev čiščenja odpadnih voda, kar prav tako določa sodna poravnava - čeprav je občina v preteklosti že razmišljala o odvzemu koncesije.
S poravnavo nad vse dosedanje spore
WTE bo po osmih letih prejel 3,7 milijona evrov
videli v proračunu za letos. To pomeni, da ostale naložbe ne bodo trpele. Preostali denar bomo še zagotovili, a poudarjam, da mora svoj del plačati tudi pivovarna,« je dejal Kaluža.
Dolga brada
Zgodba sicer sega v leto 2001, ko je Občina Laško s Storitvenim podjetjem Laško podpisala koncesijsko pogodbo za gradnjo čistilne
naprave in tudi kanalizacijskega sistema. Koncesionar se je sicer zavezal tako h gradnji čistilne naprave kot kanalskega sistema. Financiranje naj bi si delila občina in koncesionar. Občina naj bi s prijavo na razpise zagotovila evropski denar kot delni denarni vložek za gradnjo sistema. Ker pri tem ni bila uspešna in ker svojega deleža ni zagotovila kako drugače, se tudi koncesionar ni lotil gradnje preostanka.
Zgrešena naložba?
Občina je plačilo računov za čiščenje odpadnih voda zavračala, saj ob dokončanju čistilne naprave ni bil zgrajen tudi kanalski sistem. Kot so ves čas trdili v občini, sprva na čistilno napravo ni bilo priklopljenih gospodinjstev oziroma so bila ta priključena postopoma v skladu z gradnjo kanalizacijskega sistema. Župan Občine Laško Franc Zdolšek tudi po doseženi poravnavi vztraja pri tem, da je bilo celotno financiranje čistilne naprave zastavljeno povsem nepravilno. »Glede na to, da čistilne naprave predpisuje Evropska unija, bi morali za gradnjo pridobiti evropski denar. Tako bi v občinskem
proračunu na dolgi rok imeli več dodatnega denarja za gradnjo kanalizacijskega sistema.« Občini je s pomočjo evropskega nepovratnega denarja sicer doslej uspelo zgraditi približno 80 odstotkov kanalizacijskega sistema.
Računajo na pivovarno
Franc Zdolšek je povedal, da so izhodišča medsebojnega dogovora s Pivovarno Laško že zastavljena, o dokončnem znesku pa se bosta obe strani še uskladili, vendar naj bi breme delili na polovico. Ko bo pogojno poravnavo obravnaval občinski svet, naj bi se ponovno sprostil tudi račun laške občine. Spomnimo, da je celjsko okrajno sodišče že avgusta lani dovolilo izvršbo v vrednosti 1,1 milijona evrov zaradi neplačevanja čiščenja odpadnih voda med julijem 2007 in februarjem 2009, kar je privedlo do blokade občinskega računa. Občina je proti izvršbi vložila ugovor in predlagala, naj se omeji, saj sicer ne bi mogla sofinancirati evropskih projektov.
TINA VENGUST SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (GrupA)
O turističnem razvoju vasi
BISTRICA OB SOTLI - Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli je v ponedeljek v prostorih Sušilnice organiziralo posvet Priložnosti turističnega razvoja vasi na območju Nature 2000. Posvet je del projekta Ne pozabimo vasi, ki ga izvaja občina v partnerstvu s Kozjanskim parkom.
Na posvetu so spregovorili o turizmu kot razvojni priložnosti podeželja, o vlogi občine pri razvoju in pospeševanju turizma, o priložnostih za razvoj in o pomenu povezanosti lokalnih ponudnikov in nastopa na trgu. Glede na to da je v občini še veliko potenciala za razvoj romarskega turizma, so udeleženci posveta spregovorili tudi o njegovi vlogi pri razvoju vasi.
JP
PREKLOPITE na PLIN
Maraton za vodno soglasje
Štiri leta čakanja - Ostali brez evropskega denarja
LUČE - V občini se pripravljajo na gradnjo nove čistilne naprave, saj je stara dotrajana. Nameravali so jo zgraditi že lani, za kar bi lahko kandidirali za nepovratna evropska sredstva, kar zdaj ni več mogoče. Pri vsem skupaj je edina težava vodno soglasje, saj je postopek njegovega pridobivanja maratonski. Nanj čakajo že skoraj štiri leta.
Dotrajano in po tehnični plati zastarelo čistilno napravo za Luče so zgradili že davnega leta 1990. Novo želijo zgraditi v neposredni bližini obstoječe, komaj nekaj metrov od nje. V celjskem uradu Agencije RS za okolje (Arso) so postavili svoje pogoje za gradnjo nove čistilne naprave v Lučah že spomladi leta 2011. Nato je občina naročila projekt in ko ga je po nekaj mesecih pridobila, je takoj poslala svojo vlogo za izdajo soglasja.
Denar iz
občinskega
proračuna
Občina je morala svojo vlogo večkrat dopolniti, med obema stranema je prišlo tudi do sestankov.
Obstoječa čistilna naprava za Luče je dotrajana in zastarela. Novo želijo postaviti v neposredni bližini, vendar na vodno soglasje čakajo že skoraj štiri leta.
Zadnjič je bila vloga dopolnjena oktobra lani, od takrat v Lučah na vodno soglasje
še kar čakajo in čakajo. V občinski upravi v Lučah so prejšnji teden povedali, da
so jim v Arsu obljubili, da bodo soglasje prejeli zadnji petek, vendar ga v začetku
tega tedna še vedno niso imeli. V različnih občinah omenjajo, da je med iska-
njem soglasij najtežje pridobiti prav soglasje Arsa.
Dolgotrajno čakanje na vodno soglasje ima za davkoplačevalce iz Luč seveda finančne posledice. Občina je namreč vsa ostala soglasja že pridobila. Med čakanjem na soglasje Arsa je občina zamudila možnost za kandidiranje za evropska nepovratna sredstva, kar bi lahko storili leta 2013. Za prijavo na razpis za evropska sredstva je seveda potrebovala gradbeno dovoljenje, za katerega je pogoj vodno soglasje iz Celja. Tako bodo morali novo čistilno napravo zgraditi izključno z denarjem iz občinskega proračuna. Stala naj bi 250 tisoč evrov.
In kako trenutno kaže novi čistilni napravi? V Lučah računajo, da bi v primeru, če bi kmalu pridobili vodno soglasje, čistilno napravo lahko začeli graditi jeseni. Pot do nove čistilne naprave ima le še dva manjša ovinka. Po pridobitvi vodnega soglasja morajo namreč poskrbeti še za gradbeno dovoljenje in izbrati izvajalca. V Lučah računajo, da bodo ta dva ovinka zvozili veliko lažje.
BRANE JERANKO
NA KRATKO
Izdelovalce želijo Po osmih letih povezati	blizu konca
SOLČAVA - V turistični občini želijo povezati občane, ki izdelujejo različne izdelke in domače dobrote ter imajo tržne viške.
Na Solčavskem je kar nekaj občanov, ki se posvečajo različnemu ustvarjanju. Občina jim želi omogočiti trženje teh izdelkov, zato je županja Katarina Prelesnik sklicala sestanek, kjer so to možnost predstavili občanom. Povabila so poslali vsem gospodinjstvom. Na sestanku so se nato dogovorili, da bodo vzpostavili katalog dejavnosti in njihovih nosilcev. Občani lahko o svojih dejavnostih občino obvestijo do konca maja. Ta poskrbi na vseh treh večjih solčavskih turističnih prireditvah za postavitev desetih prodajnih stojnic.
BJ
VOJNIK - Po osemletnih prizadevanjih za nov občinski prostorski načrt je ta trenutno pripravljen za javno razgrnitev in javno razpravo. 30-dnevna javna razgrnitev naj bi se začela v začetku junija.
Občinski svet je zato na zadnji seji imenoval komisijo, ki bo pripombe pregledala in do njih zavzela stališča. Štiričlansko komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki izdelovalca in občinske uprave, bo vodil podžupan Viktor Štokojnik. Med razgrnitvijo dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta po zakonu ni več mogoče vlagati dodatnih ali novih pobud za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč v zazidljiva oziroma v stavbna zemljišča.
BJ
seminarji, delavnice, tečaji
najem predavalnic
WWW.abitura.Si • Lava 7, 3000 Celje • telefon: 03 428 55 32
Občinski redarji tudi na kolesu
VELENJE - Občinska redarska služba uvaja nove pristope pri opravljanju svojega dela, saj bo del nalog izvajala tudi na kolesu.
Sprva bosta na kolesu dva redarja, ki bosta lahko v krajšem času na večjem območju opravila več obhodov. »Tako želimo doseči večjo pokritost območja delovanja - središče mesta in njegovo okolico, območja za pešce in umirjenega prometa, kolesarske poti, športna in otroška igrišča ter območja, kjer je delo z vozilom ali peš omejeno oziroma oteženo,« so novost obrazložili v Mestni občini Velenje. Menijo še, da bodo na ta način izboljšali varnost kolesarjev in jih opozarjali na pravilno vožnjo po kolesarskih poteh, na upoštevanje določil cestne zakonodaje, prav tako bodo tudi promovirali varno rabo koles v urbanih območjih.
RG, foto: arhiv MOV
novitednik I radiocelje S
Napadeni grmički pušpana	Mogočna poldrugi meter visoka živa meja iz pušpana, ki ji ni več pomoči.
Požrešne gosenice uničujejo pušpane
Zatiranje pušpanove vešče precej zahtevno
Pridelovalci pušpanov zadnjih nekaj let tudi na Celjskem opažajo nenavadne gosenice, ki uničujejo njihove grmičke. Gre za škodljivca pušpanovo veščo, ki lahko v zelo kratkem času, v petih do sedmih dneh, popolnoma uniči pušpan. Škodljivec izvira iz vzhodne Azije, v Sloveniji pa naj bi ga prvič opazili leta 2011. Ljubitelji pušpanov na celotnem celjskem območju se jezijo, saj ne vedo, kako ukrepati proti požrešnemu škodljivcu. Zatiranje je lahko dolgotrajno, uspeh pa tudi pri uporabi insekticidov ni zagotovljen. O pušpanovi vešči, težavah, ki jih povzroča in možnostih zatiranja smo se pogovarjali z Iris Škerbot, kmetijsko strokovnjakinjo iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje.
Gosenice so v mladosti vzdolžno progaste, fluorescentno zelene in črne barve, s črno glavo in črnimi pikami. Kasneje postanejo rjavkaste barve in lahko dosežejo velikost do štirih centimetrov.
Pušpanova vešča je eden »najhujših« škodljivcev na pušpanu v zadnjem obdobju. Škodljivec se je v Evropi prvič pojavil leta 2007. Našli so ga pri transportu sadik pušpana v Nemčiji, od tam se je širil v Belgijo, na Nizozemsko, v Švico, Veliko Britanijo, Francijo in tako naprej. V Sloveniji so ga leta 2011 najprej opazili v Pomurju, od tam se je razširil na celotno območje Slovenije.
Progasta nevarnost
Odrasli metulji se pojavljajo od aprila do septembra. »Ti metulji, ki so aktivni tako podnevi kot tudi ponoči, odlagajo jajčeca v grmičke pušpana. Jajčeca so drobna, velika približno milimeter, so bledo rumene barve, metulji pa jih odlagajo na spodnjo stran listov in jih težko opazimo,« pojasnjuje Iris Škerbot. V nekaj dneh se iz teh jajčec izležejo ličinke oziroma gosenice, ki so v mladosti vzdolžno progaste, fluorescentno zelene in črne barve, s črno glavo in črnimi pikami. Kasneje postanejo rjavkaste barve in lahko dosežejo velikost do štirih centimetrov. »Gosenice so nevarne predvsem zato, ker se hranijo z listi in s poganjki pušpana, v svoji domovini, se pravi v Aziji, pa lahko napada-
jo tudi druge rastline. Pri nas podatkov o tem, da bi napadale tudi druge rastline, zaenkrat še nimamo,« o škodljivcu razloži Škerbotova.
Ob močnem napadu pušpan propade
Gosenice so izjemno požrešne. Ena gosenica v razvoju poje do 45 listkov, na enem grmu pa lahko najdemo tudi do sto gosenic. Če gre za zelo močan napad, lahko grm ostane brez listov in vej, rastlina pa se posuši in propade. A to še ni vse. Gosenice se pred zunanjimi vplivi, tudi pred morebitnim škropljenjem, zelo dobro zaščitijo. »Ko je zrelostno žrtje končano, se gosenice zabubijo, še pred tem se tudi večkrat levijo. Skupine gosenic tvorijo zapredek, ki je podoben pajčevini,« izpostavlja Škerbotova. Gosenice
prezimijo v stadiju bub. Iz njih se naslednje leto razvijejo metulji. Razvojni ciklus od jajčeca do vešče pri povprečni temperaturi 20 stopinj Celzija traja približno 40 dni.
Obvezno redno pregledovanje
Najboljša zaščita pred škodljivcem je preventiva. Kot pravi Škerbotova, je treba rastline redno pregledovati in po potrebi takoj ukrepati. Če pušpan napadejo zgolj posamezne gosenice, jih lahko ročno odstranimo. Če gre za večje pušpane, se lahko odločimo, da bomo kakšno vejo tudi žrtvovali. Najbolje je, da jo odstranimo in takoj uničimo. Največji naravni sovražnik pušpanove vešča so ptice, zato se rade zadržujejo ob napadenih pušpanih.
JERICA POTOČNIK Foto: IS, IŠ
Insekticidi ne zagotavljajo uspeha
Trenutno je v Sloveniji za zatiranje pušpanove vešče registriranih zelo malo insekticidov. »Poleg tega je težava tudi, da moramo grm temeljito poškropiti, ker škropljenje ovirajo tudi pajčevina oziroma zapredki, ki jih gosenica naredi okrog sebe,« pravi Škerbotova. Prav tako insektici-dov ne sme uporabljati kdorkoli. Za uporabo namreč potrebujemo potrdilo o usposobljenosti za izvajalca ukrepov varstva rastlin. »Če se odločimo za škropljenje, je treba to opraviti z močnim pritiskom, da grmiček dobesedno prevetrimo. Eno tretiranje običajno ni učinkovito in ga je treba ponavljati. Če je pušpan močno poškodovan, priporočam, da napadeni del izrežemo in zažgemo ali zakoplje-mo globoko v zemljo, sicer se lahko zgodi, da škodljivca ne bomo uničili,« svetuje Škerbotova. Ob tem poudarja, da tudi insekticidi niso stoodstotno učinkoviti, težava je tudi, da lahko ob uporabi nehote pomorimo tudi čebele, ki so v bližini kakšne cvetoče rastline. Zato moramo biti ob uporabi insekticidov še posebej pozorni.
NA KRATKO
Učenje za življenje
ŠMARJE PRI JELŠAH - V torek se je začel tridnevni Festival učenja in druženja, ki se je nato preselil še v Šentjur in Rogaško Slatino.
Festival so letos v Tednu vseživljenjskega učenja skupaj pripravili trije območni koordinatorji - Knjižnica Šmarje pri Jelšah in ljudski univerzi Rogaška Slatina in Šentjur. Dogajanje v Šmarju pri Jelšah je bilo v znamenju različnih nastopov, delavnic in predavanj, po besedah koordinatorice prireditev v knjižnici in kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah Jane Turk Šulc pa je bil poudarek na medgeneracijskem povezovanju.
TV
Zasadili potomko z Lenta
ŠMARTNO OB PAKI - Pred knjižnico, v samem središču kraja, je minuli konec tedna občina pripravila krajšo slovesnost ob zasaditvi potomke najstarejše vinskega trte na svetu, ki raste na Lentu v Mariboru.
Občina je bila letos ena od petih prejemnic cepiča te znamenite trte. »Štejemo si v veliko čast, da je Maribor potomko podaril Šmartnemu ob Paki. Sicer pa smo z mestom ob Dravi kar precej povezani, nenazadnje je bilo tudi nekaj znanih Šmarčanov aktivnih v Mariboru, tam se šola tudi veliko naših študentov,« je ob tem svečanem dogodku povedal župan Janko Kopušar. Za župana ima potomka tudi velik pomen kot simbol povezovanja med vinogradniškim in drugimi društvi v kraju ter krajani. Občina je skrb za rast potomke najstarejše vinske trte zaupala domačim vinogradnikom, zato župan njim prepušča, da se dogovorijo o tem, kako bodo skrbeli za potomko.	RG
Obudili taborniško
V ■ ■ ■	■
■ Iffl ■ ^Ч ■ ^Ч Jubilejnih 60 let rodu Topli vrelec
b I V IJ W I II W iz Topolšice
V gozdni šoli v Mozirju želijo junija spet sprejeti goste. Za začetek bodo ponudili tudi pet lesenih šotorov.
Se v gozdno šolo vrača življenje?
ŠOŠTANJ - V okviru nedavnih spominskih slovesnosti v Topolšici in ob krajevnem prazniku so svoj jubilej zaznamovali tudi tamkajšnji taborniki. Rod Topli vrelec je namreč praznoval 60 let delovanja.
Kot je povedal Žan De-lopst, starešina rodu Topli vrelec iz Topolšice, gre za enega najstarejših rodov v Sloveniji in hkrati tudi najstarejšega v Šaleški dolini. »Pred osmimi leti smo po nekajletnem premoru obudili taborništvo v Topolšici. Začeli smo z mlado ekipo, ki je še vedno zelo aktivna in šteje približno 70 članov, od najmlajših šestletnih mu-renčkov do najstarejših vodnikov, taborovodij,« novo
Žan Delopst, starešina rodu Topli vrelec iz Topolšice
poglavje rodu Topli vrelec opisuje Delopst, ki tudi pristavi, da je tolikšno število članov za majhen kraj, kot
je Topolšica, zelo veliko, saj so skoraj vsi šolarji od prvega do devetega razreda taborniki.
Začetki taborništva v Topolšici sicer segajo v leto 1955, ko so si mladi v Topol-šici zaželeli več preživljanja prostega časa v naravi, kar jim je s podporo takratne politike tudi uspelo. Menda ustanovitev rodu ni bila tako preprosta, kot je mogoče razumeti Delopsta, ko povzema spomine takratnih začetnikov rodu Topli vrelec.
Taborniški dan
V okviru slovesnosti ob dnevu zmage in krajevnem prazniku so v zdraviliškem parku pripravili taborniški dan, potem pa še osrednjo
prireditev ob 60-letnici, ki so se je udeležili tudi okoliški rodovi iz Šaleške doline in predstavniki Zveze tabornikov Slovenije. »Glavna dejavnost rodu Topli vrelec je izvedba taborjenja v Ribnem pri Bledu, kjer smo vsako leto na prostoru šaleške zveze tabornikov. Poleg tega izvajamo še druge projekte, kot so >jesenovanje, zimovanje in orientiringi«, vsako soboto dopoldne imamo tudi redne sestanke rodu,« o delu tabornikov Toplega vrelca pravi starešina Žan Delopst, ki dodaja, da se zanimanje za taborništvo v okviru šaleške zveze tabornikov, ki združuje več rodov, povečuje.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
MOZIRJE - Nekoč upoštevana gozdna šola v Lokah bo, če bo šlo vse po načrtih, junija oživela. Gre za nekoč po vsej Sloveniji znano gozdno šolo, kjer so v toplejšem delu leta pripravljali različne športne tabore za udeležence iz različnih delov Slovenije. Zadnje desetletje večinoma sameva.
Njena zgodovina sega v čase pred drugo svetovno vojno, ko je prav tako služila za športno dejavnost mladih. V gozdni šoli so se v njenih najboljših letih pripravljale različne športne ekipe in usposabljali študenti fakultete za šport. Obiskovalci so bivali v lesenih hišicah in šotorih. Zemljišče in stavbe so v lasti Športne unije Slovenije, ki so ji z občine prigovarjali, naj s propadajočo gozdno šolo vendarle nekaj stori.
Tudi ogrevani šotori
Športna unija Slovenije je tako lani gozdno šolo dala v
najem. Oktobra jo je dobilo podjetje Višinski iz Šoštanja, ki ga vodi Tomo Drolec. Višinski namerava v kampu gozdne šole do prihodnjega meseca poskrbeti za pet lesenih šotorov in ponuditi možnost šotorjenja tudi v že postavljenih običajnih šotorih. Teh naj bi bilo dvajset. Prav tako bo podjetje nudilo možnost bivanja za tiste, ki šotore prinesejo s seboj. Prvi gostje obnovljene gozdne šole bodo taborniki. Velenjsko društvo Pustolovci, predhodnik Višinskega, je tam v zadnjih dveh letih že poskrbelo za obnovo kopalnice in stranišč.
»Mozirje predstavlja vrata Zgornje Savinjske doline. Tu so možnosti planinarjenja, kolesarjenja in športov na Savinji,« opaža priložnosti, ki jih nudi idilična gozdna šola, Tomo Drolec. »Težava je kratka poletna sezona. To bomo skušali podaljšati z ogrevanjem lesenih šotorov in jacu-zzijem na prostem,« načrtuje.
BRANE JERANKO
Del članov rodu Topli vrelec iz Topolšice, ki je sodeloval pri obeleževanju spominskih slovesnosti in krajevnega praznika v Topolšici.
NA KRATKO
Zinka Črepinka
ROGAŠKA SLATINA - Domačinka Zinka Kobula Kamen-šek je v ponedeljek v Aninem dvoru predstavila slikanico Zinka Črepinka.
S slikanico želi avtorica staršem, vzgojiteljem, učiteljem in otrokom približati svet stekla in opozoriti na pomen steklarskih rokodelskih veščin. Črepinkino zgodbo je pod mentorstvom igralca Slovenskega mladinskega gledališča Uroša Kau-rina predstavila učenka Osnovne šole Šmarje pri Jelšah Aleša Voh. Z glasbo so dogodek popestrili umetnica Kristina Prah, pianist in profesor Josip Tkalec ter umetnik Franci Černelč.
TV
Visok jubilej glasbene šole
SLOVENSKE KONJICE - Glasbena šola letos obeležuje 65-letnico. Gre za eno starejših glasbenih šol v Sloveniji. Ob tej priložnosti je bil v torek v konjiškem kulturnem domu slavnostni koncert, s katerim je počastila visok jubilej delovanja z mladimi in udejstvovanja na kulturnem področju ožje in širše domovine ter tudi izven naših meja.
Tekmovanje v harmoniki
Konjiška glasbena šola je bila ustanovljena kmalu po drugi svetovni vojni, leta 1950. Ves čas delovanja pomembno vpliva na razvoj mladih, kulturnega življenja in amaterskega ter tudi profesionalnega delovanja, je povedal ravnatelj Brani-mir Klevže. Na slavnostnem koncertu so nastopili Jan Hren na klavirju, komorni skupini klarinetov in saksofonov, orkester flavt Združenja primorskih glasbenih šol in Mladinski pihalni orkester GŠ Slovenske Konjice.
JP
PODČETRTEK - V kraju je bilo konec tedna prvo državno tekmovanje v diatonični harmoniki za nagrado Cyrilla Demiana. Organizirala ga je Zveza diatonične harmonike Slovenije.
Diatonična harmonika je zadnjih 25 let eno najbolj priljubljenih glasbil v Sloveniji, vedno več je pedagogov, ki poučujejo igranje tega glasbila, a tudi izdelovalcev. Zato so lani znani slovenski glasbeniki ustanovili Zvezo diatonične harmonike Slovenije, je povedal njen predsednik Jernej Bri-lej. Na tekmovanje se je prijavilo 45 harmonikarjev. Absolutni zmagovalec je po finalnem nastopu postal Anže Krevh iz Ribnice na Pohorju.
JP
KREDITOV DO 30. 6. 2015!
Novo -
stanovanje.
Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje.
B':
STANOVANJSKI KREDIT
Nižje obrestne mere, daljše odplačilne dobe! Posebna ponudba ugodnejše obrestne mere podaljšana do 30. junija 2015! Možnost do 100 % gotovinskega koriščenja kredita!
I) banka celje
www.banka-celje.si
KULTURA
11
Ko se ogled
Emo na postavi
Muzej novejše zgodovine Celje z odprtimi depoji stopa iz muzejske stavbe med prebivalce. Zadnji odprti depo opozarja na tovarno, kjer so sprva izdelovali emajlirano, pocinkano in polirano posodo, leta 1931 pa so začeli proizvajati še jeklene radiatorje in druge izdelke. V obdobju prve Jugoslavije je bilo podjetje edino te vrste v državi. V 70. letih je zaposlovalo skoraj štiri tisoč delavcev.
Razstava Fokus v prerezu, ki napoveduje poletno fotografsko dogajanje v knežjem mestu, bo v Galeriji Plevnik-Kronkowska na ogled do 30. maja. (Foto: Tadej Perčič)
Celje ujeto v objektiv
Minulo soboto je celjsko staro mestno jedro dobilo nov odprti depo. Muzej novejše zgodovine Celje (MNZC) in Mestni marketing Mestne občine Celje sta del zbirke posode tovarne Westen, kasnejše Emo, iz skladišč prenesla v izložbo nekdanje mesnice Magistrat v Prešernovi ulici. Tako nadaljujeta projekt, ki je lani ob mednarodnem muzejskem dnevu vdihnil vsebino tudi v prostore nekdanje trgovine Železninar.
»S projektom Odprti depoji želimo predstaviti del zbirk mimoidočim in zapolniti prazne lokale v starem mestnem jedru,« je pojasnila direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje Tanja Roženbergar. V izložbi v Prešernovi ulici lahko vidimo izbrane predmete iz številčne zbirke emajlirane posode. Ta je različnih oblik, podob in različne starosti. Spregovori nam o industrijski dediščini tovarne, ki jo je leta 1894 v Gaberju ustanovil Adolf Westen. Po drugi svetovni vojni je podjetje prešlo v državno last in delovalo pod blagovno znamko Emo. Zaščitni znak dveh levov je bil mednarodno registriran leta 1928.
V prihodnje še vozički?
Tanja Roženbergar je dejala, da odprti depo predstvalja in-
dustrijsko dediščino in hkrati opozarja na razširjenost Emo-ve posode v nekdanjem jugoslovanskem prostoru in širše. Pri mnogo ljudeh, ki si postavitev ogledajo, tako vzbudi prijetne spomine na dom.
Muzej želi depoje odpirati tudi v prihodnje, vendar to ni odvisno le od strokovnih pobud ali želja, pravi sogovornica. »Lastniki izpraznjenih
lokalov so večinoma zasebniki, zato je dogovor zahtevnejši.« Dodaja, da je eden ključnih kriterijev pri izboru gradiva, da materiali niso preobčutljivi na svetlobo ali na temperaturna nihanja. Morda bomo v naslednji od izložb v prihodnosti videli zbirko otroških vozičkov.
TV
Foto: SHERPA
Konec prejšnjega tedna so v v Galeriji Plevnik-Kron-kowska v Celju odprli tradicionalno majsko fotografsko razstavo Fokus v prerezu, na kateri se predstavljajo Katra Petriček, Andrej La-mut in Bojan Mijatović.
Fokus v prerezu je tradicionalna majska razstava, ki je bila doslej namenjena predstavitvi mentorjev fotografske delavnice Celje Fokus. Letos se prvič kažejo rezultati večletnega ustvarjanja delavnice, saj razstava v ospredje postavlja presek delovanja fotografov mlajše generacije Andreja Lamu-ta, Katre Petriček in Bojana Mijatovića, na katere je udeležba na delavnici imela pomemben vpliv.
Prihaja festival
avtorske
fotografije
Fotografsko delavnico Celje Fokus so letos nadgradili v festival avtorske fotografije. Z obema dogodkoma, uličnim projektom in razstavo, so že napovedali pestro poletno fotografsko dogajanje, ki bo vrhunec doživelo sredi julija, ko v Celju pričakujejo najrazličnejše generacije fotografov. Ti bodo ustvarjali pod vodstvom mentorjev Matjaža Očka, Petra Raucha in Kle-mna Razingerja. V knežjem mestu bodo iskali navdih za fotografske zgodbe. Že znani delavnici, na kateri fotografi z najrazličnejšim pred-
Še pred uradnim odprtjem razstave so člani ekipe Zavoda Fokus izvedli manjši ulični fotografski projekt. Med dežnimi kapljami so mimoidoče v središču mesta nagovar-j ali, naj fotografirajo z analognimi fotoaparati za enkratno uporabo, in jih tako spodbudili, da so v objektiv ujeli svoj trenutek v knežjem mestu.
znanjem pilijo svoje delo, so letos dodali masterclass s svetovno priznano fotogra-finjo Anastasio Taylor-Lind, ki bo v Celju delala z izkušenimi fotografi. »Ekipa Zavoda Fokus verjame, da so fotografske podobe sposobne spreminjati svet. Še posebej smo veseli, da smo v festivalu uspeli povezati vse ključne ponudnike v Celju,« je povedal direktor Zavoda Fokus Matej Gorjup.
LK
Priporočamo
Jubilej Akorda
Letos mineva 70 let od prvih zametkov današnjega Orkestra Akord iz Celja. Jubilej bo orkester pod vodstvom dirigenta Matjaža Brežnika obeležil s slavnostnim koncertom v soboto, 23. maja, ob 20. uri v Narodnem domu Celje. Na koncertu bodo člani zasedbe prejeli tudi Gallusove značke za dolgoletno delo na kulturnem področju.
Glasbeni program koncerta sestavljajo orkestralna dela, ki so še posebej zaznamovala posamezna obdobja glasbenega poustvarjanja številnih generacij članov te zasedbe. Vabilu, da nastopijo na jubilejnem koncertu kot solisti, so se odzvali člani priznanih orkestrov, vrhunski solisti in profesorji, ki so svoje prve orkestrske izkušnje pridobivali prav v Orkestru Akord. Solisti bodo: klarinetista Bernard Belina in Jurij Hladnik, flavtistka Mirjana Brežnik, trobentač Franc Kosem, na marimbi pa se bosta predstavila Damir Korošec in Špela Mastnak. Orkester Akord bo krstno izvedel skladbo Duo maestoso, delo mladega in uspešnega celjskega skladatelja Leona Firšta. Skladba je bila napisana posebej za to priložnost.
TV

Oftodfifl'®' ' i t
GLASBENA SOeOTMCA
_._
Pester muzejski program,
v soboto, 23. maja 2015,
10.00: Gledališče iz kovčka. Gostovanje Slovenskega stalnega gledališča Trst
10.00-12.00: oživitev Muzejske ulice obrtnikov in muzejske lekarne
10.00-11.00: Promenada in modna revija v kostumih iz Fundusa Pelikan
11.00: Sprehod s Pelikanom: Od muzeja do ateljeja. V družbi fotografa in manekenov
17.00: Glasbena sobotnica - Zgodba o čarobni piščali. V sodelovanju z Hišo kulture Celje. Predstava bo v Mestnem kinu Metropol.
VABLJENI!
Razstava Mutanti celjskega slikarja Adolfa Mljača bo na ogled do 6. junija.
Mutiranje človeka kot navdih
V galeriji AXx. On. M. in Galeriji Nika Ignjatiča v Celju je na ogled razstava Mutanti celjskega vizualnega umetnika Adolfa Mljača. 84-letni avantgardni slikar z opusom Mutanti zaokroža svoj 20-letni raziskovalni podvig.
Na tokratni razstavi so na ogled likovna dela, ki jih je ustvaril v zadnjih šestih letih v tehnikah oljnega slikarstva in kolaža, z njimi pa se dotika problematike sodobne družbe. Ljudi upodablja kot mutante, ki se čedalje bolj spreminjajo hkrati z družbenim okoljem. Mutiranje človeka prikazuje s prepletanjem človeških in živalskih figur, pogosto so nekateri deli človeških teles celo
nenavadnih oblik. »Adolf Mljač neprestano spremlja sodobne tokove v umetnosti, zato je povsem na tekočem s sodobnimi smernicami v slovenski likovni umetnosti, kar za številne druge umetnike ne moremo trditi,« pravi kustosinja razstave Nina Jeza, ki ob tem še izpostavlja, da imajo njegove slike prav zanimivo lastnost. Z navidezno nedokončanimi motivi želi pri gledalcih spodbuditi domišljijo. In prav zaradi tovrstnega občutka in številnih izkušenj, ki jih je pridobil v več desetletjih umetniškega ustvarjanja, se lahko Mljač povsem enakovredno kosa z akademsko izobraženimi umetniki.
ŠO, foto: GrupA
12
NAŠA TEMA
Kako na svoje?
Nepremičnine Celje so stanovanjski blok, v celoti namenjen mladim in mladim družinam, zgradile leta 2012 na Teharju. Ena prvih stanovalcev, ki sta ključe svojega najemniškega neprofitnega stanovanja prevzela 8. novembra, sta bila Žaklina
Ivančov in Marko Volavšek.

»Delovanje Stanovanjskega sklada RS v obdobju, ko nismo imeli NSP, je bilo usmerjeno predvsem na trg, z gradnjo stanovanj za prodajo in profitni najem. Še vedno oddaja en del svojih stanovanj za profitni najem, kar ni namen sklada, ker to lahko dela zasebni sektor. Sklad bi moral skrbeti za neprofitni del stanovanj v državi in z različnimi oblikami pomagati ljudem, ki ne morejo sami priti do stanovanja,« o vlogi SSRSpravi Tanja Baumkirher.
Prekarnost tudi za stanovanjsko področje
Prazna stanovanja za uporabo, ne za manipulacije, pravijo v MSS
Med področji, ki najbolj tarejo mlado generacijo, je reševanje stanovanjskega vprašanja, ki je ob službi najpomembnejši pogoj za osamosvojitev mladih ljudi in ustvarjanje družine. Mladinski svet Slovenije (MSS) je nedavno pripravil posvet na temo Gremo mi na svoje, na katerem so predstavili stališča mladih do stanovanjske problematike v državi.
»Ključni problem je dostop do stanovanj. Mladi danes nimajo veliko možnosti, če nimajo staršev, ki jim lahko pomagajo. Se pravi, če jim starši ne kupijo stanovanja ali vsaj pomagajo pri nakupu. Vsi ostali so prepu-
ščeni sami sebi. V glavnem možnosti za pridobitev neprofitnih stanovanj nimajo, tako da jim ostane tržna najemnina,« pravi strokovna sodelavka za stanovanjska vprašanja pri MSS Tanja Baumkirher.
Dodaja, da morajo mladi plačevati visoko najemnino v razmerah negotovosti, ko se pogodbe sklepajo zvečine le za eno leto. »Seveda so mladi tudi tisti, ki so večinoma ujeti v pre-karnih oblikah dela, s pogodbami za določen čas, z avtorskimi in drugimi pogodbami in nikoli ne vedo, če bodo lahko še naprej plačevali najemnino. Tako se prekarnost prenaša tudi na stanovanjsko področje,« še poudarja Baumkirherjeva.
Ključni problem NSP: ni denarja
Glede osnutka novega nacionalnega stanovanjskega programa (NSP) sogovornica pravi, da ima ob nekaterih dobrih smernicah osnovno pomanjkljivost: denarja za uresničitev programa ni oziroma država ne kaže volje, da bi denar pridobila. »Naši kolegi iz raznih nepremičninskih združenje pravijo, da zahodne države porabijo letno dva odstotka BDP za re-
ševanje stanovanjske politike. Pri nas je to menda manj kot 0,01 odstotka,« še navaja Baumkirherjeva.
Zapolniti prazna stanovanja
Stanovanjske skupnosti za mlade, kot jih predvideva predlog NSP, so po mnenju MSS sicer lahko dobra rešitev, vendar se njegovi predstavniki ob tem sprašujejo, ali ne bi bilo bolj smotrno najprej napolniti na desettisoče praznih stanovanj v stečajnih postopkih, v lasti bank, države ... pred novogradnjo. »Nujni so le volja države, ustrezna zakonodaja, dogovor s slabo banko in z drugimi bankami. Praznih stanovanj ob popisu leta 2011 je bilo približno 170 tisoč, a to ni prava številka, polovico od tega pa verjetno je. Ta stanovanja bi morali uporabljati, to je njihov smisel in ne da služijo raznim manipulacijam, zaključi Tanja Baumkirher.
ROBERT GORJANC
Mladi ostajajo vedno dlje doma
Po zadnjih podatkih, ki jih je objavil Eurostat, prihodnost mladine ne bo pretirano rožnata. Glede na objavljene projekcije lahko mladi pričakujejo, da bodo živeli in delali dlje od svojih staršev, da se bodo kasneje osamosvojili in imeli svojo družino z največ dvema otrokoma.
Živeli bodo v kulturno, versko, rasno in etnično bogatem okolju, najverjetneje v stanovanju ali pri starših. Bodo visoko izobraženi in bodo govorili najmanj dva tuja jezika. Še vedno pa bodo dopuščali, da se z njihovo prihodnostjo in politiko ukvarjajo starejši, medtem ko se bodo sami bolj vključevali v druge oblike neformalne participacije. Podobne težave, ki tarejo evropsko mladino, težijo tudi slovensko.
»Brez štalce ni kravce«
Poleg zaposlovanja imajo mladi največ težav z osamosvajanjem. Brez služb namreč ni denarja, brez denarja ni strehe nad glavo in brez stanovanja je težko imeti otroke. V Celju so sicer pred leti zgradili večstanovanjski blok z nepro-fitnimi stanovanji, namenjenimi mladim družinam. »Upal sem, da se bo takšna praksa nadaljevala, a žal v zadnjih nekaj letih v Celju nismo zgradili nobenega bloka. Upam, da bo naslednji ponovno namenjen predvsem mladim družinam,« je povedal celjski župan Bojan Šrot. Več bi morala na področju stanovanjske politike storiti tudi država, saj bi s podporo gradnji neprofitnih stanovanj pomagala tudi slovenskemu gospodarstvu, je še prepričan.
Mlade družine brez prednosti
S problemom pomanjkanja neprofitnih stanovanj se soočajo skoraj vse slovenske občine. Na drugi strani narašča tudi povpraševanje po teh stanovanjih. V Celju se na vsakoletni razpis prijavi več kot 500 prosilcev. Lani so uspešno rešili 35 primerov. Mladi in mlade družine pri iskanju neprofitnega stanovanja v Celju nimajo posebnih ugodnosti in zanje, kot pravi direktor Nepremičnin Celje Primož Brvar, veljajo povsem enaki pogoji kot za ostale. »Veliko točk prosilcem prinesejo izobrazba, število predhodnih prijav na razpis in trenutne bivanjske razmere,« pojasnjuje Brvar. V Celju sicer po nepro-fitnih stanovanjih povprašuje največ samskih, največ težav zaradi pomanjkanja primernih
stanovanj pa imajo s tričlanskimi družinami.
Po napovedih Brvarja bodo jeseni objavili razpis za najem
stanovanj, ki bo namenjen izključno mladim oziroma mladim družinam. Ne bo šlo za klasična neprofitna stanovanj,
izračuni mesečnih
vi naiemnin stanovani
o v.
Pripravljeni so izračuni za stanovanja vmesnih vrednosti oziroma povprečje med dražjimi novogradnjami in cenejšimi starejšimi stanovanji.
Tip stanovanja
Najemnina
Garsonjera (25 m2
Stanovanje za tri osebe (55 m2
Stanovanje za pet oseb (75 m2
cca 82 EUR
cca 180 EUR
cca 246 EUR
V to ceno so vključeni tudi upravljanje, zavarovanje in investicijsko vzdrževanje skupnih delov in naprav (fasade, okna, strehe, inštalacije, dvigala) v stanovanjskem bloku ali hiši.
najemnina bo namreč nekoliko višja od neprofitne, a še vedno nižja od tržne. V te namene bodo Nepremičnine Celje namenile približno deset stanovanj. Klasičen razpis za neprofitna stanovanja bo sledil konec letošnjega ali v začetku naslednjega leta.
Najem za vse življenje
Tisti srečneži, ki uspejo priti do neprofitnega stanovanja, lahko v njem, če vse obveznosti redno plačujejo, ostanejo vse življenje. Najemne pogodbe se namreč sklepajo za nedoločen čas. »Tako se pogosto zgodi, da v stanovanju, primernem za štiri osebe, živita zgolj še dva ali celo eden sam. V manjših, enosobnih stanovanjih pa se gnetejo tudi štirje,« razlaga Brvar in obljublja, da se bodo trudili pri reševanju stanovanjske problematike pomagali čim več posameznikom in družinam. Pozitivne spremembe pričakuje od NSP, ki ga pripravlja
NAŠA TEMA
13
Odgovor na to vprašanje v zvezi s stanovanjsko osamosvojitvijo mladih je v bistvu zelo kratek: kot pravijo mladi, težko oziroma skoraj nemogoče in v glavnem le s pomočjo staršev, če sta dovolj premožna.
Nekaterim mladim in mladim družinam to kruto aktualno stanje morda vendarle uspe preseči tudi brez pomoči staršev. Če so seveda med tistimi srečneži, ki jim je uspelo priti do stabilnih služb s primernimi dohodki, na podlagi katerih lahko plačujejo profitno najemnino, bančni kredit za lastniško
stanovanje ali pa so se uspeli prebiti na prednostne liste občinskih razpisov in priti do neprofitnega stanovanja. Ampak takšnih mladih srečnežev je malo, saj so večinoma ujeti v prekarnih oblikah dela in v negotovosti glede prihodnosti. Tako se prekarnost s trga dela seli tudi na stanovanjsko področje.
Da je položaj resen in da bi v trajno brezperspektivnost lahko bile pahnjene cele generacije, kar bi seveda imelo usodne družbene in socialne posledice, se je očitno končno začela zavedati tudi država. In tako smo po dolgih letih po-
novno prišli do osnutka nacionalnega stanovanjskega programa, v katerem je reševanje stanovanjske problematike mladih ena od prednostnih nalog. Do konkretnih premikov, ki bodo občutno izboljšali stanovanjski položaj mladih, je seveda še dolga pot, a vendarle so prvi koraki narejeni. Osnutek je zdaj v javni obravnavi, mladi in vladni ter drugi odločevalci in igralci na področju stanovanjske politike pa imajo seveda še precej različne poglede, tudi interese, glede rešitev.
ROBERT GORJANC, foto arhiv NT
Prednost mladim staršem
Pri zadnjem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v mestni občini Velenje so bile mlade družine, v katerih nihče od staršev ni starejši od 35 let in v katerih je najmanj en otrok, prednostna kategorija v skladu z občinskim pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj.
V novi stanovanjski soseski na Gorici bodo ključe stanovanj prejele tudi mlade družine. Koliko jih bo, še ni znano.
Kot so še povedali v velenjski občini, stanovanja dodeljujejo izključno po vrstnem redu glede na velikost razpoložljivih stanovanj, ki so primerna za prosilce. Mlade družine in mladi imajo prednost pred starejšimi zaradi možnosti pridobitve dodatnih točk, kar jih lahko potem uvrsti višje na prednostni listi.
Stanovanja končana
Glede števila mladih družin, ki bodo prejele ključe neprofitnih stanovanj v novem poslov-no-stanovanjskem objektu, nam še niso mogli posredovati podatka, saj še niso končali razvrstitev v stanovanja, je povedala Maša Kočevar iz MOV. V novem objektu na Gorici bo
sicer 65 stanovanj v lasti Stanovanjskega sklada RS in 67 v občinski lasti. »Stanovanja so končana, zunanja ureditev bo zaključena v tem tednu, zdaj opravljamo preglede in meritve. Vlogo za tehnični pregled smo oddali 15. maja. Takoj po prejemu uporabnega dovoljenja in prevzemu stanovanj bomo začeli predajati ključe,« je še povedala Maša Kočevar.
RG, foto: arhiv NT (GrupA)
država. Hkrati opozarja, da se bo moralo spremeniti tudi mišljenje ljudi. Danes, kot pravi, lastništvo nepremičnine ne pomeni zgolj privilegija, temveč prinaša s seboj še veliko stroškov. Glede na njegove ocene lahko v prihodnjih letih pričakujemo tudi dvig neprofitnih najemnin.
Zapletena formula
neprofitne
najemnine
Neprofitna najemnina se izračuna individualno za vsako stanovanje v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin. Spreminja se lahko na podlagi zakona ali podzakonskega predpisa. Glavni kriteriji, ki vplivajo na višino najemnine, so površina stanovanja in število točk ter vrednost točke, ki jo določi minister, pristojen za okolje, in se ni spremenila že vse od leta 2003.	LK
Od nekoristne do koristne stavbe
Kako rešiti prvi stanovanjski problem mladih občanov? Zanimivo zamisel imajo v občini Vojnik, kjer nameravajo rešiti dva problema hkrati. Velika stavba v središču Nove Cerkve, ki je v občinski lasti, danes namreč večinoma sameva. Je tudi spomeniško zaščitena in je ne smejo podreti, zato morajo zanjo poiskati novo namembnost.
Seveda ne gre za kakšne morebitne predvolilne obljube. Nekoč je bila stavba polna življenja, a trenutno za sodobne potrebe najemnikov notranjost ni več primerna. V njej so bolj ali manj prevelika stanovanja, ki so brez centralnega ogrevanja. Poleg tega njena lokacija ni najbolj zanimiva, saj je tik ob glavni cesti med Ce-
ljem in Vitanjem. »Zamislili smo si, da bi v stavbi uredili stanovanja v velikosti do 50 kvadratnih metrov oziroma manjša,« pravi župan Branko Petre. Rešitev za stavbo so iskali že v času prejšnjega župana Bena Podergajsa.
Pridobivajo dokumentacijo
Stavbo je med drugo svetovno vojno postavila nacistična oblast. Po vojni so v njej bivali živinozdravnikova družina in učitelji. Danes, ko je skoraj prazna, so si v občini zamislili, da bi v njej uredili stanovanja za mlade posameznike in mlade družine - za začasno rešitev njihovega stanovanjskega problema - ter stanovanje za invalida. V občini so od besed že prešli k dejanjem.
Občinski svet se je na svoji predzadnji seji strinjal, da občinska uprava lahko pridobi vso dokumentacijo za preureditev in obnovo stavbe. Direktorica občinske uprave Mojca Skale je v začetku tega tedna povedala, da projektno dokumentacijo že pridobivajo. Na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo julija, bodo obravnavali predlog javnega razpisa za najem nepro-fitnih stanovanj, in sicer s posebno prednostno listo za mlade, je še povedala.
In denar za preureditev in obnovo stavbe v Novi Cerkvi? Po oceni, ki jo je pridobila občina, bi to stalo do 400 tisoč evrov. Zdaj iščejo možnosti sofinanciranja na različnih razpisih, saj nameravajo stavbo urediti do leta 2017. Za priprave na obnovo bodo iz letošnjega občinskega proračuna namenili 24 tisoč evrov.
BJ
Nihče ne sanja o
hotelu mama
Odisejada mladega para pri osamosvajanju in iskanju lastne strehe nad glavo
Ko se je Maša zaposlila, je že v zgodnjih dvajsetih začela razmišljati o tem, da se želi osamosvojiti. Od nekdaj je bila skrbna in varčna. Zavedala se je, da bo reševanje stanovanjskega problema težko, ne pa tudi nemogoče. Za generacijo njenih staršev so bile velike hiše tako ali tako nekaj samoumevnega.
Za začetek sta ji starša nekaj deset kilometrov od doma podarila zidanico. Njen prvi projekt je bila tako obnova majhne hišice, v kateri si je s skromnimi sredstvi in z veliko lastnega dela uredila prijetno stanovanje. Tam je z velikim navdušenjem nad svobodo pod lastno streho preživela prvo poletje. Potem je spoznala fanta in začela razmišljati o družini. Preselil se je v njeno hiško, ki pa je že prvo zimo izgubila vso idiličnost. Izkazalo se je namreč, da so zidovi vlažni, da je gradnja za stalno bi-
svojem okusu, zatrla v kali, ko sta natančneje preučila svoje finančne zmožnosti. »Sredi dvajsetih let prihrankov pač nisva imela ravno veliko. Oba imava namreč le zajamčeni plači. Bančnega posojila bi lahko dobila kvečjemu za garsonjero, s čimer ne bi rešila ničesar.« Ko se je bližala zima in se je napovedal še prvi otrok, jima je bilo jasno, da v zidanici ne moreta več živeti. Še isti dan sta starše prosila za prazno podstrešje. S posojilom sta si uredila prijetno stanovanje z lastnim vhodom in celo z možnostjo ureditve lastnega dovoza. Kot pravi Maša, se je življenje iz precej brezizhodne situacije na koncu kar lepo obrnilo. Imajo več kot sto kvadratov veliko stanovanje, vrt in naravo pred domačim pragom. S starši se lepo razumejo in si delijo stroške. Zdaj ko imata dva majhna otroka, tudi mo-
Občina Šentjur razpolaga s 181 neprofitnimi stanovanji in jih oddaja v najem, kar je veliko manj, kot je povpraševanja. Na vsak razpis pride v povprečju 50 vlog, od tega jih tri četrtine oddajo mlade družine.
vanje neprimerna, za družino pa je bilo stanovanje v vsakem primeru veliko premajhno. Na upravni enoti sta se pozanimala, kakšne so možnosti glede obnove in dograditve stavbe. Obtičala sta pred birokratskim zidom, ki jima ni dovoljeval praktično nobenih posegov v objekt, kaj šele v okolje. Začela sta iskati najemniško stanovanje. »Pregledala sva ponudbo celotne Savinjske regije, a so se vse najemnine začele pri 400 evrih. Za 300 evrov sva našla samo neko staro razpadajočo hišo. Tudi če bi vzela v zakup, da bova s skupnimi dohodki pač imela zgolj za stanarino in življenjske stroške, si selitve nisva mogla privoščiti. V glavnem so namreč oddajali neopremlje-na stanovanja.«
Prednosti, ki imajo svojo ceno
Starši so jima ponudili gradbeno parcelo. A sta veliko željo, da bi si ustvarila dom po
žnost varstva pri dedku in babici eno nadstropje nižje ni zanemarljiva prednost. Ko človek reši stanovanjski problem, lahko začne živeti, so prepričani mnogi. Glede na to, da je Maša med bolj srečnimi, bi s podarjenimi sto tisočaki v tem trenutku morda šla na potovanje, si kupila nov avto ali poskrbela za varno starost. O takšni hipotetični možnosti presenetljivo, a kot iz topa izstreli: »Takoj bi šla na svoje! Bodimo iskreni, živeti s starši ima svoje prednosti, ki pa imajo tudi svojo ceno. Prilagajanje, drobna nesoglasja in podobne neprijetnosti pač moraš vzeti v zakup. In ko te vprašajo, kje živiš, ni ravno prijetno reči, da pri starših. Potem vedno hitim razlagati, da imamo svoje nadstropje in ločen vhod, ker imam drugače občutek, da še vedno čepim v svoji otroški sobi,« zaključi sogovornica.
StO
Tudi zaradi dolgoročne strategije na področju reševanja stanovanjske problematike mladih je Občina Šentjur v letu 2013 pridobila certifikat Mladim prijazna občina. Mladi Šentjurčani si lahko pri reševanju stanovanjskega vprašanja pomagajo s tisoč evri subvencije pri plačilu komunalnega prispevka, v razpisu za podeljevanje neprofitnih najemniških stanovanj mlade uvrščajo v prednostno kategorijo upravičencev, mlade družine so lahko subvencionirane pri najemnini, na voljo pa je tudi več kot 20 gradbenih in komunalno urejenih parcel za družinske hiše in poslovne objekte za potrebe mladih podjetnikov.
14
SPORT
Finale, ki ga ni nihče pričakoval
Slat'na slavila največjo zmago
Košarkarji Rogaške so tako kot košarkarji Tajfuna za večino nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo finalisti letošnje sezone državnega prvenstva. Izkoristili so obe domači tekmi, ko so v boju na dve zmagi domžalski Helios Suns premagali z 2:1.
Na odločilni tekmi je bilo 77:67. Varovanci trenerja Damjana No-vakoviča bodo prvič v zgodovini kluba v velikem finalu.
Odločila izjemna učinkovitost
Košarkarji Rogaške so odločilno tretjo tekmo igrali v fantastičnem vzdušju. Takšnega zagotovo v domačem prvenstvu ni bilo še v nobeni dvorani, bilo je dobesedno peklensko. Gostje so po izenačenem začetku vodili do zadnje minute prve četrtine (20:17), potem so Slatinčani tekmo vzeli v svoje roke. Na hitro so pobegnili na 15 točk naskoka, tudi na 17, Domžalčani pa so bili povsem nemočni. Prebudili so se v zadnji četrtini, saj so se približali na sedem točk zaostanka, a so izjemni gostitelji ponovno odgovorili in naredili ključno razliko.
Ključna igralca
Zdi se, da Rogaška te tekme pred svojimi navijači ne bi izgubila, tudi če bi igrala še en dan. Bila je namreč v pravih trenutkih natančna, zbrana. Obramba je bila na ravni, domači igralci pa so jadrali na krilih nepopisnega vzdušja. Najboljši domači košarkar je bil Dražen Bub-nič, ki je dosegel 23 točk. V letošnji sezoni je eden ključnih mož moštva trenerja Novakoviča, zagotovo pa z naskokom najizkušenejši. Tadej Ferme se je ustavil pri 17 točkah.
Zahvala navijačem in sponzorjem
Trener Rogaške Damjan No-vakovič tudi v letošnji sezoni opravlja herojsko delo. Z ekipo je v pravem trenutku ujel bržkone najvišjo raven igre, v dvorano pa pritegnil slehernega domačega privrženca košarke. »Zagotovo smo pričakovali težjo tekmo. Zavedali smo se, da smo v Domžalah slabo igrali, obenem pa je imel Helios tedaj izjemen strelski dan. Tega z domžalske strani tokrat ni bilo, medtem ko je pri nas imel svojo serijo Tadej Ferme. Bilo je nekaj kriznih trenutkov, a smo bili kljub temu dominantni
celotno tekmo. Helios se je sicer približal na šest točk zaostanka, a smo hitro znova postavili stvari na svoje mesto,« je za uvod dejal Novakovič. Zazrl se je naprej: »Rogaška je v finalu, tega si ni nihče predstavljal, je pa zagotovo zasluženo. Hvala navijačem. Nimamo pokrovitelja, ki bi vložil ogromno sredstev, imamo pa zato veliko manjših pokroviteljev, ki so s srcem in z dušo v klubu. Če ne bi bilo njih, ne bi bilo nas.«
Sledi čustveni niz
Eden mnogih bivših košarkarjev šentjurskega Tajfuna pri Rogaški je tudi Tadej Ferme: »Takšnega finala zagotovo pred in med sezono nihče ni napovedal. Zagotovo bo vsaj zame zelo čustvena serija tekem, saj sem z nekaj soigralci v Šentjurju preživel lepe sezone in smo pustili pečat. Vse bomo dali od sebe, da storimo še zadnji korak.« V Rogaški Slatini bodo imeli do jutri, ko bodo gostili prvo tekmo finala, sladke skrbi. Te so, kako v dvorano postaviti še kakšno sedišče oziroma narediti prostor za še kakšnega navijača.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Najboljši košarkar Rogaške Sandi Čebular je v ponedeljek dosegel le šest točk! Toda pri 60:53 je z zlata vredno trojko zaustavil nalet gostov oziroma delni izid 1:11.
Benijevi dnevi
V Stožicah zagotovili »Evropo«
Panorama
KOŠARKA
1. SL, 3. tekma polfinala končnice: Rogaška - Helios Suns 77:67; Bubnič 23, Ferme 17, Koštomaj 8; Ščekić 21, 2. tekma: Tajfun - Krka 89:81; Bratož 30, Lelić, Zimić 15; Armstead 27.
NOGOMET
1.	SL, 34. krog: Olimpija -Celje 1:2 (1:0); Šporar (38); Bajde (67), Verbič (77), Rudar - Gorica 1:2 (0:2), Maribor - Domžale 1:0 (0:0), Radomlje - Zavrč 0:4 (0:1), Koper - Krka 0:2 (0:1).
2.	SL, 25. krog: Dravinja - Ankaran 3:2 (1:1); Čander (9, 61-11m), Šmartno 1928 -Veržej 0:4 (0:1). Vrstni red: Aluminij, Krško 47, Dob 46, Veržej 38, Triglav 37, Ankaran 36, Tolmin 35, Šenčur 32, Dravinja 25, Šmartno 8.
3.	SL - sever, 23. krog: Bistrica - Mons Claudius 0:4 (0:3), Šentjur - Lenart 0:4 (0:3), Maribor B - Šmarje 3:1 (1:0), Šampion - Fužinar 4:4 (3:2). Vrstni red: Maribor B 58, Drava 55, Dravograd, Šmarje, Podvinci 36, Mons Claudius 32, Šampion, Fu-žinar 31, Lenart, Šentjur 30, Radlje, Korotan 29, Malečnik 13, Bistrica 10.
_ MNZ, MČL Celje, 16. krog: Šoštanj - Zreče 1:5 (0:1), Kovinar - Mozirje 3:2 (3:1), Voj-nik - Žalec 1:6 (1:4), Roga-
ška - Kozje 4:0 (3:0), Brežice - Vransko 11:1 (4:1). Vrstni red: Brežice 42, Zreče 40, Žalec 35, Mozirje, Kovinar 27, Šoštanj 24, Rogaška 16, Kozje 15, Vojnik 9, Vransko 0.
ROKOMET
Pokal EHF, zaključni turnir, tekma za 3. mesto: Gorenje - Skjern 22:27 (13:12); Šoštarič 6, Szyba 5, Skube 4; Cristiansen 6, polfinale: Fuchse Berlin - Gorenje 27:24 (16:12); Petersen 7; Dujmo-vić 5, Šoštarič, Dobelšek 3. (MiK)
Športni koledar
Petek, 22. 5.
KOŠARKA
1. SL, 1. tekma finala: Rogaška - Tajfun (20).
Sobota, 23. 5.
NOGOMET
1.	SL, 35. krog: Celje - Gorica, Koper - Rudar (17).
2.	SL, 26. krog: Aluminij
-	Šmartno, Dob - Dravinja (17).
3.	SL - sever, 24. krog: Mons Claudius - Šampion, Šmarje - Malečnik, Podvinci
-	Šentjur (17.30).
MNZ, MČL Celje, 17. krog: Brežice - Šoštanj, Vransko
-	Rogaška, Kozje - Vojnik, Žalec - Kovinar, Mozirje -Zreče (17.30).
Nogometaš Celja Benjamin Verbič je bil znova v ospredju. Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije mu ni podelil zgolj priznanja za naj mladega nogometaša sezone, temveč tudi za najboljšega igralca naše lige. V idealni enajsterici je še vezist Blaž Vrhovec.
Nato so Celjani zmagali v Stožicah z 2:1. Čeprav so bili boljši že v 1. polčasu, so prejeli gol, zadeli pa niso. V nadaljevanju je izenačil Gregor Bajde, gol za zmago nad Olimpijo pa je dal seveda Beni Verbič. To je bil njegov
15. gol v Prvi ligi Telekom in razlog za slavje. Najbrž jih je imel sinoči še več po finalu pokala NZS ...
Študentski nogomet
Zadnja prvenstvena tekma v Areni Petrol bo v soboto, brez Verbiča, ki bo morebiti naslednjo tekmo odigral šele 14. junija, ponovno v Stožicah, kjer bo gostovala Anglija. Celjski štadion bo v ponedeljek (18.00) gostil tekmo študentov ljubljanske in mariborske univerze. So-organizator je Darko Klarič: »Ideja je nastala pred tremi
leti. Številni klubi imajo mladinske šole in velika večina fantov da po zaključeni srednji šoli prednost fakultetni izobrazbi. Zato je NK Bravo sestavil moštvo iz študentov. Najprej smo pripravili tekmo med nekdanjimi odličnimi prvoligaškimi nogometaši proti sedanjim študentom. Bili smo deležni pohval. Ko so za to slišali v Mariboru, je poklical dekan Filozofske fakultete Marko Jesenšek in vprašal, če nas lahko izzove. Hitro je prišlo do dogovora.« Tako v Mariboru kot v Ljubljani je bilo 1:1 in odločile so enajstmetrovke. Univerzi
Lestvica 1. SNL
MARIBOR	34 23 6 5	71:31 75
CEUE	34 19 10 5	55:27 67
DOMŽALE	34 19 5 10	46:22 62
OLIMPIJA	34 16 10 8	53:29 58
ZAVRČ	34 15 4 15	37:46 49
RUDAR	34 11 10 13	40:40 43
LUKAKOPER	34 12 3 19	35:55 39
KRKA	34 10 7 17	36:51 37
GORICA	34 8 7 19	33:46 31
KALCER	34 4 4 26	21:80 16
sta sprejeli Klaričev predlog, da se srečata »na pol poti«. Vsi si želijo, da bo dvoboj postal tradicionalen. Ogled tekme bo brezplačen.
DŠ
Popravek
V	19. številki Novega tednika, ki je izšel v četrtek, 14. maja 2015, je bil objavljen članek z naslovom Na morje! Po pokal ...
V	njem je podpisani novinar Dean Šuster objavil neresnične, zavajajoče in nepreverjene informacije v povezavi z našim nogometašem Benjaminom Verbičem, njegovim morebitnim deležem od odškodnine, ki jo bo Nogometnemu klubu Celje plačal danski prvoligaš FC Copenhagen, ter z višino nogometaševega mesečnega prejemka. Novinar trdi, da je bila nogometašu obljubljena desetina višine odškodnine od njegovega prestopa, pri čemer neresnično dodaja, da je bila ta informacija preverjena. V Nogometnem klubu Celje od avtorja članka nikoli nismo prejeli vprašanja glede teh navedb, tako da je njegova trditev, da so informacije glede morebitnega prejemka preverjene, absolutno neresnična. Ob tem bi radi poudarili, da nogometaš v pogodbi nikakor ni imel obljubljenega deleža od odškodnine pri prestopu.
V	članku se je prav tako pojavila informacija, da naj bi
nogometašev mesečni prejemek po besedah novinarja znašal borih 850 evrov. Tudi ta navedba nikakor ne drži in gre zgolj za novinarjev nepreverjeni konstrukt. Kljub temu da je višina zneska, ki ga prejema nogometaš, pogodbena tajnost, lahko mirne vesti povemo, da je njegov mesečni prejemek znatno višji.
V Nogometnem klubu Celje vselej dosledno izpolnjujemo obveznosti do svojih nogometašev, dobaviteljev in drugih partnerjev, s katerimi smo v pogodbenem razmerju. To potrjuje tudi prejeta licenca Komisije za licenciranje pri Nogometni zvezi Slovenije, ki smo ji morali predložiti potrdila, da so bile vse naše obveznosti poravnane. Drži, da naši nogometaši niso med najbogatejšimi mojstri okroglega usnja, vsekakor pa vse dogovorjene zneske prejemajo redno in v skladu s pogodbami. Svojih obveznosti se bomo držali tudi v prihodnje, zagotovo pa bo tudi v prihajajočih sezonah naše delovanje ostalo povsem transparentno.
Bi pa na tem mestu radi poudarili, da nastop najboljšega nogometaša slovenske lige nikakor ni bil ogrožen. Odnos med Nogometnim klubom Celje in Benjaminom Verbičem je namreč vselej temeljil na medsebojnem zaupanju in tako bo ostalo tudi v prihodnje.
NK Celje
novi tednik
ŠPORT
15
Neprecenljivo vzdušje v kotlu Hruševca
OB ROBU
Za finale zaslužna tudi gospa Drobnjak
Košarkarji Tajfuna so v soboto dosegli največji uspeh v zgodovini kluba. Po zmagi v Novem mestu s 70:66 so bili boljši od Krke tudi v svoji dvorani z 89:81 in gladko v polfinalu izločili petkratno zaporedno državno prvakinjo.
V nabito polni dvorani Hruševec so v trdem in neizprosnem boju prikazali svojo najboljšo predstavo, čeprav so že v prvi četrtini ostali brez Ceole Clarka, ki je moral zaradi pretresa možganov pomoč poiskati v bolnišnici. Po njegovem prodoru ni bila dosojena osebna napaka ... Ko so ga odnesli iz dvorane in ko so soigralci brisali njegovo kri s parketa, se je prelomilo tudi pri sodnikih. Odtlej bistvenih napak v škodo Tajfuna ni bilo več.
Odločilno podcenjevanje
Izkazal se je predvsem Domen Bratož, ki je dosegel kar 30 točk. Imel je šest asistenc, nad njim je bilo storjenih devet osebnih napak: statistični indeks 31. Po 10 točk sta dodala Stanko Sebič in ljubljenec občinstva Dragiša Drobnjak: »V Šentjur me je privabil trener Mihevc. Rekel mi je, da ne bom storil napake. In sem se odločil za >avtsajderja<. Z mojo pomočjo je Tajfunu uspelo priti v finale.« Pred ligo za prvaka so ga začeli snubiti iz Krke. Njegov odhod bi bil usoden za Šentjur. »Džikić mi je dejal, naj se mu pridružim in osvojim naslov prvaka. O vsem smo bili praktično že dogovorjeni. V Šentjurju so me prepriče-
Vsi so želeli stisniti roko tajfunovcem.
vali, naj ostanem. Poklical sem ženo. To vedno storim v kočljivih trenutkih. Dejal sem ji, naj odgovori brez razmišljanja. Rekla je, naj ostanem, kajti na Dolenjskem ne bom srečen, ker se tam prepirajo. Džikić mi je nato sporočil, da sem napravil napako, saj je bil niz Tajfuna z le enim porazom naključje. To me je gnalo naprej.« Tako kot po Zlatorogu je Drobnjak znova nazdravil z navijači.
Lanski »temelji«
Po 15 točk sta dosegla Emir Zimić in Đorđe Lelić.
Slednjemu je trener Dejan Mihevc namenil največ igralnega časa, o tekmi pa dejal: »V zadnji četrtini je Krka uspešno napadala s štirimi nižjimi igralci. Mi se nismo hoteli prilagoditi z ustrezno
postavo in smo prav tako izkoriščali svoje prednosti. To se nam je obrestovalo. Kot pravi športniki bomo skušali stopiti tudi na zadnjo stopničko.« Jože Palčnik, še vedno alfa in omega kluba, sicer član upravnega odbora in bivši predsednik, je »dihal« s fanti celotno tekmo in ves vzhičen pripovedoval: »To je krona dolgoletnega, 45-le-tnega dela. Nagradili smo gledalce, ki so nam stali ob strani tudi v težkih trenutkih v prejšnji sezoni.« Občinstvo je uživalo tudi med prekinitvami, dekleta iz Plesnega vala so izvrstna.
Štart jutri
Reden obiskovalec tekem je župan Marko Diaci: »Denar ni vse, s srcem se lahko marsikaj naredi. Izkazalo se
Zamašite si ušesa, vi, ki vstopate
je, da v tej državi ne smemo misliti le na centralo, kajti tudi drugod smo sposobni za podvige. Želim si, da bi se v finale uvrstila Rogaška.« Želja se mu je uresničila, le delno pa enemu izmed najbolj znanih šentjurskih košarkarjev starejše generacije, Jožetu Prezlju: »Sprašujem se, kam pluje slovenska košarka. Krka in Olimpija si ne bi smeli tega dovoliti. Ne vidim reprezentančnega potenciala. Toda Šentjurčani so bili odlični, Mihevc je sestavil kakovostno ekipo. Po eni strani zato ne gre za presenečenje.«
Kozjanski derbiji, natančneje kozjansko-obsoteljski, od jutri dalje.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Slovenija je športni fenomen. V svetu. To ste že večkrat slišali in prebrali. Kaj pa je celjsko območje v Sloveniji? Fenomen. Omenimo samo letošnje uspehe v športih z žogo. Nogometaši Celja so drugi ali tretji v prvenstvu ter pokalni prvaki ali podprvaki (finale je bil včeraj zvečer v Kopru). Klub malega nogometa Dobovec je najboljši v državi v futsalu, prav tako tudi celjske nogometašice. Njihove kolegice na travi iz Velenja so državne podprvakinje, finale pokala pa so prav tako igrale včeraj. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so pokalni prvaki in se bodo potegovali za ponovni naslov državnega šampiona. Bržkone bodo tekmeci Velenjčani (tudi oni so imeli bitko z Mariborom včeraj zvečer), ki so nastopili na zaključnem turnirju pokala EHF. Žalske rokometašice so sicer razočarale v DP, a so bile finalistke pokala RZS.
Potem so tu še celjske ko-šarkarice, serijske prvakinje. Pri ŽKK Athlete vzgajajo, osvajajo in prodajajo. Prvič pa bo pokal za naslov državnega prvaka pri moških ostal na Celjskem. 15-kratna prvakinja Olimpija je ostala celo brez polfinala, sedemkratna zmagovalka Krka brez finala. Kdo se bo pridružil Helio-su, ki ima en pokal? Tajfun ali Rogaška?
Prvi ima glavnega pokrovitelja, druga več manjših. Loči ju 22 kilometrov. Zlobneži, ki govorijo o »tramvaj ligi«, ne bodo hoteli omenjati
DEAN ŠUSTER
»tramvaj finala«. Oba kluba imata odlična trenerja, najbrž najboljša v ligi. Rada zaupata osmim, devetim igralcem. Stavita na rotacijo, na ritem. Ta bo peklenski: med tekmami bo le dan premora, le pred morebitno peto bosta dva. Pet tekem v desetih dneh, če bo treba.
V Rogaško Slatino so že pred leti vabili košarkarje iz Bosne in Hercegovine, toda predvsem iz Hercegovine. Od tam so tudi Novakovič, Vo-larič, Jurkovič, Tabak ... Selekcija hrvaško-hercegovskih igralcev je še vedno prisotna. Seveda ob kakšni izjemi. Pri Tajfunu je precej igralcev s srbskimi koreninami, a verjamemo trenerju, da je šlo za naključje. Med njimi pa štrli, tudi dobesedno, Emir Zimić In bivši člani kluba? Pri Rogaški je kar šest bivših tajfu-novcev, Tadej Ferme, Anže Pelc, Tadej Koštomaj, Sandi Čebular, Mladen Primorac in - Damjan Novakovič. Sosedski spopad - naj bo glasen karseda in naj obenem mine brez težav.
»Šeeentjur, Šeeentjur!« že leta in leta prihaja iz grla Ivana Zupanca Iča, ki je dvignil Dejana Mihevca.
Met iz igre Domna Bratoža je znašal 9-12.
NA KRATKO
Pod pričakovanji
Šanghaj: Slovenska rekorderka v metu kopja Martina Ratej je na diamantni ligi na Kitajskem zasedla 9. mesto. Po treh serijah ni bila med osmerico in je zaključila tekmo z dosežkom 59,39 m, kar je daleč pod njenimi zmožnostmi. A v njenem taboru pravijo, da se na mitinge ne bo posebej pripravljala, da ne bo zniževala intenzivnosti dela, vse pa bo podredila nastopu na svetovnem prvenstvu v Pekingu. 26. maja bo tekmovala v Ostravi, štiri dni kasneje pa bo že v Eugeneu (ZDA) na diamantni ligi.
Obakrat poraženi
Berlin: Rokometaši velenjskega Gorenja so na sklepnem turnirju pokala EHF doživeli dva poraza in pristali na 4. mestu. V soboto so bili nemočni proti gostiteljem (27:24). V nedeljo so v 36. minuti proti danskemu Skjernu še vodili s 17:14, nato pa popolnoma popustili in tekmecem dopustili delni izid 13:5 za končnih 22:27. Po povratku časa za počitek ni bilo, včeraj je bila odločilna bitka za preboj v finale državnega prvenstva, v Rdeči dvorani z Mariborom.
Žalčanke podprvakinje
Kočevje: V finalu slovenskega pokala so zaigrale rokometašice Zelenih dolin Žalca in klonile proti serijskim zmagovalkam Kri-movkam s 37:24. Žalčanke so v polfinalu ugnale Koper z 32:27. Velenjčanke so v boju za 3. mesto izgubile s Koprom s 30:21.
Zelo množično
Postojna: Na mednarodnem karate turnirju je nastopilo kar 600 tekmovalcev. Tim Valner iz Društva za karate Celje je zmagal v kategoriji do 45 kg. Luka Kvas je bil dvakrat tretji, med starejšimi kadeti in mladinci.
V Šentjurju 362 atletov
Šentjur: Na 12. atletskem mitingu je v teku na 600 m zmagal Jan Kramer (1:22,43), na 100 m pa Mojca Vuletič (12,85), oba Velenje. V kakovostnem teku na 300 m je bil tretji Anej Zupanc (Kladivar, 34,86), za Janom Žumrom in Janezom Vodebom. (DŠ)
16
KRONIKA
»Tole je naredil požar z mojo delavnico,« nam je povedala v solzah Andreja Obu.
Vse, kar je ostalo od brusilke.
Ogenj jim je v trenutku uničil vir preživetja
V Laškem bodo za Obujeve zbirali denar s humanitarnim koncertom
»Požar je povzročil za približno 60 tisoč evrov škode. Ostali smo brez vsega, kar nam je omogočalo preživetje. Cela družina se je preživljala z delom v mizarski delavnici,« nam je dejala Andreja Obu. Bila je namreč najemnica ene od mizarskih delavnic, ki je zgorela v Lokrovcu v začetku maja. Naj spomnimo, da je ogenj takrat uničil še eno delavnico in kovinsko predelovalno podjetje, ki sta v lasti drugih. Skupno so ognjeni zublji povzročili
za več kot 200 tisoč evrov škode.
»Šlo je vse. Stroji, repro-material, polizdelki, tovorno vozilo, staro le pet let, pisarna in ves arhiv ter dokumentacija,« žalostno razlaga Obujeva. Požar je popolnoma uničil vse stroje. Nobenega ni mogoče obnoviti ali popraviti, zato jih v njenem podjetju pri delu ne morejo več uporabljati. »Stroji so bili stari približno deset let in so delali popolnoma normalno. Bili smo zadovoljni, saj so bili za naše delo nepogrešljivi in
neprecenljivi. Ne vem, kako bomo naprej. Trenutno nam pomaga Peter Hrastelj iz Laškega, da lahko uporabljamo njegove delovne prostore, za kar sem mu hvaležna,« še doda dolgoletna podjetnica, ki je za stranke izdelovala notranjo opremo po meri. Škoda je globoko zarezala v poslovanje ne glede na to, da so trenutni zasilni izhod našli. »Prišlo je do izpada prihodka, veste pa, da je v praksi tudi tako, da se marsikatera stranka zaradi takšnega dogodka odloči in gre drugam,«
pojasnjuje Obujeva. Njena družina je ostala brez ključnega vlečnega konja, saj sta v podjetju delala tako njen mož kot tudi hči.
Koncert za novo delavnico
Kot je znano, ogenj ni izbruhnil v njeni delavnici, ampak v kovinsko predelovalni delavnici, torej pri drugem podjetniku. Ko je začelo goreti, je požar zajel še njene prostore. Če bodo Obujevi uspeli zbrati denar, je morda svetla luč odkup strojev pri
znancu, ki jim je zdaj priskočil na pomoč. Vendar je pot do tja še dolga. Toliko denarja še nimajo. Da bi se vrnili nazaj v Lokrovec, kjer je imela prostore v najemu zadnjih nekaj let, je nemogoče. Požar je uničil vse. Zato Obujeva išče rešitve na vseh straneh. »Vedno sem delala pošteno in pomagala, če sem le lahko. Tokrat pomoč potrebujem sama,« pove žalostno.
Da bi Obujevim, sicer Laščanom, ljudje finančno pomagali, bo v četrtek, 28. maja, humanitarni koncert
Andreja Obu. Njej in družini pomagajo prijatelji, na pomoč so ji priskočili tudi popolni tujci, ko je morala delavnico očistiti in stvari, ki so ji še dan prej pomenile preživetje, odpeljati na odpad.
v dvorani Tri lilije v Laškem. Na koncertu bo več nastopajočih, med drugim tudi Jože Bohorč, Zoran Zorko, Vitezi Celjski, ansambel Dori in Irena Vrčkovnik. Zbrani dobiček bo namenjen družini Obu.
SŠol
Foto: osebni arhiv družine Obu
Je kdo videl nesrečo?
V ponedeljek okoli 15. ure se je v krožnem križišču pri Prijateljevi ulici na Hudinji telesno poškodoval 32-letni kolesar. Ta je vozil v smeri dvorane Zlatorog, nakar ga je zbil voznik neznanega osebnega vozila. Policisti zaradi razjasnitve nesreče zbirajo vse morebitne informacije na številki 113.
Drzno sta ju oropala
Policisti iščejo neznanca, ki sta v ponedeljek v Logu pri Vrhovem na območju Laškega drzno oropala dva starejša občana. Neznanca sta do hiše pripeljala z osebnim vozilom rdeče barve in se pri lastnikih hiše zanimala za nakup raznih starih pokvarjenih strojev ali aparatov. Medtem ko si je eden z lastnikoma v kurilnici ogledoval star pralni stroj, je drugi odšel v stanovanjski del hiše in ukradel denarnico z gotovino. Policija zato znova opozarja na previdnost ob obiskih neznancev, ki izkoriščajo lahkovernost lastnikov s pretvezo, da zbirajo staro železo ali predmete.
Kirminalisti tatove še iščejo. So pa takšne tatvine izredno redke.
Tatovi zdaj celo nad sončne elektrarne
Ko je podjetnik Alojz Mlaker iz Šentjurja pred časom na streho svojega kozolca na Proseniškem namestil večjo sončno elektrarno, o posebnem varovanju ni razmišljal. »Kraja se mi je zdelo toliko verjetna, kot da bi kdo kradel robnike s ceste.« 14. maja zjutraj pa ga je bližnji sosed obvestil, da je streha kozolca prazna.
Šlo je za dobro organizirano in strokovno izpeljano krajo. Od 119 panelov so odmontirali in odpeljali 102 kosa. Zadnja vrsta ni ostala zaradi nedostopnosti, ampak zato, da je elektrarna ohranila nemoteno delovanje. Daljinski upravljalni sistem posledično lastniku tako ni posredoval nobene informacije o napaki ali zastoju. Na 30-kilovatni sončni elektrarni je škode za več kot 20 tisoč evrov. »Pri vsem skupaj gre za kup nevšečnosti, pogodbenih zapletov, skrbi in stroškov, ki jih nihče ne bo povrnil. Čeprav sam za kaj takega še nisem slišal, so mi policisti povedali, da se je že dogajalo. V prihodnje bom s kamerami in vsem potrebnim seveda poskrbel za zaščito, vendar se človek vpraša, kaj je danes sploh še varno. Bodo začeli krasti tudi tlakovce z javnih površin?« se sprašuje razočarani Mlaker.
StO, foto: GrupA
Otroka zbila s skuterjem
Celjski policisti bodo kaznovali mlajše dekle, ki je v ponedeljek v središču Celja s skuterjem zbilo otroka. Ta je bil sicer v spremstvu staršev, vozil pa se je s kolesom. Otrok je bil lažje poškodovan, s kraja trčenja so ga odpeljali reševalci nujne medicinske pomoči. Policijska patrulja je na kraj prišla nekoliko kasneje, saj je morala ravno takrat posredovati zaradi primera kršenja javnega reda in miru na območju Žalca. Kot smo izvedeli, se je dekle, ki je vozilo skuter, po nesreči samo oglasilo na policijski upravi.
Foto: GrupA
KRONIKA
17
Obeta se najodmevnejši sodni proces
Kristijan Kamenik, obtožen štirih umorov v Tekačevem, jutri iz zapora - Če se bo sojenje začelo, se bo branil s prostosti
Celjsko okrožno sodišče je za 3. junij razpisalo predobravnavni narok za Kristijana Kamenika, ki mu tožilci očitajo štiri umore v Tekačevem leta 1997. Kameniku so do zdaj za umore sodili že trikrat, a krivde mu nikoli niso mogli dokazati. Kako bo tokrat? Ali bo Kamenik prišel v Celje? To sta vprašanji, o katerih te dni razmišljajo policisti, tožilci, odvetniki in tudi sodniki. Jutri (v petek) ga bodo iz zapora v Pulju namreč pogojno izpustili. Kam se bo odpravil s Hrvaške, ni znano. Pri tem je treba spomniti, da so Kameniku pred leti, ko so ga v sosednji državi obsodili zaradi tihotapljenja drog, izrekli tudi dosmrtni izgon s Hrvaške. Torej bo nekam moral oditi. Kam?
Konjičana Kristijana Kamenika so na sodišču na Reki zaradi tihotapljenja droge leta 2011 že drugič obsodili na osem let zapora. Leto pred tem so ga obsodili na enako kazen, a je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in soditi so morali še enkrat. V hrvaškem priporu je bil do sodbe leta 2011 skoraj dve leti v priporu, saj so ga kot vodilnega člana kriminalne združbe prijeli tamkajšnji preiskovalci. S sostorilci (vsi so bili obsojeni) naj bi na Hrvaško tihotapil heroin, nato so ga preprodajali uličnim prodajalcem. Da so ga prijeli v »zelo dobro organizirani kriminalni združbi«, so takrat razlagali policisti, saj so v številnih hišnih preiskavah zasegli večjo količino droge, naprave za pakiranje heroina, orožje, več avtomobilov in denarja. Pečanje z drogami so mu očitali tudi srbski policisti, en sodni postopek, v katerem je Kamenik prav tako obtožen preprodaje mamil, ga čaka še v Sloveniji. Ostali soobtoženi v postopku v Sloveniji so krivdo priznali in bili že obsojeni. Sojenje
Kristijan Kamenik. Trenutno najbolj zaželena oseba na celjskem sodišču.
Kameniku pa so iz tega primera izločili in čakajo na njegov prihod. Po nekaterih podatkih naj bi tudi za to kazensko zadevo sodišče že razpisalo predobravnavni narok. Celjsko sodišče je bilo pripravljeno in je za Kamenikovo napovedano izpustitev iz hrvaškega zapora moralo vedeti vnaprej. Vse, kar zdaj sodišče še potrebuje, je - Kamenik.
Bo obtožen še kdo?
A zgodovinsko odmeven sodni proces na Celjskem je zagotovo sodni postopek zaradi umorov v Tekačevem. Kazenska zadeva na sodišču zaradi umora nikoli ne zastara, torej se Kamenik sojenju za umore v Tekačevem, kjer je (zaenkrat) edini osumljenec, ne bo mogel izogniti. Vprašanje
je le - če se bo poskušal izogniti - kako dolgo mu bo to uspevalo. 4. marca 1997 so pod streli neznanca(-ev) umrli 73-letna Frančiška in 75-letni Štefan Poharc, 17-letna Viktorija in njena 36-letna mama Helena Krušlin. Umorjeni so bili na brutalen način. Dejanje tožilci pripisujejo Kristijanu Kameniku. Neuradno se ves čas govori, da sta osumljeni še dve osebi, na celjskem tožilstvu so pred časom dejali tudi, da bo vsaj še en obtoženi kmalu sedel na zatožno klop poleg Kamenika, vendar se to do zdaj še ni zgodilo niti ni bilo potrjeno. Toda kriminalistična preiskava še vedno traja. Tako pravijo na policiji. Vsa ta leta je ta primer še vedno odprt, zato da bi končno prišli do sledi, ki bi dokazale, da Kamenik naj ne bi moril sam, ampak da
Dosmrtni izgon s Hrvaške
Kameniku so leta 2011, ko so ga zaradi droge obsodili na Reki, izdali ukrep dosmrtnega izgona s Hrvaške. Takrat se je domnevalo, da bo zaprosil za prestajanje zaporne kazni v Sloveniji. A tega ni storil. Če bi, bi mu lahko v Sloveniji že takrat začeli soditi zaradi umorov, saj bi ga na sodišče pripeljali neposredno iz zapora. Smo pa takrat ugotovili, ali - če bo kazen za droge odsedel na Hrvaškem - da bo ukrep dosmrtnega izgona s Hrvaške začel veljati z dnem odhoda na prostost. Pri tem se pojavi vprašanje, kakšne obveznosti veljajo na Hrvaškem v tem primeru. V Sloveniji na primer sme biti pogojno izpuščen obsojenec, ki je prestal polovico kazni zapora, samo pod pogojem, da do preteka časa, za katerega je izrečena kazen, ne stori novega kaznivega dejanja. Pri tem pravosodni organi upoštevajo tudi predkaznovanost in postopke, ki jih zoper njega še vedno vodijo na sodiščih. Res je tudi, da so se umori zgodili v Sloveniji, ostala domnevna kazniva dejanja z drogo tudi v Srbiji, kar se neposredno ne nanaša na Hrvaško. Zato ni nujno, da je hrvaško pravosodje to upoštevalo pri odločanju o predčasnem izpustu iz zapora.
naj bi imel sostorilca.
Nesrečni copati
Podrobnosti umora naj bi bile grozljive, govorilo se je tudi o trpinčenju žrtev. Tudi motiv umora nikoli ni bil pojasnjen, a neuradno ves čas »visi v zraku«, da je imel Poharc veliko denarja, ki naj bi si ga morilci prilastili. Kamenikova vez s prizoriščem umora naj bi bili njegovi športni copati, ki so jih pošiljali sem ter tja od izvedenca do izvedenca, a z leti je težje opraviti tudi podrobno analizo copat, saj so vedno slabše kakovosti. Zadnje izvedensko mnenje, ki so ga opravili tuji strokovnjaki, je bilo Kameniku zelo v prid. Sicer so ga prej zaradi umorov že obsodili na 20 let zapora, a je vrhovno sodišče nato sodbo razveljavilo. V drugem sojenju so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov,
toda višje sodišče je oprostilno sodbo razveljavilo. Nato so mu začeli soditi še tretjič, vendar se je ustavilo, saj so ga prijeli na Hrvaškem, zato brez njegove prisotnosti obravnave niso mogli nadaljevati. Zdaj se torej obeta četrti postopek.
S prostosti na prostost
A zanimivo je naslednje. Kamenik je, zatem ko so ga pred leti prijeli zaradi umorov v Tekačevem, bil priprt. Če je že bil v priporu zaradi istega kaznivega dejanja najdlje, kolikor predvideva slovenska zakonodaja, je ponovna odreditev pripora zaradi istega kaznivega dejanja umora zdaj nemogoča. Četudi bi vkorakal v Slovenijo, pripor zaradi očitkov umorov ne pride v poštev. Druga možnost je, da bi pripor zanj razpisali zaradi sodnega postopka zaradi mamil, če za to seveda obstajajo pogoji in če tudi tega časa pripora pred leti že ni »pokoristil«. Pripor zaradi postopka o mamilih bi tako omogočil, da bi ga izza zapahov pripeljali tudi na sojenje za umore. Tretja možnost, o kateri zdaj tuhtajo v Sloveniji, je, da bi ga slovenski pravosodni organi potisnili v pripor zaradi zagotavljanja prisotnosti na sojenju. Toda v tem primeru morajo čakati do 3. junija. Če Kamenika na sodišču ne bo, saj gre za ponovni redni postopek, lahko sodnica izda ukrep pripora, ampak ne zaradi kaznivega dejanja umorov, ampak samo zato, da zagotovi njegovo prisotnost na naroku, ki ga bo ponovno razpisala. Če bo Ka-menik na sojenje prišel, bo na predobravnavnem naroku krivdo priznal ali jo zanikal. Toda to še ni zagotovilo, da se bo sojenje lahko nadaljevalo. Sojenje namreč temelji na njegovem zagovoru, ki pa ga bo predstavil šele na glavni obravnavi, torej je najbolj
ključno, da je prisoten predvsem takrat. To pa ne bo 3. junija, ampak verjetno kasneje.
Napeti!
Ni namreč skrivnost, da so ta teden dokaj napeti policisti, tožilci, sodnica, ki bo proces vodila, in tudi odvetnik Kristijana Kamenika. Policisti zato, ker bodo morali »pritisniti na plin« v preiskavi, če imajo utemeljene sume o so-storilcih, saj je tudi za javnost skorajda nerazumljivo, da se kriminalistična preiskava vsa ta leta nikakor popolnoma ne konča. Tožilci zato, ker bodo morali stoodstotno zagovarjati zapisano v obtožnici zoper Kamenika in si možnosti, da jim zadeva »pade v vodo«, v vseh teh letih ne smejo več dopustiti. In sodnica zato, ker bo imela na sodniški mizi enega največjih in najodmevnejših sodnih procesov v slovenski zgodovini. Proces bo vodila Jožica Arh Petkovič, ki je že vajena obsežnih kazenskih spisov, a vendarle bo ta zanjo velika zadeva.
Odvetnik Kristijana Kamenika je še vedno Tomaž Bromše. »Lahko povem, da je v interesu moje stranke, da se ta zadeva čim prej nadaljuje in konča. Pričakujem, da bo sodišče poskrbelo za dovolj časa za ustrezno pripravo obrambe. In hkrati tudi, da bo moja stranka deležna poštenega sojenja. Glede na vse dosedanje dokazno gradivo menim, da bo obtožb oproščena,« nam je dejal Bromše. Sodeč po načinu, kako na sodišču trdno zagovarja svoje stranke, policiji, tožilstvu in sodišču nikakor ne bo dopustil niti kančka možnosti, da bi Ka-menika kdorkoli obsodil, če bo obstajalo le zrno dvoma v njegovo krivdo. Obeta se torej velik sodni boj.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: arhiv NT (SHERPA)
V času, ko je Kristijan Kamenik prestajal zaporno kazen na Hrvaškem, je v Celju zastaral sodni postopek, kjer so mu očitali napad na policista.
4. marec 1997. Hiša enega največjih zločinov na Celjskem.
18
VSI NAŠI MOJSTRI
RAZMIŠLJATE O PRliNOVI, 1ХШ1Ш Јлтгтттт AU ODLIČNI STORITVI?

Preberite aktualno -ponudbo 1\a si privoščite najboljše!
Džins hlače za pomladitev kavča
Centri ponovne uporabe varčujejo z viri in omogočajo zelena delovna mesta
Vedno bolj postaja jasno, da moramo spremeniti pogled na svet, odnos do okolja in se zavedati omejitev, ki nam jih določa planet Zemlja. Če želimo živeti kako-vostneje in ne želimo ogrožati prihodnje generacije, je zadnji čas za spremembe. Soočamo se z negospodarno rabo virov in naraščanjem števila brezposelnih. Mreža centrov ponovne uporabe (CPU) šteje devet centrov in pridobiva pomen zaradi možnosti vključevanja predvsem težje zaposljivih in mladih v dejavnost, ki omogoča preusmeritev toka še uporabne opreme in izdelkov v ponovno uporabo.
Prvi tovrsten center v Sloveniji je odprl vrata leta 2010 v Rogaški Slatini s pomočjo občine in izvajalca javne službe OKP. Sodelovanje z občinami in izvajalci javnih
služb je ključno za reševanje okoljskih problemov, ki so izziv za socialno podjetništvo, ki ga izvaja mreža centrov ponovne uporabe.
Recikliranje ali ponovna uporaba?
Če so nameni recikliranja zmanjšanje trošenja potencialno uporabnih snovi, zmanjšanje porabe novih surovin in energije ter preprečevanje onesnaževanja zraka, vode in zemlje, je namen ponovne uporabe globlji - kako znova uporabiti »know-how« izdelek, da bo njegova dodana vrednost večja. Ponovna uporaba pomeni, da je nek izdelek uporabljen več kot enkrat. V nasprotju z recikliranjem ne prihaja do procesov predelave izdelkov v surovine, ki se potem uporabljajo za izdelavo novih izdelkov. V širšem go-
Proces »pomladitve kavča« so opravili delavnici CPU Rogaška Slatina.
spodarskem smislu ponovna uporaba ponuja kakovostne izdelke za ljudi in organizacije z omejenimi sredstvi, hkrati pa ustvarja delovna mesta in poslovne priložnosti.
Devet centrov
CPU so v Ormožu, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Tepanju, Vojniku, Trebnjem, Ljubljani, Kočevju in Miklavžu na Dravskem polju. V CPU lahko tako pripeljete kose pohištva, različno opremo, belo tehniko, gospodinjske aparate, računalnike, televizorje, različne IT-na-prave, kolesa, športno opremo, posodo, igrače, oblačila, knjige, skratka vse, kar ste nekoč kupili in imate doma, a ne uporabljate več. V Vojniku v okviru CPU deluje tudi medgeneracijski center, kjer so različne delavnice in je mogoče pridobiti izkušnje s področja kreativnosti šivanja in krojenja, obnove in oblikovanja ter komunikacije in lokalne samooskrbe. Gre za pozabljene obrtne dejavnosti, ki jih znova oživljajo.
Triindvajset hlač za kavč
Zakaj bi vaš kos oblačila postal odpadek, če ga lahko ponovno uporabijo ali preuredijo v privlačen izdelek. Za
Poleg povsem običajnih izdelkov izdelujejo tudi nevsakdanje, kot so ovratni trakovi za udeležence konferenc, in mape ter torbe iz zavrženih ponjav in zračnic.
Za nekatere kupce so izdelki s starejšo letnico prava strast in zelo iskani za darila in presenečanja (CPU Rogaška Slatina).
prenovo kavča so uporabili triindvajset džins hlač. Kavč uporabljajo učenci OŠ Poljča-ne v sprostitvenem kotičku. Iz okenskih zaves izdelujejo vrečke za večkratno uporabo za sadje in zelenjavo (na tržnici ali v trgovini), te vrečke pa so praktično uporabne tudi za šolske copate (ker so zračne) in za pranje manjših kosov perila v pralnem stroju. Pri vseh teh izdelkih ne potrebujete novih surovin, izdelani so lokalno in brez kemije.
Koordinatorka MGC Vojnik Nataša Kveder, Celjska cesta 10, 3212 Vojnik, telefon: 08 201 66 97 ali 031 641 937, e--pošta: mgc.vojnik@orz.si, www.facebook.com/kamrica
V Kamrico!
Imate odvečne izdelke, opremo, oblačila, ki so dobro ohranjeni, in ne veste, kam z njimi? V Kamrici lahko za vrednost kave in rogljička najamete poličko in obešalnik ter izdelke ponudite naprodaj. Določite ceno in po tednu pridite po izkupiček. Če izdelka ne prodajo, lahko podaljšate najem, oddate izdelek v CPU ali ga odnesete domov.
dSTROJGPLHSTlIK
PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN:
gsm:
041741094
uuuuuj.strojeplastLka.sL
ASFALT KOVAČ D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 47 A, 3225 PLANINA PRI SEVNICI
ASFALT
+386 3 7491 031 +386 3 7491 032 ASFALT.KOVAC@SIOL.NET
CENJENE STRANKE V OPTIKI TERŽAN VAM NUDIMO:
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV POSEBNOST
- LASTEN MRKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
<Ptikk
/»tiArc MARJAN TERŽAN, s.p. Mariborska 54 p.p. 1013,3102 CELJE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
* 10% popust * ob nakupu
У^ -je Korekcijskih in sončnih očal

SMLjflCl ШУ1Г FLIfCCA
Td.: 031 m 021
\Jl. M. Qrwtnbrouh 4, Nova vas, $000 Cdjt
wjfcivilisfeeryisfeM

; DELDVNI ČAS: fon. - pet.: oi l dtrMurt; sob:, od I dtrV. ure
Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
PRI UREDITVI GROBOV, DE10 BREZPUfNO!
fiNsi	Ћ	LACL	51 ИШ@¥1Ж 1
^^^M Z vami že 20 LET. ■			
finfra IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH luuU 1 NAPELJAV TER SANACIJA K0PA1M nSTlUCUE VERHOVŠEK d.O.O. Pražinska vas 34/d. Štora, gsm: 041 682 907			
	Kupon Zfl 25 El/ROl/ Pri namčilu storitev nad S00 emu J		
AVT0MEHANIKA
-	PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED
-	SERVIS VOZIL - VULKANIZACIJA Bojan Kovač, s.p.
-	POPRAVILO IN ZAMENJAVA CestavDabro 1,3270Laško
IZPUŠNIH SISTEMOV	7342661
HITRO KVAUItINU"
nilRUf. 11СППМШ
11	L-i
Hü LE)
^OPRALNICA
zjj™, ШШШШШ
ce želite oglaševati v rubriki vsi v^aši mojstri, pohliiite os±
MALI OGLASI / INFORMACIJE
19
VOZILA
ISTRABENZ PLINI
PRODAM
HYUNDAI accent 1,3 LS, letnik 1998, prodam. Telefon 5461-036, od 18. do 21.
ure.
1175
MOTORNO kolo Keeway Superlight 125, letnik 2010, lepo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 615099.
PLINSKE PECI
^^ popravila ^^ letni pregledi ^^ prodaja
Pooblaščeni serviser za:
Vjunkers ЕШНапГ •Immergas Unical
Istrabenz plini d. o. o. PE vzhodna Slovenija
Plinarniška 1 3000 Celje
03 426 47 20
alenka.humar@istrabenzplini.si
1179
STROJI
PRODAM
TRAKTORSKI viličar in puhalnik Tajfun prodam. Telefon 041 251-013. 1185 VIBRACIJSKO mizo in dva gorilca Wöskop prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 630-283.	1199
PUHALNIK z motorjem, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 290-613. 1212
ШИШШ
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. pa ceniku vašega operaterja
novi tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
MIZARSKI rezkar - stol za klepanje kose prodam. Telefon 068 647-990. 1240 INDUSTRIJSKO entlarico, dva šivalna stroja v omarici prodam. Telefon 068 647-990.	1240
KUPIM
PRODAM
GRADBENO parcelo, 550 do 600 m2, v Šmarjeti, Škofja vas, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5412-322, 051 873-056.	1178
NA lepi, sončni legi prodam gradbeno parcelo, komunalno opremljeno, z dovoljenjem. Telefon 041 6 8 9-748.
1128
HIŠO v Rimskih Toplicah, številka izkaznice 2015-362-286-18006, vseljivo takoj, prodam za 44.900 EUR. Telefon 040 569-300.	1204
HIŠO v Šentjurju, za večjo družino, cena 154.000 EUR, številka EI 2015-248224-6674, prodam. Telefon 041 767720.	1223 V ŠTORAH prodam ali oddam opremljeno hišo. Številka energetske izkaznice 2015-317-224-17908. Telefon 041 697-247. 1233
ODDAM
MOTOKULTIVATOR, mulčar, koso, traktor, prikolico in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1164
POSEST
UREJEN poslovni prostor, približno 28 m2, in približno 1.000 m2 dvorišča, okolica Celja, oddam. Telefon 041 262-063.
1220
STANOVANJE
V ŠENTVIDU pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 157 m2 stanovanjske površine, cela podkletena in obnovljena, zemljišče 839 m2, velik vrt, primerno tudi za večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam. Telefon 041 560-539. 1116 NA vrhu Žusma ob vznožju stolpa ljubezni je za smešno ceno naprodaj prazen gostinsko stanovanjski objekt, nekdaj predviden za planinsko kočo. Številka energetske izkaznice 2015-70-1048030. Telefon 041 290-834. š 73
PRODAM
V UMAGU prodam stanovanje, 44 m2, klimatizirano in opremljeno. Je v bližini plaže in mesta. Cena 75.000 EUR. Telefon 030 360-112. 1115
ШШШ
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE
CELJE, Otok. Dvoinpolsobno stanovanje, 63 m2, opremljeno, številka energetske izkaznice 2015-95-126-13731, prodamo za 68.000 EUR. Telefon 041 901-949.	p
ODDAM
STANOVANJE za eno osebo ali par in stanovanje za družino oddam. Telefon 070 418-525.	1124
APARTMA v Savudriji oddam. Telefon 041 424-086.	p
SOBE, popolno opremljene, svoj TV, internet, skupna kuhinja z vso opremo in kopalnica, oddamo v najem po ugodni ceni. Uredimo tudi subvencijo stanovanja. Lokacija Lopata pri Celju. Telefon 051 379-031, 041 763-8 00, (03) 5471-244.	p
Fmm
ШШ
živite ceneje! 79
novi tednik
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov POPUSTI IZ POSEBNIH Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s
kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
FARAON
S POPUSTOM NA KARTICI
fzizzeua/
^Уељопа/
SKINAUT
SMUČARSKA SOLA [
CELJSKA
kOČ-f>
informaciji 441616 464
впшш
SCnTIURo.U..DMUi« d°° mniuE
IMM
tobietliüka
Mita 16
У
THERM AN A d.d.
HOTELI I MEDICINA | WELLNESS | KONGRESI
lesnina
[хххШ
TDPFIT
center za zdravje in rekreacijo
—<E2>—
<Ptikk
MARJAN TERŽAN. s F
GORIŠKA ВКШ.
4Ш>-
Celjska Mohorjeva družba
golte
Slovenija
avt(j)hiša škorjanec
Rezervni deli in Servis Škorjanec
ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL
SlikopleskArstvo Peter Ocvirk
<Ш>
-	PIZZERIA VERONA, Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT TRADE, d.o.o. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA, D. D., Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA
-	MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@ celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje
-	10% popust
-	LESNINA D.D., Levec 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki ...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne - 10% popust za vse izdelke
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10% popust na vse vrste kruha
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	Optika TERŽAN, Marjan Ter-žan s.p., Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 - 12.00
5% popusta na storitve!
-	Avtohiša ŠKORJANEC; Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji.
-	12% popust na njihove storitve in blago.
ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta!
-	SLIKOPLESKARSTVO PETER OCVIRK s.p., Ar j a vas 56a, 3301 Petrovče, nudi 15% popust na vse storitve. Popusti se ne seštevajo. Tel.: 041 346 328
-	CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK NATAŠA, NATAŠA HRIBERNIK, s.p., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur, podarja 10% popust na vse svoje storitve
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje
-	Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041-698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
GARAŽA
ODDAM
GARAŽO v garažni hiši v Vojkovi ulici oddam. Telefon 031 621-977. 1218
PRODAM
SOBNO plinsko peč z jeklenko, malo rabljeno, prodam. Telefon 041 783-074, (03) 5472-232.	1076
AKUSTIKA
PRODAM
OTROŠKO diatonično harmoniko, C, F, B, velikost 34, s tremi poltoni, prodam. Telefon 031 485-488.
1209
PRODAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon
(02)	582-1401.	p KOKOŠI nesnice - jarkice, rjave, bele,
črne, grahaste, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 041 710-113.	p
JARKICE, rjave, pred nesnostjo, cepljene, vam preko celega leta nudi Kmetijska zadruga Laško. Telefon 041 375-677.n DVE kozi z mladiči, mešana pasma, ugodno prodam. Telefon 5708-106.1108 PUJSKE, cepljene, težke od 30 do 60 kg, mesni tip, prodam. Možnost dostave. Telefon 041 655-528. 1072 PRAŠIČE, težke od 120 do 150 kg, mesni tip, prodam. Cena 1,50 EUR/kg. Možnost dostave. Telefon 041 455-732.
1072
PUJSKE, za nadaljnjo rejo ali zakol in prašiča, 150 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 041 922-485. 1088 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03 ) 5471-244, 041 763-800,
(03)	5472-070.	p KRAVO simentalko, za zakol, prodam.
Telefon 041 809-162. 1145 TELIČKO limuzin, težko 150 kg, prodam.
Telefon 031 497-410. 1186 TELICO simentalko, 380 kg, pašno, prodam. Telefon 040 715-731. 1192
AVTO SERVIS ŠKORJANEC CELJE
zaposli
AVTOKLEPARJA
z najmanj 5 let izkušenj Tel.: 031/677-707
AVTOHIŠA ŠKORJANEC, d. o. o.,
Mariborska 115, 3000 Celje 03/426-08-75 www.avto-skorjanec.si
TELIČKO, staro 12 mesecev, sivo rjave pasme, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5471-663, 041 855-228.
1206
TELICO simentalko, staro tri mesece, prodam. Telefon 041 892-601. 1213 LEPO telico simentalko, staro 23 mesecev, prodam ali menjam za bikca. Telefon 070 741-734.	1225
KUPIM
PRAŠIČE, težke od 25 do 110 kg, prodam. Možen prevoz. Telefon 041 656-078.
1198
TELIČKO simentalko, staro 5 mesecev in prašiče, težke 100 kg, prodam. Možen prevoz. Telefon 041 656-078. 1198 ZAJCE nemške lisce, manjše in večje, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 633-521.	1202
DVE telički, težki 140 in 150 kg in 10 dni, vse so simentalke, prodam. Telefon 031 840-282.	1210
novi tednik
7Q
/ LET
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.
S 295
DEBELE, suhe krave in telice in za dopita-nje, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
MENJAM
_astro center
wac^eidwiinp ODD Ärotogp
p® ifc 09® 1111
pmlnil OT®™
ШШШМ
51У
minut 080 35 97 je brezplačen
imm
VINO, kakovostno, žlahtnih sort, okolica Virštanja, možna dostava, prodam. Telefon 041 407-130. 1164 SILAŽNE bale, lokacija Mariborska cesta v Celju, avtocestni izvoz, ugodno prodam. Telefon 041 710-844. 1197 LAŠKI rizling in belo mešano vino prodam.
Telefon 5798-253, 051 234-489. šse JABOLČNIK iz bobovcev prodam. Telefon 031 768-175.	1215
VINO, belo, mešano, največ rizlinga, prodam po 1 EUR/liter. Šmarje, telefon 031 337-361.	p
OSTALO
S 66
PRODAM
BREJE krave, breje telice in teličke menjam za kravo za zakol ali dopitanje. Telefon 031 533-745. 1231
>elki
PRODAM
BELO in rdeče vino, domače salame, možna dostava, prodam. Ugodna cena. Telefon 041 382-735.	p
KORUZO, tritikalo in krmni krompir prodam. Telefon 041 742-334. 1118
SVETOVNO dobra bukova drva, na paleti, prodam za 105 EUR. Telefon 041 242405.	p BUKOVA in brezova metrska drva, možen razrez in dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316. p SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745. 1014 TELIČKO, staro 6 mesecev in 10 dni, simentalko in traktor Imt 533, prodam. Telefon 031 840-282. 1074 INVALIDSKI skuter, akumulatorski, močnejši, kot nov, v garanciji, 10 km/h, ugodno prodam. Dostava na dom. Telefon 041 517-900. p MERCEDES 190 E, letnik 1994, registriran do 3. 1. 2016, čoln Selyeor, motor Tomos 4, golf II diesel, letnik 1992, registriran do 3. 4. 2016, prodam. Telefon 041 355-853, po 19. uri. 1132 NAPIHLJIV gumi čoln Maestral 9, z motorjem in ostalo opremo prodam. Telefon 5772-448. 1174 KOSILNICO Muto diesel, s priključki in seno v kockah prodam. Telefon 041 998-463. 1205 KORUZO v zrnju, ajdo, slamo v okroglih balah, hrastove plohe, 5 cm in kangoo, bencin, letnik 2001, prodam. Telefon 031 839-090. 1203 FIŽOLOVKE, 3 do 5 m, prodam. Telefon 041 832-552. 1208 BIKCA simentalca, starega 4 mesece in kostanjeve kole za pašnik prodam. Telefon 070 744-487. p AŽ panje 10-satarje, dva kosa po 30 EUR, 1 x 7 satar za 20 ER, 2 x 5 satar za 20 EUR, točilo za med, 4-satno pocinkano, ohranjeno za 80 EUR in topilo za vosek prodam za 30 EUR. Telefon 041 736229. 1211 SIMENTALCA, telička, 140 kg in prikolico Adria za kampiranje, letnik 1980, prodam. Telefon 041 707-719. 1217
Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje ga je izgubiti
za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega.
V SPOMIN
Mineva leto dni od smrti drage
JULKE VETRIH
(20. 1. 1923 - 22. 5. 2014)
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečo.
Hčerka Anka
TOMOS avtomatik, ohranjen, dve otroški kolesi, posebne izdelave, eden na pedala, drugi brez, prodam. Telefon 070 612-705.
1222
ODDAM
KOŠNJO trave oddam - podarim. Okolica Vojnika. Telefon 070 596-697. 1221
PODJETNIK iz okolice Domžal, nekadilec, vaditelj rekreacije želi spoznati simpatično žensko za lepe trenutke v dvoje in prijateljstvo. Telefon 031 595-834. p
MOŠKI, 50 let, želi spoznati prijazno žensko dobrega srca iz Šempetra v Savinjski dolini za občasna srečanja. Če se bova ujela, je možno tudi kaj več. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro PRIJATELJSTVO. p
ZAPOSLITEV
BAR Pišek na Lopati 17 išče študentko za delo v Baru Pišek. Vse zainteresirane vabimo, da pokličete po telefonu 041 945-118.
ZAPOSLIMO kuharja/ico, natakarja/ico. Telefon 041 608-423. Dom na Svetini, d. o. o., Svetina 2, Štore. 1180
Zenitna posredovalnica
ZAUPANJE
ponudbe iz vse države, različnih starosti
031 836 378
www.zau.si
	
RA	ZNO
POSOJILA za zaposlene in upokojence!
Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko
79
novi tednik
www.novitednik.com
Naročam Novi tednik za 6 mesecev in prejmem brisačo Novega tednika.
Naročam Novi tednik za 12 mesecev
in prejmem veliko kopalno brisačo Novega tednika.
Ime in priimek:
Naslov:
Kraj:
E-poStni naslov: Datum rojstva:
V				V
I	■Ii			i
Telefonska številka:
Podpis:
novi tednik
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. 11
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.	Jt
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
www.novitednik.com
Med vsemi naročniki bomo na rojstni dan Novega tednika, 2. junija, izžrebali:
■ naročnika, ki bo prejel vikend paket s polpenzionom v Celjskem domu v Baški
■ tri naročnike, ki bodo prejeli vikend najem apartmaja Celeia na Golteh
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene in mame
MARJANE SELIC
iz Celja, Cesta na Ostrožno 9 (6. 1. 1952 - 15. 5. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede ter podarjeno cvetje in sveče.
Vsi njeni
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila naša draga žena, mami in mama
MARIJANA RAZBORŠEK
iz Strmce pri Laškem (14. 3. 1943 - 6. 5. 2015)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Parona in Thermane za besede tolažbe, izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje, darovane svete maše in denarno pomoč. Zahvala gospodu dekanu Roku Metličarju in kaplanu Klemnu Jagru, govorniku Matjažu Piklu za izrečene besede slovesa, Komunali Laško, pevcem kvarteta Oljka, vaški godbi Vrh nad Laškim, še posebej Danieli Kovač za odigrane pesmi slovesa ter vsem tistim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Ivan, sin Jani in hčerka Marijana z družinama
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 83. letu sklenil naš dragi mož, ata, dedek, pradedek, tast in brat
OTO LAH
iz Zgornje Rečice 111
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter darovano
cvetje in sveče. Posebna hvala sosedom, gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Piklu za besede slovesa, pevcem, rudarjem, praporščakom, godbi in Komunali Laško.
Vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči vsi njegovi
Nikoli več sonce te ne zbudi, nikoli več videle ne bodo te naše oči, leto okoli je in tebe več ni, spomin pa nate še vedno živi.
V SPOMIN
Mineva leto dni, kar nas je zapustil naš dragi
VILI VIDEC
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
L 130
vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n IŠČEM žensko za gospodinjsko pomoč. Hrana in stanovanje brezplačno. Telefon 5824-728.	1109 OBREZOVANJE žive meje, košnja trave, pomoč na vrtu, razna hišna popravila. Apretura, Kvedrova 39, Šentjur, telefon 031 633-966. 1232
ВШЗбб
Poroke
Celje
Poročila sta se: Matejka Hana VENTURINI in Bojan POVŠE, oba iz Celje.
Laško
Poročili so se: Tanja
ŽMAVC in Miran TRŽAN, oba iz Radeč, Tjaša BOMBEK iz Hotemeža in Sebastijan GRM iz Žurkovega Dola.
Žalec
Poročili so se: Ana STA-MEJČIČ in Goran MLADE-NOVIĆ, oba iz Celja, Valerija MILOJEVIĆ iz Žalca in Klemen DIKLIČ iz Griž, Valentina HARI in Janez POGAČNIK, oba s Polzele.
Mozirje
Poročila sta se: Staša ERJAVEC in Roman KROŠELJ, oba iz Trbovelj.
Smrti
Celje
Umrli so: Terezija LOČAN z Rečice ob Savinji, 75 let, Franc LONČAR iz Žalca, 87 let, Ana BASTL iz Nazarij, 66 let, Neža STIPLOVŠEK iz Celja, 97 let, Terezija ČE-PIN iz Žalca, 81 let, Marinka GLAS iz Laškega, 58 let, Anton VAŠ s Polzele, 82 let, Oton LAH iz Laškega, 83 let, Bernardka PODPEČAN iz Ljubljane, 76 let, Mihael Franc VIDMAJER iz Celja, 83 let, Marijana RAZBORŠEK iz Laškega, 72 let, Franc BUKO-VIČ iz Štor, 81 let, Dragotina Marija PERKO iz Arje vasi, 80 let, Martin MURKOVIĆ iz Šempetra v Savinjski dolini, 79 let, Morana FRECE iz Hrastnika, 43 let, Marija LOČAN iz Šmartnega ob Paki, 91 let, Ernestina KRUŠIČ iz Petrovč, 83 let, Dragica ŠALEKER iz Celja, 90 let.
Laško
Umrli so: Frančišek RAJH iz Tevč, 83 let, Bernarda KLOPČIČ z Belovega, 85 let, Matilda KOLENC iz Trnovelj pri Celju, 96 let.
Šmarje pri Jelšah Umrli so: Matilda POTOČNIK iz Loga, 86 let, Ana GOBEC z Grobelnega, 91 let, Marija KARLIN iz Rogaške
Slatine, 78 let, Zora KLA-DNIK iz Rogaške Slatine,
93	let, Franc GUBENŠEK iz Štor, 75 let, Pavlina BERK iz Prneka, 80 let, Anton DRO-VENIK iz Drevenika, 70 let, Franc MURKO iz Zagaja pod Bočem, 83 let, Katarina RI-ŽNAR iz Žahenberca, 91 let.
Šentjur pri Celju
Umrla sta: Ladislav LAH iz Dolge Gore, 49 let, Emil Liviu RAUCESCU iz Romunije, 41 let.
Žalec
Umrli so: Genovefa AN-TONČIČ iz Celja, 85 let, Helena LESNJAK iz Šoštanja,
94	let, Branko PAULOVIČ iz Dobriše vasi, 59 let, Franc OBREZA iz Studenc, 83 let,
Frančiška ANTLOGA iz Lo-žnice, 101 leto.
Mozirje
Umrl je: Anton LEVER iz Šmartnega ob Dreti, 65 let.
Velenje
Umrli so: Ivan RAMŠAK iz Velenja, 62 let, Stanislava ARISTOVNIK iz Šoštanja, 86 let, Danica SENEKOVIČ iz Velenja, 64 let, Mihael LESJAK iz Velenja, 75 let, Tomi DROLC iz Šoštanja, 33 let, Avguštin ŠTEFANČIČ iz Celja, 85 let, Jožefa ŽUREJ iz Vojnika, 87 let, Antonija ŽAGER iz Šoštanja, 74 let, Jožefa SITAR iz Žalca, 83 let, Jožef ZUPANIČ iz Goto-velj, 90 let, Ignacij ZUPAN iz Kavč, 80 let.
Že leto dni ni več tvojega nasmeha, toplih objemov, optimizma, modrih misli in dobrih zgledov, ni pletenih copatkov in ne tvojih pisem ter verzov.
V SPOMIN
TEREZIJA GAJŠEK
■ mama Gajšek iz Celja
(17. 9. 1917 -19. 5. 2014)
A našla si svoj mir in se po 12 letih pridružila Ferdinandu, svojemu najdražjemu življenjskemu sopotniku.
Mami in oči, hvala vama za ljubezen, ki sta jo tkala in nesebično dajala.
Hvala vsem, ki prižigate svečke na njunem grobu in z lepo mislijo častite spomin nanju.
Hči Aleksa z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene, mame, stare mame in sestre
ANGELE DOLER
iz Šmartnega v Rožni dolini
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo obiskovali v času bolezni, jo pospremili na zadnji poti, darovali sveče in za svete maše
ter nam izrekli sožalje. Še posebej hvala gospe Darji ter Srečku in Majdi Doler, cerkvenim pevcem ter gospodoma župnikoma Janku Ivančiču in Ivanu Šumljaku za lepo opravljen obred.
Žalujoči vsi njeni
Solza kane nam iz očesa, pred nami tu je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas.
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustil dragi oče, dedo, brat in stric
FRANC BUKOVIČ
(13. 1. 1934 - 7. 5. 2015)
Iskreno se zahvaljujemo vsem svojcem, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje, sveče, za svete maše in denarno pomoč. Hvala dr. Selič Amon ter sestri Brigiti za razumevanje in pomoč
ob njegovi bolezni. Hvala gospodu župniku Roku za lepo opravljen obred, gospodu Seliču za poslovilne besede, gospodu Beleju za odigrano Tišino, pevcem EROS za ganljivo odpete pesmi in pogrebni službi Komunale Laško.
Žalujoči vsi njegovi
n
214
22
RADIO, KI GA BERETE / VODNIK
ČETRTEK, 21. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev - Celjani na Eurosongu, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK, 22. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SOBOTA, 23. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje)
NEDELJA, 24. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Hilda Maze, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PONEDELJEK, 25. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Hilda Maze, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
TOREK, 26. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SREDA, 27. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo
OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
20 vročih Radia Celje
	TUJA LESTVICA	
1.	SEE YOU AGAIN - WIZ	
	KHALIFA FEAT. CHARLIE PUTH	(2)
2.	HOLD MY HAND - JESSIE	
	GLYNNE	(6)
3.	RULE THE WORLD - WALK	
	OFF THE EARTH	(4)
4.	BIG GIRLS CRY - SIA	(3)
5.	SEASONS - OLLY MURS	(5)
6.	FIRESTONE - KYGO FEAT.	
	CONRAD SEWELL	(3)
7. CHEERLEADER - OMI		(1)
8.	KING - YEARS & YEARS	(5)
9.	TROUBLE - IGGY AZALEA	
	FEAT. JENNIFER HUDSON	(1)
10.	SHIP TO WRECK - FLORENCE +	
	THE MACHINE	(2)
	DOMAČA LESTVICA	
1.	KOZLAM - DAN D	(6)
2.	TO JE TO - ELI FEAT.	
	ZLATKO M.	(3)
3. NI SREČE BREZ RNR -		
	SANK ROCK	(4)
4.	MUSICUS - MIT	(5)
5.	LJUBI ME - LUCY FEAT.	
	DARE KAURIČ	(6)
6. MASKERADA - NULA KELVINA		(2)
7. JULIJA - SAN DI EGO		(3)
8.	LAJF JE MOJ - RAMUS FT.	
	NIKA ZORJAN	(2)
9.	V SRCE -COVERLOVER	(1)
10.	VIKEND ZVEZDA - DREAMON	(1)
	PREDLOGA ZA TUJO	
	LESTVICO:	
	LEAN ON - MAJOR LAZER FEAT MO	
	& DJ SNAKE	
	STRONGER - CLEAN BANDIT	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	CUKRPOP - I.C.E.	
	SATELITI - ŽAN SERČIČ	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
Po slovensko s Katrco
1.	Golte: Poleti lastovka
2.	Vikend: Sin
3.	Ognjeni muzikanti: Našel te bom
4.	Vihar: Ljubiti muzikanta
5.	Ans. Jureta Zajca: Ne veš, kaj zamujaš
Spored od 21. 5. do 27. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Brezčasna Adaline - drama, romantični
od četrtka do srede: 19.45 Dežela jutrišnjega dne: Svet onkraj - znanstvena fantastika, pustolovski
od četrtka do srede: 15.30, 18.00, 20.30
Hitri in drzni 7 - akcijski od četrtka do srede: 18.10, 20.50 Macondo - drama od četrtka do srede: 16.10 Maščevalci: Ultronova doba -akcijski, pustolovski četrtek, petek, torek, sreda: 21.00
sobota, nedelja: 14.00, 21.00 Maščevalci: Ultronova doba -
akcijski, pustolovski, 3D od četrtka do sreda: 17.00 Pobesneli Max: Cesta besa -pustolovski, akcijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.45, 21.10 petek, sobota: 18.45, 21.10, 22.25 Pobesneli Max: Cesta besa -pustolovski, akcijski, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.30, 20.00 sobota, nedelja: 14.50, 17.30, 20.00
Prava nota 2 - komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.20, 20.40 sobota, nedelja: 13.40, 16.00, 18.20, 20.40
Spuži na suhem - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40 sobota, nedelja: 14.40, 16.40 Spuži na suhem - animirani, 3D sobota, nedelja: 15.10 Takšna pač je - komedija, drama
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.50, 18.50, 20.45 petek, sobota: 16.50, 18.50, 20.45, 22.40
Vroči pregon - komedija
četrtek, torek, sreda: 17.20, 19.10 petek: 17.20, 19.10, 22.00 sobota: 14.20, 17.20, 19.10, 22.00 nedelja: 14.20, 17.20, 19.10 Zvončica in legenda o Nikoli-zveri - animirani, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45 sobota, nedelja: 14.10, 15.45
metropol
ČETRTEK
20.00 Človeški kapital - drama PETEK in NEDELJA 19.00 Človeški kapital - drama 21.00 Pogled tišine - dokumentarni SOBOTA
19.00 Pogled tišine - dokumentarni
21.00 Človeški kapital - drama SREDA
20.00 Nikogaršnji otrok - drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Pobesneli Max: Cesta besa - akcijska pustolovščina 18.15 Zakaj (ni)sem pohrustal svojega očeta - animirani, sinh. 20.15 Gorčilo - si me prišel pogledat - komedija 20.30 Takšna pač je - komedija SOBOTA
18.00 Spuži na suhem - animirana pustolovščina, sinh., 3D 19.00 Gorčilo - si me prišel pogledat - komedija 20.00 Pobesneli Max: Cesta besa - akcijska pustolovščina, 3D
NEDELJA
16.00 Spuži na suhem - animirana pustolovščina, sinh., 3D 17.00 Zakaj (ni)sem pohrustal svojega očeta - animirani, sinh. 18.00 Takšna pač je - komedija 19.00 Gorčilo - si me prišel pogledat - komedija 20.00 Bes - akcijska vojna drama PONEDELJEK
PRIREDITVE
ČETRTEK, 21. 5.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Celjski strop, evropska mojstrovina
odprtje razstave na prostem
11.00 Velenjski grad Rišemo glasbo
odprtje razstave del učencev Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje
17.00 Pokrajinski muzej Celje
Kulturnozgodovinska zbirka s celjskim stropom
javno vodstvo
18.00 Kapela sv. Elizabete
Zvoki srednjega veka
zvočni dogodek z Rokom Vodebom Keltom na srednjeveških inštrumentih
18.00 Mestna knjigarna Celje, Mladinska knjiga
Manca Košir: Darovi minevanja
zmenek s knjigo
18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Branko Zupanc: Po poti usode
predstavitev knjige; z avtorjem se bo pogovarjala Marijana Kolenko
18.00 Kulturni dom Liboje
Stopimo v pomlad mladi
pogovor s Cvetko Mastnak Čulk o naravi, zdravju, zeliščih
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Pravljice za lahko noč
nastop baletnega oddelka
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Božji služabnik Gnidovec
predava: Anton Lavrič
19.00 Hotel Thermana park Laško
Koža in pravilna nega obraza
predava: Mateja Jančar 19.19 Knjižnica Velenje
Venezuela - dežela presežkov
potopisno predavanje Marinke Dretnik
19.30 Glasbena šola Velenje
Letni koncert oddelka za petje
19.30 Dom kulture Velenje Režijska vaja za opero Gospodovalna služkinja
premiera opere
20.00 Špital za prjatle Celje Četrtek je dan za jam
20.00 Branibor club Celje_
Stand up Andreja Težaka Teškya
PETEK, 22. 5.
8.30 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje_
Orožje
brezplačen ogled razstave 17.00 Knjižnica Velenje
Pripovedovalsko striparski večer
delavnica 17.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Kalejdoskop s harmoniko 18.00 Osrednja knjižnica Celje Dijaki umetniške gimnazije - likovne smeri Gimnazije Celje -Center
odprtje študijske razstave
17.30 Pobesneli Max: Cesta besa
- akcijska pustolovščina, 3D 18.00 Zakaj (ni)sem pohrustal svojega očeta - animirani, sinh. 20.00 Velika igra - akcijska pustolovščina
18.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje Znameniti Teharčani
odprtje razstave zgodovinarja Mateja Ocvirka
18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga
bralni krožek za najstnike vodi: Zlatka Jambrovič
19.30 Kulturni dom KUD Zarja Trnovlje
Triko
gledališka predstava Milana Jesiha 19.30 Kulturni center Laško
Ob 35-letnici ŽPZ Laško
koncert
19.30 Glasbena šola Velenje Lara Ramšak, klarinet
koncert
20.00 Kulturno-gasilski dom Gorica pri Slivnici
Vokalna skupina Kresnice
letni koncert
20.00 Ramna plaža Slivniško jezero
Poberi se
prestavitev knjige Toma Costa
20.00 Center kulture Gustav - dvorana Pihalnega orkestra Šentjur
Javna vaja Pihalnega orkestra Šentjur
22.00 Max klub Velenje_
Psihomodo pop
koncert
SOBOTA, 23. 5.
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Gledališče iz kovčka
predstava v Otroškem gledališču Hermanova Talija; gostuje Slovensko stalno gledališče Trst
10.00 in 17.00 SLG Celje_
Isac B. Singer: Ko je Šlemil šel v Varšavo
Lutkovno gledališče Maribor; abonmajček dopoldanski in popoldanski
11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina
viteški tabor, spretnosti lokostrelstva, kulinarika, kostumografija, kostumirano vodenje
17.00 Mestni kino Metropol Glasbena sobotnica: Zgodba o čarobni piščali
glasbena predstava po motivih W. A. Mozarta; premiera
17.00 Stari grad Celje_
Celjski sprehodi: Zvoki grajskega obzidja
abonma plus; o grajskih plesih in zabavah, o prepovedanih tonih v glasbeni zgodovini in o trubadurskih liričnih pesmih
19.30 SLG Celje_
Mike Bartlett: Krči
izven abonmaja
20.00 Velenjski grad_
Electronic Fortress
koncert
21.00 Jazz pub Celje_
Sabir Mateen (ZDA)
koncert
NEDELJA, 24. 5.
11.00 Citycenter Celje Mamini sončnici
pravljična urica v otroškem parku Džungla
11.00 do 18.00 Stari grad Celje Živa zgodovina
viteški tabor, spretnosti lokostrelstva, kulinarika, kostumografija, kostumirano vodenje
11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo
VODNIK
23
14.00 do 17.00 Pilštanj_
Binkoštovanje
kmečka tržnica, predstavitev pastirskega običaja, predstavitev učencev OŠ Lesično, posaditev drena, otvoritev lipovega drevoreda
19.00 Kulturni dom Polzela Trojka, trojkica
komedija Gledališke skupine KUD Polzela
PONEDELJEK, 25. 5.
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovori o življenju in smrti
vodita: Metka Klevišar in Julka Žagar
17.00 Muzej Laško
Vrtec na ogled postavi ... Čas je za spomine
17.30 Osrednja knjižnica Celje Značaji in astrologija
predava: Matjaž Lesjak v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Ema Brglez in Val Vovk Petrovski z gosti
kitarski večer
18.00 Krajevna knjižnica Liboje
Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Štusej
18.00 Amfiteater na velenjski promenadi Dan mladosti na promenadi
pevske in plesne točke velenjskih osnovnošolcev
19.00 Narodni dom Celje_
Mali godalni orkester Glasbene šole Celje
letni koncert
19.00 Slandrov trg Žalec_
Oktet 9 ob izidu zgoščenke Svoboda
predstavitveni nastop
TOREK, 26. 5.
17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Po pravljici diši
pravljična ura z Nino
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku
za otroke od 5. leta; pripoveduje Romana Bonno
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Ali smo res neumni če verujemo?
Predava: nadškof, prof. dr. Anton Stres
19.00 Savinova hiša Žalec
Zdravje ženske
predava: Zlatka Jambrovič
19.00 Dom kulture Velenje Diaspora*
plesno-glasbena predstava
20.00 Narodni dom Celje_
Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje
letni koncert; solisti: Peter Firšt, trobenta, Ana in Katarina Viher, violina
SREDA, 27. 5.
15.00 Glasbena šola Celje Javni nastop
dijaki srednje stopnje: 3. letnik, komorne skupine ter 1. in 2. letnik
OSREDNJA
Knjižnica Celje
SEZNAM DOGODKOV MEJLÄ2. IN 28. MAJEM
PETEK, LAPIDARIJ
22. maj, Odprtje 11. študijske razstave dijakov Umetniške ob 18. uri gimnazije-likovne smeri na Gimnaziji Celje-Cei^
PONEDELJEK, UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJ! 25. maj, OBDOBJE ob 17.30 ^flčaji in a J
SREDA, 1^И2ШСЈј Tl. maj,lpravljieffe dogodivščini ob 17. uri Pravljico pripoveduje knfl
ČETRTEK KAVSKNA^BK) KNJiZKC
28. maj, Literarno glasbeni \ ob 19. uri Tone Kregar in Jernej Dirnbek (MI2)
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica
pravljične dogodivščine z Mojco
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic
za otroke od 3. leta dalje; pripoveduje Vesna Gaber Podhovnik
18.00 Celjski dom
Pomladno žuborenje
letni koncert pevskih zborov in instrumentalne skupine ORFF OŠ Lava
18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Štusej
18.00 Glasbena šola Velenje Trnuljčica
baletna predstava
19.00 Vila Bianca Velenje_
Citrarke Marjanke z gosti
javna vaja v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
20.30 Lapidarij Osrednje knjižnice Celje Ženske na robu
gledališka predstava iz ciklusa Bratov Vajevec
Teden ljubiteljske kulture
ČETRTEK, 21. 5.
12.00 Na zvezdi, Stanetova ulica, Celje_
Fran Razigran
ulični festival osnovnih šol
18.00 Celjska kulturnica Kako interpretirati literarni tekst
delavnica; predava Janez Domitrovič
19.00 Dvorana KS Aljažev hrib Avtobiografija, Analfabet
gledališka predstava Branislava Nušića
19.30 Krekov trg Celje_
Tako so plesale naše babice in dedki
nastop Celjske folklorne skupine
PETEK, 22. 5.
11.00 Na zvezdi, Stanetova ulica,
Celje_
Fran Razigran
ulični gledališki festival osnovnih šol
19.00 Šlandrov trg Žalec, prireditveni prostor
Nastop ŽPZ Gotovlje
19.00 Dom kulture Velenje
Ljubiteljska kultura praznuje
podelitev priznanj
SOBOTA, 23. 5.
9.00 Trgovina Mravljica Lilekova ulica
Tihožitje 2015
ulično slikanje
10.00 do 12.00 Krekov trg in
središče Celja, Na zvezdi Fran Razigran: ulični festival osnovnih šol
muzejski mozaik, oživitev muzejske ulice obrtnikov in muzejske lekarne, promenada in modna revija, sprehod s Pelikanom od muzeja do muzeja
19.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Območna revija odraslih pevskih zborov
19.00 Dvorana KZ Šempeter Ptica ustvarjalnosti
glasbeno-plesni dogodek
20.00 Narodni dom Celje
Orkester Akord
koncert ob 70-letnici delovanja
radiocelje
Društva vabijo
ČETRTEK, 21. 5.
18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Društvo likovnih umetnikov Rifnik Šentjur
samostojna likovna razstava
19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Transmisijska meditacija
PETEK, 22. 5.
8.00 Parkirišče za pošto, Velenje Kramarski sejem
8.30 do 13.30 Pokrajinski muzej
Celje_
Slovenska vojska se predstavi
predstavitev delovanja in opreme Slovenske vojske
16.00 do 21.00 Thermana Park Laško
Thermanina domača tržnica
17.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Krišnov večer
meditativna glasba v živo, o karmi, reinkarnaciji, vegetarijanska pogostitev...
21.00 Ploščad pred Mestnim kinom Metropol
Nočni tek Celje 2015
tek na 5 in 10 km, pester zabavni program
SOBOTA, 23. 5.
.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje 1.00 Parkirišče za pošto, Velenje Kramarski sejem
8.00 do 12.00 Žalec
Podeželska tržnica
9.30 do 16.00 Teozofska
knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje
Postavitev družine
delavnico vodi Miša Šavor
15.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje_
Doživite srednji vek
utrip srednjeveškega tržnega dne; sprehod med stojnicami, pokramljajte s kramarjem, pekom, stopite v krčmo ...
16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Ponirkove otroške delavnice
jezdenje ponijev
16.00 do 21.00 Thermana Prak Laško
Thermanina domača tržnica
PONEDELJEK, 25. 5.
14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok
učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice...
19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Tečaj čudežev
vodi: Aristid Havliček - Tili
TOREK, 26. 5
15.00 do 18.00 Vila Mojca Velenje Bodi vesel
igre, ustvarjanje, varstvo otrok...
19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Teozofski večer: karma in reinkarnacija predava: Domen Kočevar
Dobrodelne prireditve
SOBOTA, 23. 5.
19.30 Dom kulture Velenje
Dobro delo dobro dene
dobrodelni koncert za Tinkaro
Razstave
Krekov trg Celje: razstava Tu smo doma; Celje na geografskih zemljevidih in kartah iz zbirk Zgodovinskega arhiva Celje, do
30. 5.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem Južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Likovni salon Celje: razstava Uroša Abrama: Požrešnost, do 7. 6.
Galerija železarskega muzeja Teharje: razstava del Darka Kovačeviča, Pogled skozi okno, do 31. 5.
Galerija AQ Celje: razstava Gorana Bertoka, Družinski album, do 5. 6.
Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava grafik Tipkopisi, Jaka Bonča, do 31. 5.
Galerija Plevnik-Kron-kowska Celje: Fokus v prerezu: Andrej Lamut, Katra Petriček in Bojan Mijatović, do 23. 5.
Stari grad Celje, Stolp nad Pelikanovo potjo: Zvočna instalacija Gašperja Piana Svetlikanje prekletih / Flickering of the damned; do preklica
Osnovna šola Lava: razstava likovnih del učencev OŠ Lava Naša narava, do 10. 6.
Mestna galerija Rogaška Slatina: slikarska razstava slikarke Andreje Valenčak, do 22. 5.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava del Urške Mazej Intra - inter, do 22. 5.
Velenjski grad: razstava slik in skulptur Klavdija Tutte Mediteranski svetilniki in plovila, do 6. 6.
Avla Mestne občine Velenje:
razstava fotografij javnih spomenikov akademskega kiparja Sto-jana Batiča, do 15. 6.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
V. d. odg. ur.: Tatjana Cvirn
Namestnica v. d. odg. ur.: Ivana Stamejčič
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Jerica Potočnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Obljuba, v dobrem in slabem večna
»Vsaka zakonska zveza, vsaka skupna prehojena pot je posebna. Ko dva človeka po njej z roko v roki stopata kar 60 let, še toliko bolj. In v tem času se nabere vsega. Ko vprašamo po receptu, kako pozlatiti zakonsko zvezo, nikoli ni istega nasveta, univerzalnega recepta. Hkrati nikoli ne gre brez poštenosti, iskrenosti, razumevanja, potrpežljivosti, opore, naklonjenosti, nežnosti in predvsem enotnosti. Vse to sta v temelje svojega zakona zložila tudi Ivanka in Franc Bevc iz Gorice pri Slivnici.
Življenje svojo pot še prevečkrat ubira po kamnitih, trnovih stezah. In takrat je korak veliko lažji, če te za roko drži ljubljena oseba. Drug drugemu sta se uradno zavezala 9. aprila 1955, čeprav danes bolj kot kdajkoli vesta, da se prava poroka ne sklepa na papirju, ampak v srcu. Ivanka se je kot ena od dveh Točajevih deklet rodila leta 1933 na Rožnem vrhu. Kljub imenu rodnega kraja in ljubečim staršem ji v otroštvu še
zdaleč ni bilo vedno z rožami postlano. Kot mlado dekle je prišla za kruhom v Gorico in se zaposlila kot poštna uslužbenka. Franc, dve leti starejši, je bil doma v Krivici. Številčno družino osmih otrok je oče
Bisernih 60 let zakoncev Bevc iz Gorice pri Slivnici
vojni se je šel Franc učit za kovača v Krško, kjer zaradi neprijaznega gospodarja ni zdržal. Tako se je kasneje zaposlil v trgovini v Gorici. Od tam do pošte je bilo samo nekaj usodnih korakov ...
Skrb za trto in druge otroke
Mladima zakoncema se je najprej rodila hči, dve leti za njo še sin. V svoja otroka in gradnjo doma sta vložila vsa življenjska prizadevanja, skupno skrb, vztrajnost in pridne roke. Zgradila sta ne le hišo, ampak dom, kjer se je ljubezen ugnezdila v vsak kotiček. Otroka sta odrasla, se osamosvojila in njun čas pozlatila z vnuki. Ko so se službena leta iztekla, se je lahko Ivanka posvetila varovanju majhnih otrok v vasi, Franček, kot mu pravijo, pa negi trte v svojem vinogradu na Sv. Heleni. Niti vse težave, ki jih leta prinesejo s seboj, ju še danes ne odvrnejo od skrbi, da je vse dobro, pravočasno in predano opravljeno. Ker Franček zdaj težko pride v vinograd, ga greje misel, da bo za njegovo trto prav
preživljal kot uradnik v Kozjem, mama pa je doma gospodinjila in kmetovala. Otroštvo jima je kruto presekala vojna. Požgana Bevčeva domačija v Krivici je samo eden od grenkih spominov tistega časa. Po
tako lepo poskrbel njegov sin. Ivanka pa vsak dan znova z vso potrpežljivostjo in ljubeznijo vse svoje moči nameni skrbi za svojega moža in celo družino. »Težko bi ubesedili hvaležnost za vse to,« pravijo njuni dragi.
Njuno družino so po štirih vnukih obogatili že štirje pravnuki. Veliko rož je polepšalo njun praznik, vendar ga ni šopka, kot so njuni štirje najmlajši; Miha,
Neža, Jošt in Gaber. In morda je ena najlepših popotnic za njune potomce prav ta minuli praznik. Zaobljubila sta se, da bosta skupaj v dobrem in slabem, in obljubo sta držala. Zakonca Bevc sta si kot bisernoporočen-ca znova slovesno izmenjala zlata prstana in v družbi sorodnikov in prijateljev podoživela trenutek izpred 60 let.
StO

www. opt im ist. si
Več na strani 44
FOTO TEDNA
Pustimo še kaj za vnuke.
Foto: SHERPA
NOVI TEDNIK
ne zgrajeni hiši
stran 26
Zgodbe s Celjskega
-Št. 20 <3* 21. 5. 2015 -
Ekipni izziv Celjskih grofov
stran 32
V
ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE
Imeli so srečo.
Rad bi jim dal še upanje
»Na tragedijo skušam
gledati drugače.
Resda so padle hiše, ampak v tem smislu ni konec sveta. Če smo zdravi in zmožni delati, lahko vse naredimo, zgradimo tudi deset hiš. Zdaj je težek čas, ki ga je enostavno treba preživeti. Seveda mnogi niso imeli take sreče.«
Birman Shrestha zaradi ljubezni iz Nepala preko Italije v Celje
Če nič drugega, ga izda simpatično sesljajoča slovenščina. Po drugi strani z osvojenim vrhom Triglava in s članstvom v prostovoljnem gasilskem društvu izpolnjuje vsaj dve obvezni nacionalni zahtevi za status Slovenca. Glede tega ne bi imel nič proti, saj pravi, da tako lepe dežele ni videl nikjer na svetu. »Le da zaradi večnega hitenja in nerganja vi tega ne opazite,« pove s širokim nasmehom in sijočimi očmi. V zadnjih dneh pa rušilni potres v njegovem rodnem Nepalu tudi njemu krade notranji mir.
Birman se je rodil v vasici približno 70 kilometrov od glavnega nepal-skega mesta Katmandu. »Imam še dva brata. Moji starši niso bogati. Vem, kaj se pravi živeti v pomanjkanju, kaj pomeni preživeti noč brez postelje pod sabo in kaj pomeni biti kakšen dan lačen,« začne svojo zgodbo. Že kot otrok se je moral navaditi, da so včasih tudi najbolj
oblikovalcu v računalniškem podjetju mu vse zelo koristi. »Pri 18 letih sem šel od doma. Še danes se spomnim, da mi je mama v naprsni žep dala pet evrov, 500 rupij. To niti za nepalske razmere ni veliko. Enodnevni zaslužek na primer. Ampak zdelo se mi je, da sem najbolj bogat človek na svetu, da je vse pred menoj in da vse zmorem.« Navdušil se je za italijanski jezik in uspelo mu je pridobiti štipendijo za izmenjavo v Italiji. Tam je spoznal svojo sedanjo ženo Andrejo. »Leta 2010 sva se v Trstu poročila. Potem sem moral urediti še dokumentacijo in leto kasneje sem se preselil v Slovenijo.« Zdaj sta ponosna starša poltretje leto stare deklice in devetmesečnega fantička.
Tako malo časa, a toliko neumnosti
Birman, ki se sicer ukvarja z računalništvom in razvojem aplikacij, svoje življenjsko poslanstvo vidi
pogled na življenje, kjer se ne vrti vse okrog materialnih dobrin in denarja. Kot pravi sogovornik, upa, da se v tej izjemni življenjski preizkušnji tudi njegovi rojaki v Nepalu znajo osredotočiti na pozivno plat življenja. »V tem smislu sem bil že tam posebnež. Pri toliko žrtvah pa je toliko težje ostati pozitiven. Strašno je. Ampak hiše bodo lahko spet zgradili. Moji domači so potres preživeli. Četudi so izgubili vse. Moja rojstna hiša je v ruše-
vinah. Tudi šola, templji, vse stavbe, ki sem jih poznal, so se sesedli v nič. Zdaj zbiram denar, varčujem, tudi del sredstev od prodanih slik bom namenil temu, da bi jim pomagal. Staršem bodo potrebovali hišo, v vasi bi rad obnovil šolo. Ampak zdaj je glavno, da se prebijejo skozi ta čas vsestranskega pomanjkanja hrane in drugih potrebščin.«
SAŠKA T. OCVIRK
Foto: osebni arhiv
»V Nepalu seveda nisem vedel, da Slovenija obstaja.
>Poguglal< sem jo šele v Italiji. Ampak do potresa marsikdo ni vedel niti za Nepal. Trdno sem prepričan, da mora vsak najprej sam dobro poznati svoj narod, svojo deželo, da lahko spoznava druge in uči o svoji.«
skromne želje neuresničljive. »Spominjam se, da sem se nekoč hotel učiti angleščino. A mi starši niso mogli kupiti slovarja. Samo dva evra je stal.« Zdi se, da je njegova želja po učenju zaradi tega samo še rasla.
V Italiji se temu reče »amore«
Kljub vsem preprekam mu je uspelo pridobiti visokošolsko izobrazbo. »Študiral sem umetnost, slikarstvo, se učil oblikovanja, fotografiranja, zanimalo me je računalništvo. Kot
drugje. Kot študent slikarstva je moral za eno od nalog vsak dan narisati 50 hitrih skic. Šel je na pokopališče, ker je tam nenehen vrvež in so se mu v množici ljudi ponujali novi in novi motivi. »Ko sem dan za dnem opazoval, kako prinašajo k zažigu stare, mlade, otroke, sem se nekega dne zamislil, kaj sploh je življenje. Kako je v življenju določena za vsakogar od nas samo smrt. Nihče, prav nihče ji ne pobegne.« Ko je v tej luči pomislil na vse tiste posameznike, ki si skozi ta kratek zemeljski čas
Medtem ko s pomirjujočim glasom razlaga o pomenu meditacije, ga lesk v očeh in širok nasmeh ne zapustita niti za trenutek. (Foto: GrupA)
utirajo pot z lažjo, s krajo, z izkoriščanjem in s podkupovanjem, kar ni mogel dojeti. »Zasmilili so se mi. Ker je noro, da ljudje tega ne uvidijo. Da ne dojamejo, da prav nihče ne more ničesar vzeti s seboj, ko zapusti zemeljsko telo. Da je začetek in konec za vsakogar enak.« Začel se je ukvarjati z meditacijo. »To je veščina, ki je za človeka tako nujna kot dihanje. Zagotovo je pomembna bolj kot hrana in pijača.«
Staršem dom, novo šolo vaščanom
Ena od starodavnih zdravilnih in meditativnih metod himalajskih ljudstev je igranje na tibetanske posode. Birman je na v kulturnem domu v Škofji vasi odprl center zvoka in zvočnih kopeli Kundalini. Ljudem poskuša približati drugačen
»Vem, kaj pomeni živeti v pomanjkanju. In če
imam zdaj več denarja, še ne pomeni, da bom
pozabil na tiste, ki so še vedno v stiski.
Pri tem sploh ne gre za velike stvari. Bo moje življenje veliko slabše, če se bom odpovedal kavi? Bom zelo prikajšan, če bom namesto kosila v restavraciji nekaj skuhal sam doma? Nekaj evrov nam ne pomeni veliko, nekdo v Nepalu ali v kateri drugi državi pa bo zaradi tega lahko šel v šolo in živel dostojno.«
Birman Shrestha ljudi zdravi tudi s pomočjo zvoka tibetanskih skled. »Ljudje imamo fizično in duhovno telo. Ko se rani telo, lahko pomaga zdravnik. Ko je ranjena duša, je drugače. Vsa naša občutja, vsi odzivi, vse prihaja iz naše notranjosti. Če v sebi nimaš miru, ga tudi na luni ne boš našel.«
»Slovenci ste nagnjeni k večnemu hitenju in pritoževanju, ne da bi se ustavili in začutili hvaležnost za vse, kar imate.
Ljudje mi kar naprej razlagajo, da nimajo časa. Potem jih vprašam, kaj pomembnega so včeraj počeli. Večinoma mi ne znajo povedati. In je izpuhtelo še 24 ur. Delajte manj, a takrat z glavo in s srcem pri stvari. V dveh urah je lahko učinek večji kot v raztresenih osmih.«
26
REPORTAŽA
Sprehod po še ne zgrajeni hiši kmalu resničnost
S sistemom za ustvarjanje mobilne virtualne resničnosti navdušili tuje investitorje - Testna različica storitve Viar bo uporabnikom dostopna že poleti
Ekipa štirih mladih fantov, ki je v začetku leta svoje prostore našla v Inkubatorju Savinjske regije v Celju, je pred dnevi na največji podjetniški konferenci v regiji Alpe-Adria navdušila številne investitorje in zmagala. V sistemu, s katerim se je mogoče ob podpori pametnega telefona sprehoditi po hiši, ki še ni zgrajena, so številni tuji podjetniki zaznali vonj po uspehu.
Z direktorjem podjetja Viar, Celjanom Jernejem Mirtom, ki z Blažem Zafošnikom, Žigo Bercetom in Markom Mundo sestavlja zmagovalno ekipo, smo se na sedežu podjetja v Celju pogovarjali le dan po uspešnem nastopu na veliki mednarodni konferenci Podim Challenge v Mariboru. Tekmovanje je namenjeno start-up podjetjem, ki iščejo semensko naložbo tveganega kapitala. Mladi podjetniki lahko ob tem svoje ideje in ambiciozne podjetniške vizije predstavijo predvsem tujim investitorjem.
Čeprav gre za izjemen uspeh, ki lahko že kmalu spremeni pogled na svet, ostajajo fantje z nogami trdno na tleh. Zavedajo se, da prestižna zmaga še ne prinaša investicijskih vlaganj. »Po pitchu (podjetniški predstavitvi, op. a.) so nam številni investitorji, ki so tudi sami prišli do nas, prikimavali in rekli, da je zdaj pravi čas za
»Če ne bi bilo inkubatorja, bi bili danes še vedno samo pri očalih. Očala so sicer zanimiva stvar, a so le igrača.«
to usmeritev, takšen izdelek. Seveda nam ni nihče rekel: Tukaj imate denar.< A so nam rekli, naj ostanemo v stikih,« zadovoljno pove Mirt.
Očala so stranski proizvod
Začetki segajo leto dni nazaj, ko se je Jernej povsem zaljubil v navidezno resničnost in s sošolcem in prijateljem Blažem zasnoval Viarbox, 3D-očala, ki
vas s pomočjo mobilnega telefona in aktivne stereoskopije popeljejo v virtualno okolje. »Ko pametni telefon vstaviš v preprosta 3D-očala, se lahko v trenutku znajdeš v povsem drugem svetu. Viarbox je nekakšen dodatek k pametnim telefonom,« pravi Jernej in ob tem poudari, da nagrade niso prejeli za očala. »3D-očala so sicer super in zanimiva stvar, a je treba priznati, da so oziroma so bila igrača. To, kar smo zdaj predstavili investitorjem in za kar smo bili nagrajeni, pa je storitev, ki je za zdaj namenjena predvsem arhitektom in projektantom. Ti lahko z dve-
ma klikoma svoj 3D-model naložijo na našo platformo, ki si jo lahko nato preko pametnega telefona vsak pogleda v virtualni resničnosti,« pojasni 26-letni podjetnik.
Podpora arhitektom
Fantje se trenutno pri razvoju sistema osredotočajo predvsem na arhitekte in njihove potrebe. »Ko smo slovenskim uporabnikom predstavili Viar-box očala, se je oglasil projektant iz Velenja in predstavil težavo, s katero se vsakodnevno srečuje pri svojem delu. Skupaj smo ugotovili, da bi lahko našo
>igračko< uspešno nadgradili v nekaj sila uporabnega,« Jernej opiše začetne korake in rojstvo nagrajenega podpornega sistema. Arhitekti in projektanti imajo velikokrat težavo, kako strankam čim bolj slikovito predstaviti izrise. Ljudje ponavadi nimajo predstave, koliko kvadratnih metrov je dovolj za ureditev dnevne sobe, spalnice ali pisarne. Ko gledajo tlorise, želijo vse prostore večje. Ko preidejo na stroškovno stran, je treba že izrisane načrte popravljati. Zaradi nenehnega popravljanja se lahko navidez preprosti projekti zavlečejo tudi več tednov. »S pomočjo sistema, ki ga razvijamo, bo lažje tako projektantu kot naročniku,« pripomni sogovor-
nik in doda, da bi bilo podobne sisteme mogoče uporabiti na tisoč in enem področju. »Arhitekti že zdaj delajo s 3D-modeli in jim je uporaba virtualne resničnosti nekoliko bolj razumljiva. Ostali poslovni subjekti se bodo morali sčasoma na to še navaditi. Tako kot so se morali prilagoditi internetu in pametnim telefonom.«
Veliko zanimanja v Turčiji, Indiji in Dubaju
Jernej Mirt, ki v podjetju skrbi tudi za stike z javnostjo, pravi, da je bilo proizvod in idejo lažje predstaviti tujim investitorjem. »Slovenci težko sprejemamo novosti. Tudi sam sem takšen. Nikoli
»V Sloveniji veliko posameznikov razume razvoj podjetništva. Tudi Slovenski podjetniški sklad deluje dobro. Ustavi se pri politiki. Ta je tista, ki ne razume, kaj pomeni podjetništvo in kaj pomeni novodobno podjetništvo. Danes je to povsem nekaj drugega kot v časih po osamosvojitvi. Takrat si bil uvoznik Pampers plenic, šlo ti je dobro in si bil podjetnik. Danes se moramo boriti z Indijci, s Kitajci, z Američani. Še posebej na digitalnem področju. Naša zakonodaja pa temu ne sledi.«
S pomočjo sistema in tridimenzionalnih očal se bo mogoče sprehoditi po virtualnem stanovanju, hiši, verjetno enkrat tudi po trgovini ali muzeju. Ker področje virtualne resničnosti še ni tako razvito in odkrito, imajo, kot pravi Jernej Mirt, največji težav s tem, kako ljudem pojasniti, kaj delajo. »Lažje jim to pokažemo.«
»Ljudje v tujini imajo zelo radi slovenske inženirje. Ker so pocen so zelo delavni in pridni. Imamo zelo dober tehnični kader.«
ne kupim telefona, takoj ko pride na tržišče. Počakam, da cene padejo in da se programska oprema posodobi. V Ameriki je drugače. Vsi želijo biti zraven pri naslednji revoluciji.« Trenutni trendi kažejo, da je največ zanimanja za njihov izdelek na Bližnjem vzhodu, v Turčiji, Indiji in Dubaju. Tako ni izključeno, da se bodo že v kratkem preselili v pospeševalnik v osrčje Združenih arabskih emiratov. Že poleti bo na trg prišla testna različica izdelka, ki jo želijo fantje do konca leta izpopolniti in v uporabo ponuditi širši javnosti.
Ekipa, ekipa in še enkrat ekipa
Iz izkušenj, ki so jih fantje dobili pri sodelovanju pri drugih start-up projektih, so vedeli, da je za uspeh in prodor na trg ključnega pomena uigrana ekipa. »Zato smo že takoj na začetku sestavili kompletno in kompetentno ekipo. Pokrivamo vsa področja, ki jih potrebujemo za razvoj,« je del uspeha razkril Mirt. Ob tem je poudaril, da je pri oblikovanju podjetniške ekipe in podjetja najpomembneje, da se vsi člani pred vstopom v svet podjetništva dogovorijo o pravilih igre. Tako v primeru uspehov ali neuspehov ne prihaja do nesoglasij in nepotrebnih trenj. »Mnoge ekipe imajo vse potrebno za uspeh, a nimajo znanja o tem, kako sestaviti uspešen >team<. To je kot poroka. Pravzaprav je še huje, saj se v podjetništvu ne moreš ločiti. Treba je vedeti, kdo lahko prvi pusti obstoječo službo in kdo bo polovično delal še drugje, kdo in koliko časa bo namenil razvoju skupnega izdelka, kdo in koliko je pripravljen vložiti v podjetje, kdo je pripravljen oditi v tujino in kdo bo ostal doma. To so stvari, o katerih je velikokrat težko govoriti, a so nujne,« je prepričan Jernej, ki je prav s tega področja spisal magistrsko nalogo.
LEA KOMERIČKI Foto: GrupA
Kje je njihova storitev še uporabna?
Ne le za arhitekturno področje, njihova storitev je zanimiva tudi za področje marketinga in virtualne trgovine. »V Celju je bil pred kratkim sejem Forma Tool, na katerem so se predstavili številni razstavljavci, ki jim dodatne stroške predstavlja prevoz opreme, ki jo želijo predstaviti. S pomočjo virtualne resničnosti lahko prikažejo svoje izdelke na precej realističen način in obenem oklestijo stroške prevoza. Storitev je zanimiva tudi za muzeje, notranje oblikovalce, pravzaprav za vse, ki se ukvarjajo z vizualizacijo na splošno,« razloži Mirt. Da je tovrstna sejemska predstavitev uspešna, so že dokazali. Na celjsko sejmišče so s pomočjo navidezne resničnosti že prenesli celotno proizvodno okolje celjskega grafičnega podjetja.
FOTOREPORTAŽA
27
Kultura na sto
v ■
in en način
Barve, igra, fotografija, gib, glas in besede zavzeli odre, ulice, trge, galerije in dvorane
Pestro kulturno dogajanje med 15. in 24. majem dokazuje, da je ljubiteljska kultura pri nas množična, raznolika in izjemno kakovostna. Bogato tradicijo črpa iz sredine 19. stoletja, ko so se ljudje združevali v tabore in čitalnice ter bili tako nosilci celotne slovenske kulture. Danes predstavlja vsestransko gibanje ustvarjalnih potencialov - po vsej državi vključuje malo več kot 107 tisoč ljudi v 5 tisoč kulturnih društvih in skupinah. Tudi širše celjsko območje zadnje dni so-biva z najrazličnejšo paleto dogodkov. Ustvarjalci jih kot darilo, brez plačila za svoje delo, predajajo poslušalcem, gledalcem, obiskovalcem - in tako bogatijo sebe in družbo.
TV, ŠO, JP
PiegOjftum Celje je že osmo leto zapovrstjo v počastitev svetovnega dneVaplesa organiziral tridnevni festival, posvečen tej gibalni umetnosti. Na festivalu so se s svojimi avtorskimi koreografijami predstavile predvsem mlajše generacije plesalcev in koreografov iz vse države. Letošnja poslanica svetovnega dneva plesa je Praznuj življenje s plesom. Takole je na Korpusu nastopil Harlekin trio.
(Foto: SHERPA)
Tamburaška sekcija Kulturno-umetniškega društva Ljubečna, ki jo sestavljajo Stanko in Tanja Mikola, Asim Maslo, Žiga Jamnišek, Marjan Petan, Vlado Košir in Zvone Cirkulan, je minuli torek pri Vodnem stolpu poskrbela za dalmatinske, starogradske in slavonske melodije. Na njihovem programu so še sevdalinke, irske skladbe, kubanska glasba, rokenrol in še kaj. Interpretaciji glasbeniki svojstven pečat dajejo s tamburicami. (Foto: SHERPA)
V Kulturnem centru Laško so minulo nedeljo zvenele tamburice in mandoline. Na 35. državnem srečanju tamburašev in mandolinistov Slovenije so z različnimi programi nastopili zmagovalci letošnjih regijskih tematskih koncertov. Mojstrovine za uho so poslušalcem predstavili tamburaška društva in skupine iz Radencev, Trnič, Majšperka, Metlike, Črnomlja, Šmartnega pri Litiji, Dobreča ter gostje s Hrvaške. (Foto: Mojca Marot)
Umetniško društvo folklorna skupina Kozje je tudi letos v okviru Tedna ljubiteljske kulture organiziralo Mednarodni folklorni festival. Gre za enega večjih folklornih festivalov na Slovenskem. Osrednji dogodek v okviru festivala, že devetega po vrsti, je bil v soboto, ko so se v večnamenskem centru v Kozjem predstavile tako slovenske kot tuje folklorne skupine, in sicer iz Slovenije KUD Franca Ilca Rošnje pri Mariboru, FS Dragatuš, KUD Triglav Slovenski Javornik, FS Tineta Rožanca iz Ljubljane, FS Kozje in otroške FS iz OŠ Lesično in OŠ Kozje ter iz tujine Fitschebeen iz Nemčije, Čačinare s Slovaške, Citta di Matelica iz Italije in KUD Svetozarja Markoviča iz Srbije. (Foto: Žan Kovačič)
Likovna skupina Prijatelji iz Celja pod mentorstvom Ratimirja Pušelje je v sodelovanju z učenci Osnovne šole Lava pod mentorstvom Urha Kodreta letos pripravila že šesto tradicionalno medgeneracijsko razstavo z naslovom Naša narava. Odprtje, na katerem sta med drugim sodelovali ravnateljica šole Marijana Kolenko in vodja likovne skupine Amina Kolarič, je bilo v torek zvečer. Razstava bo na ogled do 6. junija. (Foto: SHERPA)
Saj poznate tisti rek, da so že trije Slovenci pevski zbor? Zborovsko petje je ena najbolj množičnih skupinskih ljubiteljskih dejavnost v naši državi. Minulo nedeljo so se na območnem srečanju malih pevskih skupin v olimski cerkvi predstavili ubrani glasovi iz Šentjurja, Šmarja pri Jelšah, Laškega, Podčetrtka in Bistrice ob Sotli. Na fotografiji je Vokalna skupina Vodomke iz Laškega, ki jo vodi Špela Flor-jančič. (Foto: Jože Strniša)
28
REPORTAŽA

Pomembno je sodelovati
Na regijskih igrah specialne olimpijade v Žalcu - Letos jih je pripravil zavod z Dobrne
V športnem parku v Žalcu je bilo pred nekaj dnevi posebej živahno. Tam so pripravili že dvaindvajsete regijske igre specialne olimpijade, kjer se je zbrala množica. Več kot dvesto tekmovalcev se je pomerilo v atletiki in prvinah košarke ter nogometa, poleg njih je bilo še na desetine trenerjev, spremljevalcev in prostovoljcev.
»Poudarek je na sodelovanju in ne na tekmovalnosti za vsako ceno,« je poudaril vodja organizacijskega odbora Tine Kovačič iz Centra za usposa-
bljanje, delo in varstvo Dobrna. Tam vodi oddelek medicinske rehabilitacije. »Ni naključje, da je že Pierre Coubertin poudaril, da je pomembno sodelovati
Letošnje igre specialne olimpijade, ki so bile v športnem centru v Žalcu, je pripravil CUDV Dobrna. Na fotografiji direktorica centra Irena Ceglar in vodja organizacijskega odbora Tine Kovačič.
in ne zmagati. Tudi zmaga seveda ni brez pomena, vendar je temeljni pomen iger specialne olimpijade v druženju, srečevanju športnikov iz celotne regije,« je dodal Kovačič. V Žalcu so bili tako zbrani tekmovalci iz različnih socialnovarstvenih zavodov, varstveno-delovnih centrov, šol s posebnim in prilagojenim programom ter iz Društva Sožitje. Prišli so iz naše in koroške regije.
Način življenja
Nekateri tekmovalci na takšnih tekmovanjih postavijo osebne rekorde, za druge pomenijo prijetno športno prireditev, tretji koristno preživijo dan. Za marsikoga pomeni specialna olimpijada okrepitev samozaupanja, potrditev samega sebe in večje samospoštovanje.
»Medalja pomeni zame veselje,« je bil nasmejan Damijan Rajter iz Nove Štifte pri Gornjem Gradu, ki je prišel iz dobrnskega centra za usposabljanje, delo in varstvo. Z me-
	ЈЕГЈТПТШ I^H-f-	
	Ш	
	%	
—-	Јш	fc .......Ö|||§!
;. /fjL		s
Navijaškega vzdušja seveda ni manjkalo.
daljo okrog vratu se je veselil drugega mesta. Odlične volje je bila tudi Elvira Kojzek iz Maribora, ki živi v takšnem centru v Črni na Koroškem. »Tekmujem v teku. Na srečo imamo lepo vreme, dež nam ne nagaja, zato je vzdušje super. Želim si še več takšnih tekmovanj,« je povedala tekmovalka iz Črne. Vesel je bil tudi Goran Božič iz II. osnovne šole Žalec, kjer izvajajo prilagojeni in posebni program vzgoje in izobraževanja. Goran je povedal, da se nasploh rad giba, da rad igra košarko in nogomet.
Ideja specialne olimpijade sta ohranjanje psihofizičnih sposobnosti in vsesplošna socializacija oseb z motnjami v duševnem razvoju. Sega v daljno leto 1963, ko je bil na pobudo družine Kennedy v ZDA pripravljen za te osebe prvi športni tabor. Že po nekaj letih so bile pripravljene prve takšne športne igre, na katere so bili povabljeni športniki iz drugih držav.
Za motivacijo
»Zagotovo pomeni za naše uporabnike sodelovanje v gibanju specialne olimpijade večjo telesno dejavnost. To pomeni, da imamo med letom različne vadbe, obiskujemo različne prireditve in tekmovanja,« je zadovoljna direktorica CUDV Dobrna Irena Ceglar. Center z Dobrne je bil tako organizator letošnje regijske specialne olimpijade. »Naši uporabniki so zaradi sodelovanja v tem gibanju bolj motivirani. Vsi ljudje vemo, da je gibanje zelo koristno, vendar nam zmanjka motivacije,« je dodala direktorica z Dobrne. Še več, uporabniki so se že udeležili svetovnih iger specialne olimpijade v ZDA in Atenah.
Na Dobrni so se tako lani začeli udeleževati tudi običajnih športnih prireditev. Tako se je pet uporabnikov udeležilo Ljubljanskega maratona na deset kilometrov, kjer so bili zelo uspešni. Letos se odpravljajo z ekipo desetih uporabnic na DM tek za ženske. Vse to seveda prispeva k temu, da se uporabniki gibajo z veseljem in da to ugodno vpliva na njihovo zdravje in počutje.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
ANKETA
Trening se obrestuje
Matej Zabel iz CUDV
Dobrna: »Tekmoval sem v elementih košarke. Pred tem sem treniral dvakrat na teden v telovadnici na Dobrni. S četrtim mestom sem zelo zadovoljen in bom še bolj treniral, da bom naslednjič prejel medaljo.«
Klavdij Zorko iz Osnovne šole Glazija Celje: »Tekmujem v teku na dvesto metrov. Pred današnjem tekmovanjem sem treniral, sicer redno telovadim in tečem. Začel sem pred približno tremi meseci. To pomeni, da sem zato v boljši kondiciji in bolj sproščen. Na današnjem tekmovanju se odlično počutim.«
Sabina Kotnik iz Osnovne šole Glazija Celje: »Danes tekmujem v teku na sto metrov. Od mojih kolegov je tekmoval v teku na sto metrov tudi Gregor, Urban se je pomeril v skoku v daljino, tekmujejo tudi na dvesto in štiristo metrov. Udeležba na takšnem tekmovanju pomeni zame veselje zaradi zmag in prijateljskih vezi.«
Veronika Rednak iz II.
osnovne šole Žalec: »Na današnjem tekmovanju sem tekla. Pred tem smo v šoli redno vadili. Treme nisem imela. Sodelovanje na regijskih igrah specialne olimpijade mi veliko pomeni, tudi vzdušje je prijetno.«
Janez Vrešak iz Centra za varstvo in delo Golovec: »Pravkar sem tekmoval v metu žogice. Sodelovanja na regijskih igrah sem zelo vesel. Pred tekmovanjem smo pridno trenirali. Uspehov prijateljic in prijateljev se veselim.«
Pomembno je sodelovati. Če so na prsih medalje, tudi nekaj velja. Še posebej če ti medaljo podeli judoistka Lucija Polavder.
FOTOREPORTAŽA
29
Organizacijski podvig
in tekmovalno razočaranje Bosijevih
Pod streho dve veliki tekmi - Potrta Tajda Bosio zaradi poškodbe konja
Prvi vrhunec tekmovanja v Centru konjeniškega športa Celje (CKŠC) je bil petkov pokal narodov z osmim mestom Slovenije, v nedeljo pa je tekmo svetovnega pokala v preskakovanju ovir dobil Avstrijec Roland Englbre-cht s konjem Mevisto's Po-orboy. Najboljši Slovenec je bil Uroš Kocbek na devetem mestu. Luka Založnik je bil 14., Urh Bauman 21.
Celjanka Tajda Bosio v finalu ni nastopila, njen Lo-donkor se je namreč poško-
doval na zadnjem ogrevanju. Bila pa je članica ekipe, ki je z osmim mestom ponovila lanski dosežek.
Kap rešuje
Celjski center, ki velja za najsodobnejšega v Sloveniji in v tem delu Evrope, je tekmovanje za svetovni pokal priredil šestič po vrsti, pokal narodov pa drugič. V štirih dneh je gostil 20 najrazličnejših tekmovanj in nekaj več kot 130 tekmovalcev. Celotni denarni sklad je znašal 140
Nika Bosio: »Ne bi se splačalo tvegati in poškodovanega konja poslati v parkur, kjer so ovire visoke tudi 160 centimetrov. Dodaten pregled je pokazal, da poškodba ni hujša.«
tisoč evrov. V ekipni tekmi je zmagal Luksemburg pred Italijo in Grčijo. Brez družbe Kap Jumping - njen predstavnik Pavel Kadušin je častni predsednik organizacijskega odbora celjske prireditve -
ne bi bilo pokala narodov v Celju. Če se bo glavni pokrovitelj premislil, potem CKŠC čez leto dni tovrstne tekme ne bo priredil. Potencialni večji slovenski pokrovitelji so žal obrnili hrbet.
Dobrodošla zmota
»Strah nas je bilo petkove tekme. 14 dni prej redno spremljamo vremensko napoved. Tokrat je bila sila neugodna, celo oranžni alarm je bil napovedan. V četrtek smo pre-igravali vse možne scenarije. Na srečo so se vremenarji zmotili. Vreme ni bilo tako grozno, tekmovališče pa smo odlično pripravili. Vsi jahači so bili zadovoljni in so pohvalili naše delo. Tudi po rezultatih je bilo vidno, da so bili pogoji zelo dobri. Pričakovali smo obiskovalce, ki bi navijali za našo ekipo. Ni jih bilo veliko, a vseeno smo izvedli predviden šov program,« je
pripovedovala Nika Bosio, direktorica CKŠC.
Znova novembra
V nedeljo je bilo med 44 finalisti pet slovenskih predstavnikov. Na štartni listi. Nastopili so le trije. Pato Mu-ente se ni pojavil, ker je že v petek potožil glede odebeljene noge konja For Asgara. Štartno številko 29 je imela Tajda Bosio. Žal je ostala v dvorani. Njen Lodonkor si je na ogrevanju tik pred tekmo stopil na prednji del noge. Rana je bila dobro vidna, tudi boleča, in veterinarji so nastop odsvetovali. »Tajda je bila seveda zelo razočarana. Toda odločitev je bila logična. Celotna sezona je še pred njima,« je pojasnila Nika Bosio. Jahači iz vzhodne in srednje Evrope že imajo na svojem koledarju podčrtan termin med 5. in 8. novembrom, ko bo v Celju tekma svetovnega pokala v dvorani.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Avstrijka Monika Niederländer je sprva navdušila, potem pa nasmejala gledalce. Ko je njen Cornet 2 uspešno preskočil še zadnjo oviro, je bila tako vzhičena, da je kričala od sreče in odjahala celoten krog.
Tajda Bosio je bila med ogledom parkurja prešerno razpoložena, potem pa je sledilo usodno ogrevanje.
Uroš Kocbek je bil najboljši slovenski tekmovalec.
Ko je konj med odrivom, ga mora jahačica čim bolj razbremeniti.
_<1
«j »
Selyne in Jeremy Gonzalez iz Francije sta s svojimi konji pritegnila pozornost. Najprej je Selyne rjavca ... potem pa je Jeremy na mestu dvignil »šimeljna«, ki je v najvišji točki zamahnil z zadnjima nogama posadila na fotelj ...	in požel zaslužen aplavz.
30
GOSTUJOČE MNENJE
Mladi in obletnica
Razmišljanja mladih debaterjev o tem, ali sta obdobje druge svetovne vojne in povojno dogajanje na Slovenskem dovolj dobro predstavljena
Mia Jerovšek Kolenc, Tinkara Godec in Klementina Krulec (Foto: GrupA)
»Vsem trem najbolj >ležijo< teme, ki so povezane z mladimi, pa naj gre za vrednote mladih, njihovo prihodnost ali probleme, s katerimi se mladi srečujejo. Sicer pa so teme, o katerih debatirajo skozi leto zelo različne, od okoljskih, gospodarskih, usmerjenih v svetovne in regionalne ak-
tualne politične teme do tem, vezanih na vrednote,« članice Debatnega kluba Gimnazije Celje - Center predstavlja mentor Miha Gartner. Sicer pa Mia Jerovšek Ko-lenc v debatnem klubu debatira dve leti in je zanjo to najbolj koristna aktivnost. Debata ji je všeč in v njej uživa, veliko
bolj kot v športu, na primer. Razmišlja o študiju mednarodnih odnosov in režije. Prav tako dve leti v klubu debatira tudi Klementina Krulec, ki namerava študirati kemijo. Leto daljši debaterski staž ima Tinkara Godec, ki bo študirala mednarodne odnose ali angleščino.
Ob 70-letnici konca druge svetovne vojne smo k sodelovanju povabili mlade. Izbrali smo dva srednješolska debatna kluba, in sicer s I. gimnazije v Celju in z Gimnazije Celje - Center. K razmišljanju in pripravi razprave smo jih spodbudili s trditvijo: »Obdobje druge svetovne vojne in povojno dogajanja na slovenskih tleh sta v srednješolskih učbenikih dobro predstavljena. Mladi o tem času dovolj izvemo v šoli, zato je za nas širša družbena razprava nepotrebna.«
Sicer veljavna debatna pravila smo skupaj nekoliko prilagodili, tako da so po trije debaterji pripravili skupno besedilo in v njem zajeli tako argumente, ki postavljeno trditev podpirajo, kot tudi seveda tiste, ki ji oporekajo. Prejšnji teden so o tem razmišljale članice Debatnega kluba I. gimnazije v Celju Evelin Einspieler, Nadja Ogrinc in Ana Bezovšek, danes objavljamo razpravo, ki so jo pripravile Klementina Krulec, Tinkara Godec in Mia Jerovšek Ko-lenc iz Debatnega kluba Gimnazije Celje - Center.
Uredništvo
»Zaradi vpliva medijev tudi Slovenci večinoma še vedno ne poznamo objektivnih dejstev o drugi svetovni vojni na slovenskih tleh, ampak se vpletamo v razprave o tem, kdo je boljši: partizani ali domobranci.«
»Ključni elementi zgodovinskega razumevanja časa in prostora so povezani z razumevanjem vzrokov za upor, sodelovanje z okupatorjem in poboje ter z vsemi njihovi posledicami.«
»Prepričane smo, da se moramo mladi o dogajanju med drugo svetovno vojno kvalitetno poučiti in ga nehati zanemarjati, saj je to pomemben in aktualen del naše zgodovine.«
Argumenti
ZA
Razumevanje obdobja druge svetovne vojne in dogajanja po njej je za nas, Slovence, izjemno pomembno. Mladi smo danes pod velikim vplivom medijev, ki vse preveč
subjektivizirajo zgodbo druge svetovne vojne in povojnega dogajanja na slovenskih tleh. Nekateri zagovarjajo dejanja domobrancev, drugi so na strani partizanov. Zaradi vpliva medijev tudi Slovenci večinoma še vedno ne poznamo objektivnih dejstev o drugi svetovni vojni na slovenskih tleh, ampak se vpletamo v razprave o tem, kdo je boljši:
partizani ali domobranci. Posledično si mladi danes težko ustvarimo svoje mnenje o drugi svetovni vojni in povojnem dogajanju.
Izobraževalne ustanove so zato še posebej pomembne, saj nam dajo možnost, da dogodke iz druge svetovne vojne mladi objektivno ovrednotimo. Mislimo, da je v srednješolskih učbenikih to obdobje dobro in objektivno predstavljeno. Pomembno se nam zdi, da je ta snov, vsaj v programu splošne gimnazije, podana v četrtem letniku, ko smo dijaki že zmožni kritično razmišljati o podatkih, ki jih dobimo, in jih lahko povezujemo ter si tako ustvarjamo svoje mnenje.
Marsikdo bi najbrž rekel, da goli podatki niso dovolj, da je pomembna širša razprava, da lahko spoznamo vzroke za posamezna dejanja. Vendar menimo, da je to vloga učitelja, ki mora kakovostno in objektivno predstaviti podatke v učbeniku in jih dopolniti z raznimi pojasnili in dodatnimi razlagami. Če bi učbeniki navajali vsako podrobnost, vsak vzrok, vsako pojasnilo, vsako interpretacijo, bi lahko dijaki snov mirno predelali sami in za to ne bi potrebovali učitelja.
Drugi problem, ki se pojavlja pri zgodovini v srednji šoli, je, da imajo učitelji za podajanje ogromne količine snovi omejeno število šolskih ur. Če bi dodali še več snovi o drugi svetovni vojni in povojnem dogajanju v učbenike, bi tvegali izločitev snovi, ki je prav tako pomembna za naše razumevanje zgodovine sveta in Slovenije. Učiteljem
že tako zmanjka časa celo za obravnavo zgodovine slovenske osamosvojitve, ki je za nas zelo pomembna in jo premalo poznamo.
V nedavnem intervjuju je slovenski zgodovinar in literarni zgodovinar Igor Grdina za portal Planet Siol.net izrekel besede: »Politika lahko poenostavlja, zgodovinar pa ne sme, ker zgodovina ne sme biti razlog aktualnih prepirov, ampak poročilo in razlaga tistega, kar in kakor se je zgodilo.« Kot smo že omenile, srednješolski učbeniki ponujajo ravno to. Zato ni nobene potrebe po tem, da bi se mladi vključevali v širše družbene razprave, ki ne ponudijo objektivnih podatkov, ampak so bolj naklonjene eni ali drugi strani. Od nas, mladih, je odvisno, ali bomo to ustavili. Mi lahko obrnemo nov list v poglavju slovenske zgodovine, ne nadaljujemo razprav o tem, kdo je bil dober in kdo slab, ampak pustimo zgodovino tam, kjer je, in nanjo gledamo le še objektivno, se iz njenih napak učimo in mislimo na svojo prihodnost ter kako jo bomo pomagali soustvarjati.
Zaključek
Jasnega odgovora o tem, kakšna bi bila najboljša predstavitev omenjenega časa v zgodovinskih učbenikih, ne moremo podati. Strinjamo se, da je ljudi brez imena treba pokopati dostojanstveno in jim tako izkazati spoštovanje ne glede na to, pod kakšnim
Argumenti
PROTI
V	slovenski politiki in medijih se od osamosvojitve nadaljujejo polemike glede druge svetovne vojne, v zadnjem času predvsem glede povojnih pobojev. Veliko mladim se zdi, da je to popolnoma odveč. Menijo, da starejši ljudje živijo v preteklosti, od katere se nikakor nočejo oddaljiti. Kljub temu smo prepričane, da bi se mladi morali za dogodke druge svetovne vojne in čas po njej bolj zanimati.
Zelo malo srednješolcev ve, kaj je Osvobodilna fronta, o partizanih pa z izjemo tega, da so bili vojaki z zeleno kapo na glavi, vedo bolj malo.
V	četrtem letniku se sicer res seznanimo s pomembnejšimi bitkami in osebami, ki so pomembno vplivale na potek vojne, v učbeniku so nam servirani datumi kapitulacij držav, citati vidnih politikov, število smrtnih žrtev ... Vse to nam je podano na pladnju, vendar je vseh pet listov v uč-
praporjem so umrli. Prepričane smo tudi, da se moramo mladi o dogajanju med drugo svetovno vojno kvalitetno poučiti in ga nehati zanemarjati, saj je to pomemben in aktualen del naše zgodovine. Pri tem nam lahko pomagajo tako zgodovinski učbeniki kot tudi strpne in strokovne javne razprave, ki morajo biti normalen del demokratične družbe, v kateri živimo.
beniku usmerjenih predvsem in preveč v nizanje podatkov, ki so zaradi težnje avtorjev po nevtralnem predstavljanju dogodkov brez vrednosti. Ključni elementi zgodovinskega razumevanja časa in prostora so povezani z razumevanjem vzrokov za upor, sodelovanje z okupatorjem in poboje ter z vsemi njihovi posledicami.
Najbolj pogrešamo konkretne izkušnje in zgodbe Slovencev na obeh idejnih polih, saj bi preko izkušenj veliko bolje in objektivno lahko ocenjevali, vrednotili in sprejemali odločitve in dejanja enih in drugih.
V učbeniku so po našem mnenju skorajda zanemarjeni povojni obračuni. Dejstvo je, da se je takrat število prebivalcev Slovenije znižalo za cel odstotek. Ubitih je bilo mnogo nedolžnih civilistov, veliko ljudi se je iz političnih razlogov izselilo v tujino. Vsi poboji so opisani na približno tretjini strani, številka umorjenih pa ni posodobljena. Tako o povojnih pobojih, ki so močno zaznamovali zgodovino naših dedkov in naših staršev, iz učbenika izvemo le malo.
Širša družbena razprava vedno znova odkriva stare grehe, za katere nihče noče prevzeti odgovornosti. Nobena stran noče priznati, da je na neki točki storila napako - eni zanikajo domobransko kolabo-racijo, drugi povojne poboje, ki ležijo na plečih nosilcev komunistične revolucije. Umrli še naprej brez identitete ležijo pod zemljo.
Zdi se nam, da v Sloveniji obstaja predvsem problem želje po brezmadežnosti. Vsi želijo biti nedolžni.
AKCIJA
31
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA
Zadnji nakup v akciji je bil namenjen družini Fric iz Celja.
Simoni Brglez je Milena Fric predstavila vsakdanjik svoje družine. Ni lahko.
Velik nakup za veliko družino
Tudi letošnje zadnje nakupovanje v akciji Do polnega vozička brez mošnjička je bilo dobrodelno
Akcija Do polnega vozička brez mošnjička je vsako sredo držala v pripravljenosti vse, ki so pridno pošiljali kupone in upali na svoje tri minute nakupovanja. Izžrebani so bili na koncu vedno zadovoljni ne glede na znesek, saj so časi takšni, da šteje vsak prihranek. Najbolj je letos prihranila Nežika Gradič iz Spodnje Rečice pri Laškem. Domov je odpeljala za poln prtljažnik hrane v vrednosti kar 235,19 evra.
Zadnji nakup akcije je vedno obarvan dobrodelno. Letos je bil za družino Milene
Fric, ki jo je predlagal celjski center za socialno delo. Mati devetih otrok, od katerih so štirje že na svojem, se težko prebija skozi življenje. Mož je brez službe, ona je invalidsko upokojena in čaka na operacijo kolka, doma je pet otrok, ki imajo svoje želje, a pogosto ostanejo neuresničene. Sploh najmlajša, ki šteje šele štiri leta, težko razume situacijo. Pri tako veliki družini je jasno, da se nakupuje in porabi ogromno vsega. Samo za pranje gre mesečno štirinajst kilogramov pralnega praška. Stiska družine je velika, a vseeno
odločitev, da se javno izpostavijo, ni bila lahka.
Več slik na www.radioce-lje.com
Akcija prihodnje leto
Ob koncu akcije je bila v Planetu Tuš poleg Matije Ve-denika, vodje marketinga v Planetu Tuš, prisotna Anja Marjetič, ki skrbi za odnose z javnostmi v Tušu. »Zelo smo zadovoljni, ker bralci in poslušalci vedo, kje je kaj v Planetu Tuš. Akcija je res dosegla svoj namen in bo spet
naslednje leto,« je napovedala. Zadnji nakup je zaradi dobrega namena pomenil, da je v vozičku pristalo še kaj poleg hrane. Pralni prašek, milo, zobne ščetke za celo družino, igrače za najmlajšo v družini; vse, kar je bilo v polno naloženih vozičkih, je vredno kar 392,43 evra. Vrečki z nekaj pozornostmi, brisačo in sedmimi lončki, da bodo lahko skupaj zjutraj spili čaj, je prispevala naša medijska hiša. Milena Fric, ki je bila s sinom Stojanom v Planetu Tuš, ob tem ni skrivala solza in ganjenosti.
NL, foto: SHERPA
Ekipa NT&RC: Aljoša Bončina, Branko Ogrizek, Simona Brglez in ekipa Tuša: Matija Vedenik in Anja Marjetič. Zadnji nakup so opravili za družino Milene Fric, ki je v Planet Tuš prišla s sinom Stojanom.
Bogat nakup za dober namen
32
REKREACIJA
Ekipni izziv Celjskih grofov
Premagovanje strahu, premikanje mej zmogljivosti in utrjevanje prijateljskih vezi
f
V okviru projekta Mesec športa v knežjem mestu se je v rojstni kraj vrnil spektakularni Urbani gladiator, ki je v manj kot letu razvnel srca številnih adrenalinskih odvisnežev po Sloveniji in tudi čez mejo. Najprej, v soboto, so na gladiatorskem poligonu svoje sposobnosti in veščine pilili najmlajši, dan kasneje so celjska tla stresli večji, starejši in močnejši novodobni gladiatorski bojevniki.
Po uspešnem sobotnem otroškem gladiatorskem uvodu je šlo v nedeljo zares. Na osrednjem prizorišču v lapida-riju ob Osrednji knjižnici Celje je že od jutra vladalo dobro vzdušje. Pozitivno naravnani gladiatorji so počasi zavzeli in prevzeli mesto. Novost letošnjega celjskega Urbanega gladiatorja je bil tekmovalni del, v katerem so se pomerili najbolj zagnani in le najbolje pripravljeni. Takšnih je bilo pet ekip, v vsaki je bila vsaj po ena dama.
Udeleženci so se s polno vnemo pognali s štarta proti prvi oviri. Visoki ognjeni plameni jih niso prestrašili,
Pot je gladiatorje vodila tudi na celjski Stari grad. Preden so prispeli na vrh, so že morali premagati deset ovir, na gradu pa jih je čakala še kopica novih. Plazili so se pod bodečo žico, skakali v vrečah, nosili gume na Friderikov stolp, metali sulice, se spuščali po drči. (Foto: arhiv organizatorja)
ampak le še bolj razgreli. Žensko-moške gladiatorske naveze so se s še več motivacije, s še večjo hitrostjo in hrabrostjo in še bolj zagrizeno pognale naprej proti mestnemu jedru, v Mesto pod mestom in nato na Stari grad. Z njega so se čez Savinjo, ki je bila pravi mrzel tuš, napotili proti Herkulovemu svetišču in v park. Najpogumnejši so pot nadaljevali proti Anskemu
Priporočamo
vrhu, od tam pa so tekli še do visečega mostu, kjer so se, potem ko so se ponovno borili s tokom hladne Savinje, končno obrnili proti cilju.
Prav vsi, tisti, ki so premagali najdaljšo 16-kilometrsko progo, in tudi tisti, ki so do cilja poleg ovir premagali 12 ali šest kilometrov, so bili zmagovalci z zasluženim nazivom urbani gladiatroji.
LK
Brezplačni tekaški treningi
V Celju bodo do 2. julija dvakrat tedensko brezplačni tekaški treningi pod vodstvom profesorice športne vzgoje in atletske trenerke Urške Klemen. Tekaški treningi se postopno nadgrajujejo in tako omogočajo postopen, sistematičen in varen napredek, namenjeni pa so popolnim začetnikom in rekreativnim tekačem. Ljubitelji rekreacije na prostem, predvsem teka, se bodo lahko vsak torek in četrtek priključili skupini rekreativnih tekačev, pri čolnarni na Špici ob 18.30.
Nino Cokan, direktor prireditve: »Urbani gladiator je dogodek, poln preizkušenj, na katerem udeleženci premagujejo strah, premikajo meje lastne zmogljivosti, utrjujejo ekipni duh in prijateljske vezi. Tudi tokrat je bilo to bistvo prireditve. Poleg tega so udeleženci, ki so nas ponovno presenetili z edinstveno energijo, spoznali znamenitosti in lepote knežjega mesta še z drugega zornega kota. Nasmeh do ušes, vrisk zadovoljstva, močan stisk roke, ekipni objem in ponos v očeh so bili v cilju tudi tokrat obvezni del - in to je tudi edino, kar šteje -zadovoljstvo udeležencev.«
Uvod v nedeljsko gladiatorsko druženje je bil sobotni Otroški mali urbani gladiatorček, ki se ga je kljub jutranjemu nalivu in razmočenemu terenu skupno udeležilo več kot sto nadebudnih pogumnežev. Navdušeno in polni zagona so premagovali ovire na poligonu v parku ob Mestni plaži. Posebej veseli so bili kepice sladoleda v cilju, spominske medalje in diplome. Še posebej pa so skakali od veselja tisti, ki se jim je sreča nasmehnila pri žrebu nagrad. (Foto: SHERPA)
Tekli in pomagali
Celjani so se preizkusili v teku z zavezanimi očmi in s čepki v ušesih
Da bi si udeleženci teka in hoje lažje predstavljali, kaj pomeni teči v popolni temi oziroma v popolni tišini, so si nadeli preveze za oči ali so si ušesa zamašili s čepki. Vsi so se strinjali, kako težko se je orientirati in gibati, če nam odvzamejo enega od čutov. (Foto: DH)
Dobrodelna akcija Tečem, da pomagam je največja akcija slovenskih lionistov. Letos so poseben tek organizirali že tretje leto zapored, tokrat v enajstih mestih po Sloveniji. Na prvih sedmih tekih je pretekli konec tedna teklo in hodilo več kot 1.900 udeležencev, izkupiček znaša kar 9.300 evrov. Tekli in pomagali so tudi Celjani.
Tečem, da pomagam ni samo športna aktivnost, ampak je predvsem posebna akcija ozaveščanja z dobrodelno noto. Posebnost prireditve je tek z zavezanimi očmi, s katerim lahko udeleženci po-doživijo izkušnje slepih in slabovidnih. Letos so k temu dodali še ozaveščanje o problematiki gluhih in naglušnih. Tako so se lahko udeleženci preizkusili tudi v teku in hoji s čepki v ušesih in tako doživeli izkušnjo gluhote.
Celjski tek po nabrežju Savinje z zborom na Špici so ponovno družno pripravili regijski lions klubi (LK Celje, LK Celje Mozaik, LK Žalec, Loe klub Celjski vitez in Leo klub Mavrica). Pova-
Osnovni namen lionizma je ozaveščanje o problematiki slepih in slabovidnih ter gluhih in naglušnih, zato so vsa sredstva, ki so jih zbrali s štartnino in prodajo srečk, namenili Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana in Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. V Celju so zbrali približno tisoč evrov.
bilu na tekaško prireditev, ki je bila letos pod geslom Tečem in hodim, da razumem in pomagam, se je odzvalo veliko Celjank in Celjanov z velikim srcem. Po prihodu v cilj so se udeleženci družili s predstavniki različnih društev in organizacij. Slepi in slabovidni so prinesli in predstavili pripomočke, s katerimi si pomagajo na
vsakodnevnih poteh. S pomočjo različnih očal so lahko udeleženci spoznali tudi različne oblike okvar oči.
Gluhi in naglušni so opozorili na problem komunikacije. Kamorkoli gredo, potrebujejo tolmača. Pa naj bodo to govorilne ure, urejanje dokumentov na občini ali obisk pri zdravniku. Predstavili so številne pri-
pomočke, ki jim pomagajo pri težavah. Paraplegiki so ponovno dokazali, da lahko kljub temu da si paraliziran, fotografiraš, igraš košarko in še veliko več. Pomembno je, da človeku ne zmanjka volje in poguma. In seveda tudi to, da invalide družba sprejema in obravnava kot enakovredne.
LK
AKCIJA
33
MATURANTKA
Foto: Nataša Müller Oblikovanje: Andreja Balja
Zmagovalca
1.
kroga glasovanja sta
Patricij Halužan
in
Gregor Frece
Na polovici finalnega izbora akcije Naj maturantka in naj maturant po številu prejetih glasov najbolje kaže Tjaši Žerjav (210) in Žanu Šumigi (119). Oba sta prejela podporo svojih razredničark, prav tako tudi Anja Pertinač, ki je ob tem prejela še 2 kupona podpore. Gregor Frece je doslej prejel 17 glasov, povsem brez podpore je zaenkrat še Patricija Halužan, Klemen Peganc pa ima 1 glas.
G.....a.......i
za zmagovalca letošnje akcije ■llllllllllllli
Naj maturantko bo oblekla modna oblikovalka Jolanda Thaler.
Milil
<f
Naj maturanta bodo od nog do glave uredili v M trgovini Kavalir v Celju
I I I I I I

Za ličenje in pričesko obeh H D bodo poskrbeli v Hair centru Darja v Celju.
HAJ R CENTER DARJA
Zmagovalca
2.
kroga glasovanja sta
Anja Pertinač
in
Klemen Peganc
Zmagovalca 3.
kroga glasovanja
sta
Tjaša Žerjav
in
. žan Sumiga
Šest finalistov za končno zmago
V akciji Naj maturantka in naj maturant bralci letos že četrtič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Tokrat bo naša medijska hiša v sodelovanju z modno oblikovalko Jolando Thaler, trgovino Kavalir v Celju in Hair centrom Darja poskrbela za stilsko preobrazbo obeh zmagovalcev.
Kar tri mesec je trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Januarja smo maturantske razrede povabili, naj izberejo svoja predstavnika, ki jih bo-
sta zastopala v tekmovanju. Februarja smo začeli objavljati fotografije prvih kandidatov skupaj s kuponi za glasovanje. Akcija se je nadaljevala še marca in aprila in tako smo dobili šest finalistov.
Za končno zmago se potegujejo:
- Patricija Halužan in Gregor Frece iz Šolskega centra Šentjur (zmagovalca februarja) - Anja Pertinač iz Gimnazije Lava in Klemen Peganc iz I. gimnazije v Celju (zmagovalca marca) - Tjaša Žerjav in Žan Šumiga iz Gimnazije Celje - Center (zmagovalca aprila)
Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta zbrala največ glasov, bosta zmagovalca letošnje akcije Naj maturantka in naj maturant!
Glasujte za svojega kandidata!
Kupone za finalni del glasovanja bomo v uredništvu sprejemali do srede,
3. junija, do 10. ure!
Učitelji lahko pomagajo
Tudi v finalnem delu lahko kandidatom pomagajo učitelji. Izbranemu kandidatu lahko dodelijo dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Razredniki nam morajo to sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji
Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko.
Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
Kuponi za glasovanje v finalu so maja ZLATE barve. Pri štetju ne bomo upoštevali kuponov iz dosedanjega glasovanja v februarju, marcu in aprilu.
Glasovalec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
«Trs*..
/i
i v r
PO
Glasujem ZA naj maturanta /naj maturantko
pod zaporedno številko: ime in priimek:......................................................
Podatki o osebi, ki je glasovala:
ime in priimek.......................................................................................................
naslov..............................................................................................................................
kontaktni telefon/e-pošta........................................................................
Ali ste naročnik Novega tednika? □ DA DNE
K
34	SLEDI CASA	St. 20,21. maj 2015
Industrija, turizem, kultura
Vsa ta področja se prepletajo v občinah na Konjiškem
Občine Vitanje, Zreče in Slovenske Konjice so v 70 letih doživele veliko vzponov in padcev. Nekoč močna konjiška usnjarska industrija je žalostno propadla, po drugi strani pa so Slovenske Konjice v zadnjih letih postale moderno in okolju prijazno mesto. Zreška občina je verjetno najbolj znana po Rogli in zdravilišču, vitanjska pa po Ksevtu in tradicionalni prireditvi Holcerija.
JERICA POTOČNIK
KONUS - v integraciji uspel
t/s n Janka panoga J* v naši industriji ona Izmed tistih. kjer Je specializacija proizvodnje in združevanje majhnth podjetij v večja. verjetno nvjbnt} nujno potreben prxw. V Jug'»ta vi j i dola namreč <H večjih in manjtlh usnjarn. ki jih «koraj v« teli slaba mehn nI racija, pomanjkanje surovin vedno namreč uv»-žamo nad 45 odstotkov surovih koil,
пцд)Је, тч konomifm? lisnjaroe, pa mi vendar]«- le ta krut začeli misliti na specializacijo proizvodnje in na popestritev awirlimana izdelkov, V teh pr./ii'iev.mjfli vi lepo tisprli, лаЈ Je kombinat močno povedal proizvodnjo. Izboljšal izkoriščanje kapa- treba to. da Jc nU'1 tn smotrno razporeditev srtro- tam, kjer organi kovnega kadra, poleg tega pa je pre- beni fel tudi na vetjo finalizacljo proiz-
- Konusa- v pogledi ločilno pripomogli li Ijanja, sindikati tn »rije Zveze kormir tudi nosilci in pobi teh vpraAantih Vc
politične orga olj razpravljat* o
egradje od-rgani uprav-vne organi-ki to bili L razprav o je namreč cija povsod iflja in drui-ije ni» dorn» in obliki
Celjski tednik je poročal o integracijskih uspehih kombinata Konus iz Slovenskih Konjic. Leta 1964 je v sklopu Konusa obratovalo pet manjših usnjarn, poleg teh pa še konfekcijska obrata v Slovenskih Konjicah in Ločah ter taninska obrata v Majšperku in Sevnici. Nekoč uspešno podjetje, ki je v najboljših letih zaposlovalo 1.800 ljudi, je končalo v stečaju. Stečajni postopek je bil uveden leta 2001.
OSVAJANJ E NOVIH PROIZVODOV
v dometu
Ogli pr
ni Joči ■ v obn
Brus.
njem le' zvodnji
lan k
u an svoji Jte otKil pridružili ic n. vin. To je obrat ksploolacijo bele
vodnjo novi i dG nedavne« telesa ■ I
potre
kern času prrlevUn v	proiisvpthljo n
cvaja mannezitno ve-	marmorja, kate-rouu nahajališča se-
•sa in stgmente, ki	gajo od Vitanja pa vse do Oplotnice,
iv«cm v kovaški in-	Kudna telesa In /-a I-ige no f.e fidkrita
Lski industriji ter v	tn raziskana. Kvaliteta pohorskega
kamnodettvu.	belega marmorja pa je enakovredna,
«metu osvojil; prolz-	celo bogatejša od svetovno znanih
«oizvodov. to smo Jih	rudnikov*, k it vsebujejo rudna telesa
vaiali. To so brusna	več trnih mans I^etos bodo začeli z
papirne In celuloz-	cksploatacijo bkikov.pred videva Jo
ne industrije. S temi proizvodi, ki »»	da bodo polagoma prelil na final i za-
l4kam na domačem trgu, bodo pod*	cijo. Odpadni materia! pa jf drago-
J<*tja in tovarne papirne in celulozne	cen za potrebe steklarske industry industrije prišted ta drajtocena deviz*
na sredstva. V*o iirše možnosti zre*-	Janez Sever
POJAV ZLATENICE V KONJIŠKI OBČINI
Novinar Janez Sever je poročal o uspehih zreške Tovarne umetnih brusov Comet. V podjetju so v letu 1964 osvojili proizvodnjo novih proizvodov, ki so jih do tedaj uvažali. To so bila brusna telesa za papirno in celulozno industrijo. V tistem letu so odprli še nov obrat nekovin. Leta 2010 sta se združila zreški Comet in mariborski Swaty. Združeno podjetje Swatycomet je doseglo preboj v višji kakovostni razred in še večjo mednarodno prepoznavnost.
Novinarka Milena B. Poklič je pisala o načrtih za spominsko sobo za očeta umetnega satelita in pionirja na področju konstrukcije vesoljski ladij Hermana Potočnika Noordunga. Občina Vitanje je spominsko sobo v graščini, kjer je bil Potočnikov stari oče upravitelj vitanjskega gospostva, odprla 8. septembra 2006. Leta 2012 je občina odprla tudi vrata edinstvenega Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij.
Celjski tednik je poročal o ukrepih, ki naj bi pohorske kmete preusmerili pri iskanju vira dohodka. Že desetletja je bil edini vir dohodka les oziroma gozd. Kritika je letela na kmete, ki niso dovolj poskrbeli za razvoj drugih panog. V tistem času politika ni bila najbolj naklonjena kmetom. V današnjem času se vedno več pohorskih kmetov ukvarja z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji, počasi, a vztrajno se razvija tudi turizem na kmetijah.
VZROK V OSEBNI HIGIENI?
SLABE HIGIENSKE RAZMERE, NEPAZLJIVOST, ITD.
l ak o j moramo povedati, da te ne vetju sa vse občane Slovenskih Konjic, ampak v pretežni meri јл otroke, ki <w> ie tako ali tako bolj nagnjeni k letim, da bolj malo — če w le rt» — skrbijo zji osnovno higieno. Znano pa je UmU to. da vzroki u številne pojave nalezljive bolezni zlatenice niso samo v pomanjkljivi osebni higieni, lern več tudi v raznih drugih izvorih, ki jih pogojuje pred t »cm neurejeno kumanalno področje v konjiški občini. Odplak* »e izlivaj» kamor je, naJpoROMrjr pa v potoke, kjer pa se telo radi Igraj» otroci, Gre tudi ta neurejena smetišča s kotami in «stalim! odpadki, katere veter гахпала daleč naokrog. Vse to In Ae marsikaj drugrga vpliva na številne pojave zlatenice, ki м jo v večjem številu v konjiški ©b-
jo v konjiškem Konusu, z gradnjo pa naj bi začeti v začetku prihodnjega te ta.
— poostriti Je treba sa ni Lamo inšpekcijo lam, kjer imajo ljudje dostop s svojimi rokami do živil, ki so najbolj občutljiva
Fran jo Tepe J, predsed mk Izvršnega sveta občine Slovenske Konjice, je ob lern povedal, da se vsi zavedajo velikih leta v in problemov, vendar damo
tertice pcmavacLi pojavi na 10 let in du sedanji pojm odgovarja tej teal Ko «11-tlm, kaj bo v občini Slovenske Konjice storili, da bi nadaljnje širjenje zla t en ice preprečili, moram to sa«no pozdrava* Mi smo si vse skupaj ogleda U m tovarišem predlaga ti, kaj naj bi naredili Predvsem moram poudariti, da je treba izboljšali osebno higieno m vse ti ito, kar Je povezano v njo Nihče si n« sme mi
Novinar Tone Vrabl se je razpisal o pojavu zlatenice v konjiški občini. Z zlatenico so se okužili zlasti otroci iz Bezine, Grušovja in Slovenskih Konjic. V tem letu so zaznali približno dvesto okužb. Epidemija je zajela celotno območje. Trajna rešitev za preprečitev širjenja nalezljivih bolezen naj bi bila gradnja kanalizacije v večjih naseljih, so svetovale pristojne službe. Seveda tudi brez umivanja rok ne gre, je ugotavljal novinar Vrabl.
Novinarka Novega tednika je pisala o Holceriji, tradicionalni prireditvi v Vitanju. Na prireditvi vsako leto sodelujejo številni Vitanjčani in Vitanjčanke.
Rogla je pridobila dvojno smučarsko vlečnico Ostruščico. Na svoj račun so tako prišli tudi zahtevnejši smučarji, za katere je bila smuka ob Uniorčku in Mašinžagi prelahka, je poročala novinarka Milena B. Poklič. Skupne zmogljivosti na Rogli so bile v tem letu 4.200 smučarjev na uro. Na smučišču Rogla, ki spada med večja slovenska smučišča, je danes enajst vlečnic z dvema štirisedežnicama.
35
novi tednik
Št. 20,21. maj 2015
SLEDI ČASA
Nekoč skupaj, nato vsak na svoje
Kako so zadnjih 70 let živeli in ustvarjali na Dobrni, v Vojniku in Štorah - Od poplavnega gorja do davkoplačevalskega plačevanja podjetnikovih dolgov
Novi tednik je dolga desetletja poročal iz nekdanje skupne velike občine Celje. Nato so prišli novi časi, nove razmere, nove potrebe in nove želje. Tako sta se od Celja leta 1994 »odcepili« občini Štore in Vojnik. Mlada občina Voj-nik je takrat še obsegala območje takratne krajevne skupnosti Dobrna.
A ne dolgo, saj se je pojavila močna želja po ustanovitvi Občine Dobrna, kjer so si želeli iti po lastni poti. To pot je seveda tlakoval tudi način financiranja občin, tako da se je ustanovitev Občine Dobrna tudi finančno izplačala. Na Dobrni je tako prišlo do referenduma in nova občina je nastala leta 1998. Iz nekdanje skupne celjske občine so tako nastale kar štiri. Na svoje, v lastno občino, so želeli tudi v kraju Frankolovo, vendar jim to ni uspelo.
Ne glede na to, v katero
ohčmo spadalo smo z Do-
»Ostali smo tako rekoč brez vsega. Ne vem, kaj bomo,« je septembra 2007 poročal Novi tednik o stiskah ljudi v Vojniku, ki je takrat »plaval«. Tudi ceste so bile ponekod poplavljene, velika škoda je bila tudi v še ne leto starem trgovsko-poslovnem kompleksu. Prva ocena škode na Vojniškem je znašala pet milijonov evrov. Po nekaj letih tam zdaj urejajo obsežne protipoplavne ukrepe, saj so te kraje poplave že večkrat prizadele.
brne, iz Vojnika in Štor vseh sedem desetletij v Novem tedniku in njegovih predhodnikih veliko poročali. In dogajalo se je marsikaj ...
BRANE JERANKO
Štore plačujejo Hudournikov dolg
Občina ima /audi parođiev juaebiiemu podjetju milijonske obveznortl - Nj paraoC kličejo držav« - Sedanji Zupan o lem iti vedel isl£
Štore plačujejo Hudournikov dolg, je Novi tednik pisal leta 2007. V začetku leta 2007 je močno odmevala novica, da je sodišče občini zaseglo prvih 171 tisoč evrov. To je bila posledica enega od občinskih poroštev domačemu podjetju Hudournik, ki mu jih je v imenu občine dal župan Franc Jazbec. Občinski svetniki o tem niso nič vedeli. Nov župan Miran Jurkošek je takoj sklical izredno sejo občinskega sveta, saj je občina morala še isti mesec plačati še dodatnih sto tisoč evrov. Nekoč cvetoče podjetje Hudournik svojih dolgov ni odplačalo, zato jih mora namesto njega še vedno odplačevati njegov porok, občina z davkoplačevalci. Poroštva so bila podpisana s kar petimi bankami, in sicer s skupno pogodbeno glavnico 1,7 milijona evrov.
Na Dobrni in v drugih slovenskih krajih so morali biti nekoč veliko bolj skromni kot dandanes. Celjski tednik je leta 1956 poročal o tem, da je dograditev šole na Dobrni nujna. Novinar je ugotavljal, da je bila šola zgrajena leta 1861 kot pritlična, po nekaj letih so jo povišali za eno nadstropje. Zaradi pomanjkanja učilnic je šola v petdesetih letih vrsto let delovala na kar štirih ločenih mestih, ki so bila drugo od drugega oddaljena od pet do deset minut. Novo šolo so začeli graditi leta 1954, vendar gradnja zaradi pomanjkanja denarja ni šla po načrtih.
V Dobrni je nujna dograditev
nove	šole
Kako je s tolikim poslopjem v Dobr-	cej den»rja za zidavo, ki pa }e bil
ni? Danainja Šolska stavba jc bila	uporabljen v druge namen« Pri s In «•
zgrajena leta 1861 kot pritlična in leta	leta vojno in doba okupacije. Stanje
1BÖ7 ji Je bilo prlzidano Se prvo nad-	nagega šolskega poslopja se Je poslab-
stropje, V njej so bile trt učilnice. ka-	fialo.
kor so Se danes. Takrat je posečalo Solo	V letih po vojni pa jc zavel nov
96 učencev, danes pa naj bi v iste pro-	ustvarjalni duh, nova telja po delu ie
Takole čaka gradbliče nove Jole v Dobrni ie skoraj dve leti
store spravili 435 učencev osnovne tale	obnovi. Tudi v Dobrni je postajal glas
in dijakov nüje gimnazije, ki obisku*	ljudstva po novi floti iz leta v let»
jejo pouk v 15 oddelkih. Za vse to	glasnejši. Ustanovljen je bil gradbeni
mlade ljudi pa je pri dopoldanskem in	odbor, ki je prcsltrbel potrebne načrte,
popoldanskem pouku potrebnih vsaj 6	katere je izdelal lov. Inl. Ungar iz
učilnic, da ne govorimo o delavnici za	Maribora, okrajni ljudski odbor pa J(
ročna dela, pionirski sobi, knjižnici, te-	zagotovil potrebna dt-norna sredstva*
lovadnLei Itd. Jasno je, da uprava šole	In 36. september 1954 je bil za Dobra*
nI mogla spraviti 15 oddelkov v 3 uč:l-	velik praznik, Ta dan je v tuk. Sol*»
nice. Zato je uredila en prostor za učil-	kroniki zaznamovan kot dan gradnj*
nice v stavbi stare občine, en prostor v	nove iole. Gradbeno podjetje Granit i®
bi vil mizarski delavnici, tri prostore pa	Slovenske Biatrice je prevzelo
je odstopila £oll uprava Mladinskega	gradbena dela ter jc v pospešen et»
doma v začasno uporabo. In tako se da-	trtnpu do 25. decembra Istega leta agra-
nee pri nas vrti pouk na fitlrih mestih,	dllo temelje in 2 m zidu do betonsk*
ki so drug od drugega oddaljeni 5 do	ploftče. Takrat pa je bilo delo zaradi
10 minut Ker pa je v nitji gimnaziji	*ime ustavljeno In je počivalo vse te»
predmetni pouk tt-r se učitelji in pro-	1955 prav do danes zaradi pomanjka-
fesorji vsako uro menjavajo. Je jasno,	nja denarnih sredstev
da se to menjavanje vrti v večjih	Letos mnogo govorimo In Dilemo •
Prijatelja že 54 let
Veseli smo zvestih bralcev, ki se te dni oglašajo in nam in časopisu čestitajo za 70 let. Jože Jurc je eden tistih, ki ne samo da redno prebira časopis že desetletja, temveč večkrat tudi kaj napiše. Tole je njegov zadnji prispevek:
»Skoraj enako sva stara, jaz sem bil že februarja 70, ti boš junija. Spoznal sem te leta 1961, ko ti je bilo ime še Celjski tednik. Naročil sem te torej, ko sva bila stara rosnih 16 let, in to zato, ker sem v razpisih iskal učno mesto. Takrat si prihajal k meni v mojo rojstno vas Cerovec, kjer zdaj stoji viadukt Žepina. Preko oglasa v tebi sem našel učno mesto v Klimi Celje, ki je še takrat bila v Vodnikovi ulici. Zaradi slabe poštne dostave v mojo vas si prihajal k meni v Klimo v Vodnikovo ulico, pozneje v Delavsko ulico, ko se je podjetje preselilo v Gaberje. Pri 17 letih sem ti napisal prvi članek, ki si ga takrat honoriral, in potem sem pisal vse do današnjih dni, ko pišem tudi za pisma bralcev drugih časopisov. No, leta 1964 si me začel obiskovati pri vojakih v Sremski Mi-trovici in kasneje v Novem Sadu, od koder sem ti tudi jaz parkrat pisal in potem z veseljem prebral, ko si mi prispevke objavil. Po prihodu iz vojske si šel z mano za tri leta delat v cinkarno, potem pa do leta 1974 v Etol Škofja vas. V ta kraj sem se potem z družino preselil iz rodnega Cerovca zaradi gradnje avtoceste in viadukta Žepina, ker je bila moja hiška na trasi gradnje. K meni domov v Škofjo vas si lahko prihajal kar 38 let, zdaj pa prihajaš k meni v Slovenske Konjice. Torej sva že prijatelja celih 54 let.
Ko si bil star 60 let, si se ojunačil in nekaj let zmogel izhajati kar dvakrat na teden ter se na Radiu Celje šopiril z reklamo: »Pri šestdesetih, pa še dvakrat na teden.« Potem te je le z leti >zmatralo< in imaš dovolj enkrat na teden, kar je za 70-letnika vsak četrtek še kar lepo. Leta 1993 si me zaradi vica v Stranki šaljivcev nagradil z dvodnevnim izletom na Madžarsko, kjer je >predsednik< stranke Edi Masnec fotografiral, Tone Vrabl skrbel za vodstvo, jaz sem pa s kamero ovekovečil ta čudovit izlet. Skoraj vsi udeleženci so hoteli imeti kasete, tudi tebi sem eno podaril. Z objavo mojih pisem v Pismih bralcev si mi pa pomagal urediti marsikatero zadevo v Škofji vasi za dobrobit krajanov. Mislim, da si ti in jaz lahko v veliki meri lastiva zaslugo, da je Škofja vas dobila prehod za pešce pri gostišču Medved in avtobusno postajališče v smeri Celja, saj si več leti opozarjal s pomočjo mojih pisem odgovorne na ta problem. No, ko so začeli graditi ta prehod, sem z družino zapustili Škofjo vas.
Dragi prijatelj Novi tednik, želim ti še dolgo življenje, da boš tudi pri 80 letih zmogel vsaj enkrat vsak četrtek - izhajati namreč. Tvojim ustvarjalcem pa tudi iskrene čestitke, da bi te še dolgo ohranjali takšnega, kot si. S 70 km na uro ti želim srečno pot proti 80.
JOŽE JURC, Slovenske Konjice
novi tednik

Povabilobralcem
Nekateri bralci ste se že odzvali na naše povabilo in prinesli izrezke iz časopisov, ki ste jih shranili iz različnih razlogov. Ostale še čakamo, da se opogumite in prinesete karkoli, kar vas povezuje z našim časopisom.
Pred rojstnim dnevom Novega tednika, 2. junija, bomo tri bralce, ki so že sodelovali ali še bodo, povabili v uredništvo, kjer bodo lahko pobliže spoznali delo novinarjev. Za vse, ki ste že ali še boste nastopili s svojo zgodbo, povezano z našim časopisom, smo pripravili hišna darila. Vabljeni!
V občini Vojnik so veliko kulturno bogastvo gradovi, ki so lahko za davkoplačevalce hudo breme. Vsi njeni gradovi, od gradu Lemberg, Tabor v Višnji vasi in gradu Socka do graščine na Frankolovem, so v zadnjem obdobju ponovno v zasebni lasti. Celo razvalina gradu Lindek nad Frankolovim je v lasti tamkajšnjega turističnega društva. Vsi gradovi bolj ali manj kličejo po obnovi, pri čemer je bilo največ storjeno na gradu Lemberg. Tam je velikansko grajsko poslopje kupil nekdanji direktor zavoda Kozjanski park Franci Zidar. To je bilo leta 2007, od takrat je bilo precej postorjeno, o čemer v našem časopisu občasno tudi poročamo. Letos je po vsej Sloveniji odmeval plaz z vrha grajske brežine, zaradi česar so se proti bližnjim hišam kotalile skale. Trenutno so v ospredju prizadevanja za sanacijo plazu.
36
NAŠA TEMA
Mednarodnega muzejskega dne se tokrat dotikamo v krajšem pogovoru z direktorico ene vidnejših muzejskih ustanov na Celjskem. Ob tem predstavljamo varuhe dediščine v manjših krajih, kjer so pod okriljem javnih zavodov ali s pomočjo lokalnih zanesenjakov nastale zbirke, ki obiskovalcem odstirajo lokalno identiteto in njene posebnosti.
»Ena od teženj sodobne muzeologije je, da bi kulturno dediščino ohranjali in situ (na prvotnem, naravnem mestu, op. a.). Muzeji sveta in muzejski depoji so prepolni, prenatrpani. Muzejska paradigma se zato spreminja. Pravi, naj kulturno dediščino pustimo tam, kjer je, in naj za to primerno opremimo okolje, da jo bo varovalo, spoštovalo in posredovalo naprej. Ne pa da jo trpamo v kleti ali na podstrešja, kjer je nihče ne vidi.«
Muzeji za o<
V ospredje postavljena trajnostna naravnanost - Dediščina naj namesto v skladiščih živi med ljudmi
Tanja Roženbergar
Minuli ponedeljek smo po vsem svetu obeležil mednarodni muzejski dan, ki so se mu s široko odprtimi vrati (in omogočenim brezplačnim vstopom) pridružili tudi številni muzeji na Celjskem. Tokrat je globalni muzejski praznik opozoril na odgovornost, ki jo imajo muzeji za bolj odgovorno družbo. Na drugi strani je tudi muzejem nastavil ogledalo, da se kot ustanove vprašajo o tem, kako so sami trajnostno naravnani. Predsednica slovenskega odbora Mednarodnega muzejskega sveta ICOM mag. Tanja Roženbergar pozdravlja tudi muzejske pobude v manjših krajih, vendar ob tem opozarja na pomen sodelovanja ljubiteljev in stroke.
»Mednarodni muzejski dan opozarja na pomen muzejev pri širjenju zavesti o trajnostnem razvoju, manj potratnem načinu življenja, drugačnih odnosih do naravnih virov in okoljske problematike ... Gre predvsem za to, da so tudi muzeji soodgovorni pri širjenju zavesti o naštetih vprašanjih in pri iskanju rešitev nanje,« je pojasnila direktorica Muzeja novejše zgodovine
Celje (MNZC) mag. Tanja Roženbergar, ki je
tudi predsednica slovenskega odbora Mednarodnega muzejskega sveta ICOM. Poudarila je, da je pomembna tema za slovenske muzeje tudi njihova lastna trajnostna odgovornost. Gre torej za premislek o tem, če so pri pripravi programa dovolj učinkoviti in varčni ter če uspešno reciklirajo določene materiale, iz katerih so narejene razstave. Te so namreč po besedah sogovornice lahko zelo potraten medij.
Na kakšen način lahko muzeji konkretno prispevajo k družbeni odgovornosti?
Muzej, ki se kot družbeno soodvisna ustanova še zdaleč ne ozira le nazaj, temveč se sooča s sedanjostjo in ponuja tudi vsebine za bolj kakovostno prihodnost, lahko preko svojih komunikacijskih kanalov naredi ogromno. Pomemben je že sam izbor vsebin razstav - na primer razstave o vodi, zemlji, našem odnosu do naravnih dobrin. Tudi v otroškem muzeju Hermanov brlog, kjer nagovarjamo najmlajšo občinstvo, generacijo, ki se bo morala najbolj ukvarjati s problemi trajnostnega razvoja, pri-
Iz zasebne zbirke v muzej
LAŠKO - Muzej Laško, ki ga na leto obišče od štiri do šest tisoč obiskovalcev, je bil leta 1907 ustanovljen na pobudo laškega učitelja, humanista in naravoslovca Karla Valentiniča. V muzeju so na ogled geološka zbirka, postavitev o zgodovini Laškega in zbirka o zgodovini tamkajšnje pivovarne. Lani je v nekdanjem protiletalskem zaklonišču zrasel še manjši muzej o rudarstvu. Letno Muzej Laško pripravi tudi do sedem občasnih razstav, posvečenih dogodkom in obletnicam v kraju.
Prvotna zbirka je sprva premogla nekaj delov rimskih nagrobnih spomenikov, koščke keramike iz rimskega in pre-drimskega obdobja ter zbirko umetelno izdelanih ur, posod-ja in starinskega pohištva. Ko se je po zaslugi zbiratelj ske žilice prebivalcev razvila do te mere, da je ustanovitelj ni mogel več obvladovati, je skrb zanjo prevzelo današnje turi-
stično društvo. Po večkratni selitvi je bila pred osmimi leti pridružena Centru za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško (Stik) in je tako po približno sto letih dobila status muzeja.
Največ je turistov
»Vprašanje je, če bi obiskovalci na enak način lahko doživljali posebnosti našega kraja, če v Laškem ne bi imeli muzeja,« pravi kustos Tomaž Majcen. In dodaja, da muzej hrani precej eksponatov. Zaradi prostorske stiske so večinoma v depoju, razstave pa temeljijo predvsem na slikovnem gradivu.
Med obiskovalci muzeja Laško prevladujejo turisti. Jeseni in spomladi prednjačijo upokojenci. Sledijo jim tuji obiskovalci iz Thermane - del jih pride organizirano, večinoma pa v »lastni režiji«. Precej je tudi Slovencev - posameznikov ali družin. Domačini so si po besedah Majcna stalne raz-
stave v dosedanjih osmih letih večinoma ogledali, zdaj pa jih pritegnejo predvsem občasne razstave. Radi prisluhnejo tudi pogovorom, predstavitvam muzejskim eksponatov in koncertom.
Tudi muzejska poletna noč
Laška občina plačuje materialne stroške, plače zaposlenih in razstavno dejavnost muzeja. Predvsem za slednjo je denarja premalo. Ker je muzej del Stika, ki se ukvarja tudi s prodajo storitev, iz teh prilivov javni zavod plača tudi stroške postavitve kakšne dodatne razstave.
Majcen meni, da so posebni dnevi, ki opozarjajo na pomen muzejev v našem okolju, čudovita promocija muzejske dejavnosti. V Laškem postaja vedno bolj priljubljena poletna muzejska noč, ko so muzeji odprti do polnoči in privabijo tudi največ obiskovalcev.
TV, foto: Muzej Laško
Saša Kopinč pozdravlja pobude, da muzeji nekajkrat na leto svoja vrata odprejo brezplačno. Ob takšnih prili njegovih besedah poveča za nekajkrat.
Preteklost gozdarstva in lesarstva
Precej obiskovalcev je v Muzej Laško privabila zadnja razstava Letala nad Laškim. Veliko zanimanja vsako leto med ljudmi zbudi poletna mozejska noč, ko pripravijo vodenje v soju sveč, večerni koncert, za nočne ptice pa ob 23. uri zavrtijo še star film o zgodovini Laškega.
NAZARJE - Muzej gozdarstva in lesarstva, ki ga imenujejo tudi Muzej Vrbovec, hrani gozdarsko in lesarsko dediščino
ter predstavlja zgodovino Naza-rij.
Med stalno razstavo v nazarski graščini Vrbovec so med drugim predstavljeni orodje, ki je povezano z gozdarstvom in lesarstvom, makete žičnice, žage venecijanke in splava na Savinji ter še marsikaj. K muzeju spada tudi Bohačev toplar, dvojni zidani kozolec, ki ga je občina odkupila za potrebe muzeja. V njem je razstava Nazarje skozi čas, kjer je opis zgodovine območja nazarske občine in nekaj predmetov. Med njimi so izdelki zadrečkih lončarjev in predmeti iz vsakdanjega življenja.
Muzej ima prav tako na skrbi vzdrževanje in promocijo bližnje učne poti Samostanski hrib, kjer imajo na skrbi vodenje gozdarji zavoda za gozdove. Pripravljajo še občasne razstave, muzejske večere ter opravljajo pedagoško andragoško dejavnost. Nazarski muzej prav tako deluje kot turi-stičnoinformacijski center.
Občinski svet je o ustanovitvi tega muzeja odločil leta 2000, leto pozneje je bila otvoritev. V zavodu sta zaposleni direktorica in delno muzejska animatorka, poleg tega pomagajo študentje. Po letni pogodbi financira zavod občina, malo več kot desetino prihodkov ustvari zavod, pomagajo si tudi s sredstvi z razpisov.
BRANE JERANKO
NASA TEMA
37
dgovorno družbo
pravljamo na primer razstave o omenjenih vsebinah. Dodatno lahko obiskovalce ozaveščamo z delavnicami, s predstavitvami, predavanji. Ker smo torej soodgovorni pri širjenju zavesti o trajnostnem razvoju, je naša dolžnost vključevanje takšnih tem.
V zadnjem obdobju se vedno bolj govori tudi o muzejski etiki. Mednarodni muzejski svet je že pred desetletji izdal kodeks muzejske poklicne etike, ki je od leta 2005 preveden tudi v slovenščino. Katera so v zadnjem času področja, ki so še posebej vredna etičnega premisleka?
Ena od perečih etičnih novodobnih dilem je, da se muzeje čedalje bolj potiska na trg, da se moramo tržno obnašati, da moramo imeti čim več lastnega prihodka, da »se moramo sami živeti«. To sproža celo vrsto vprašanj o tem, do kakšne meje lahko kot muzej greš,
kaj lahko prodajaš, kakšni so izdelki v tvoji muzejski trgovini, iz česa lahko delaš repliko in iz česa ne ... Poznamo tudi primer, ko je eden od evropskih muzejev zaradi denarne stiske prodal del zbirke. S pojavom sodobne digitalne tehnologije se odpirajo tudi vprašanja dostopnosti do muzejskega gradiva, varovanja določenih informacij, varnosti. Etika je izjemno aktualna tema tudi za nas.
Muzeji svoja vrata na široko odpro ob različnih priložnostih. Zakaj je med obiskovalci porast zanimanja na točno določen dan, medtem ko sicer med letom morda ne zavijejo v muzej. Se za muzejske zbirke zanimamo le, kadar nam ni treba plačati vstopnine?
V MNZC smo z obiskom ob posebnih dnevih zadovoljni, saj takrat našo hišo obiščejo množice in se udeležijo tudi naših programov. Naš muzej brezplačno odpre vrata ob slovenskem
»Mnogo turistov obišče Laško. Če hočejo spoznati zgodovino našega kraja, pridejo v naš muzej. Brez malih muzejčkov ne bi bilo prve informacije, ki jo obiskovalci dobijo prav tukaj. Nato lahko seveda raziskujejo naprej, zaradi česar jih seveda napotimo v večje muzeje v Celje, ki so naši večji bratje.«
kulturnem prazniku, mednarodnem dnevu muzejev in poletni muzejski noči. Slednja je morda bolj zabavno in sproščeno obarvana, z nekaterimi lažjimi temami. Seveda bi tisto pravo zadovoljstvo dosegli, če bi bilo občinstvo ves čas tako odzivno, kar bi pomenilo, da je kulturna dediščina vtkana v način njegovega življenja. Menim, da k večji obiskanosti muzejev ob omenjenih datumih zagotovo prispeva prost vstop. Na to se v današnji potrošniški družbi hitro odzovemo, čeprav so vstopnine za naše muzeje v primerjavi s tujino resnično nizke. Zanje plačamo vsaj štirikrat manj. Obisk je najbrž večji tudi zato, ker smo ob teh »posebnih« dnevih muzeji bolj glasni in slišani, informacija takrat lažje doseže uporabnika. Privlačen je tudi obogaten program. V MNZC se zavedamo, da ni dovolj le odpreti razstavo in pričakovati obisk. Vedno je treba na točno določen datum ponuditi nekaj več, na primer razstavo in predavanje ali vodstvo in delavnico. Potem se obiskovalci lažje odločijo za obisk in jim zato ni škoda časa.
Kako ocenjujete muzejsko dogajanje v manjših krajih? Vidite dodano vrednost v tem, da je muzejska dejavnost razvita tudi dlje od večjih mestnih središč?
Lokalne pobude so zelo dobrodošle, na nek način so tudi simptomatične. Gre za graditev
lokalnih identitet kot neko protiutež globalni, uniformirani družbi. Tega je čedalje več, saj se lokalne skupnosti na ta način sidrajo in učvrščujejo. Čeprav je to velikega pomena za ohranjanje kulturne dediščine, so po drugi strani, kar se njenega varovanja tiče, še odprta vprašanja. Še prevečkrat se o premični kulturni dediščini na primer razmišlja le v okviru ofi-cialnih muzejev, muzejev v nekdanji muzejski mreži. Zakonodaja, predpisi in opozorila pa popuščajo pri razmisleku o celotni kulturni dediščini. Moramo se zavedati, da je zelo veliko gradiva na terenu v rokah zasebnikov ali v krogih lokalnih zbirk ali muzejev, kjer s to kulturno dediščino pogosto ne ravnajo pravilno. Zato je še posebej pomembno povezovanje ljubiteljev in stroke. Tukaj nas čaka še veliko dela. So pa seveda, da ne bi bilo napačno razumljeno, lokalne pobude izjemno pomembne.
Najverjetneje so lokalni zanesenjaki in podpora lokalnega okolja najpomembnejši vzvod za ureditev neke zbirke. Pogosto slišimo kritiko, da so takšne pobude le strošek. Znova smo torej pri vprašanju, kako jih finančno pokrivati?
Zato se moramo ob načrtovanju takšne lokalne zbirke zavedati, da mora ta postavitev živeti naprej. Gradivo mora biti razstavljeno na pravilen način. Za vzpostavitev nista dovolj le denar in energija. Kar ustvarimo, mora tudi delovati. Morda je kdaj na tej ravni premalo premisleka. Vendar je pogosto tako, da je bolj kot denar pomembno navdušenje - to stvarem
daje krila.	TINA VENGUST
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Zgodovina Rogaške na enem mestu
Vedno bolj sloveči lokalni zakladi
ožnostih se obisk Aninega dvora po
ROGAŠKA SLATINA -Anin dvor obiskovalcem ponuja ogled steklarske, grafične, domoznanske, vodne, parkovne zbirke in zbirke podpisov. Z muzejem upravlja Javni zavod za turizem in kulturo (JZTK) Rogaška Slatina, kjer opažajo, da je muzejska dejavnost v kraju zelo cenjena in dobrodošla.
Anin dvor je po besedah direktorja Javnega zavoda za turizem in kulturo Rogaška Slatina Saše Kopinča dodana vrednost tako za lokalno prebivalstvo kot za turiste, ki obiščejo kraj. Povedal je, da se nemalo obiskovalcev v Rogaško Slatino odpravi, da bi si ogledali pestre zbirke, ob čemer doživijo še marsikaj drugega. Med obiskovalci so turisti, domačini, skupine upokojencev, šolarjev, društev. »Od odprtja je do Aninega dvora pristopilo približno 30 tisoč ljudi. Vsi si
morda niso ogledali zbirk. Z natančnim številom tistih, ki so kupili vstopnice, vam ne bi mogel postreči,« je pojasnil Kopinč.
Skrbijo za promocijo
Stroške delovanja Aninega dvora delno pokrivajo z vstopninami, zavod pa se trudi, da ustvarja čim več lastnih prihodkov, med drugim tudi z oddajanjem prireditvene dvorane, namenjene kongresom, porokam in zaključenim družbam.
JZTK dvor predlaga kot namig za izlet, promovira ga z umestitvijo v turistične revije, o njem na sejmih informira z letaki. O njem bo skušal obveščati tudi goste hotelov, od česar si obeta povečano število tujih obiskovalcev.
TV
Foto: arhiv NT (GrupA)
ŠENTJUR - V kraju je najbolj znana in tudi najbolj obiskana rojstna hiša zdravnikov in skladateljev Ipavcev, na romarski Ponikvi pa rojstna hiša blaženega Antona Martina Slomška. V obeh spominskih hišah obisk iz leta v leto raste. Poleg organiziranih skupin na enodnevnih izletih so predvsem na Slomu vajeni množičnih prireditev, kot so srečanja kmetov, učiteljev, humanitarnih prostovoljcev.
V Ipavčevi hiši poleg turistov za utrip dogajanja poskrbijo tudi s pogostimi prireditvami v salonu ali še pogosteje na Ipavčevem vrtu. Slednji je postal eno osrednjih, zagotovo pa najbolj priljubljenih prizorišč Šentjurskega poletja.
Kot je povedala Alenka Tastaniere iz Turistično informacijskega centra Šentjur, kljub temu da njihova občina ni tipično turistična, njihova statistika beleži stalno rast. V Zgornjem trgu, ki postaja ne-
kakšno kulturnoumetniško središče občine, so v obliki muzejskih zbirk predstavili dve večji šentjurski znamenitosti. Prva je zbirka Rifnik in njegovi zakladi, druga pa spominska soba New swing quarteta. Vse bolj pridobiva na veljavi in prepoznavnosti tudi Muzej Južne železnice. Šentjur poleg mesta Ipavcev
glednim stolpom. Poleg poleg naključnih izletnikov jo redno obiskujejo tudi romarji na Marijini romarski poti. V lanskem letu so dvema obstoječima muzejskima zbirkama - etnološki zbirki Šmid in Kozjansko žari - pridali še zbirko Čar izročila, ki predstavlja akademika, etnologa, zbiratelja in lutkarja Nika Kureta, najbolj znanega
V lanskem letu si je šentjurske zbirke ogledalo več kot 7 tisoč obiskovalcev.
tako postaja tudi mesto Južne železnice.
Od bolj oddaljenih muzejskih zbirk velja omeniti še tiste na Planini pri Sevnici, ki so v zadnjem času prav tako vedno bolj obiskane. Pri tem ima veliko vlogo lokalno podjetje Tajfun, ki se je že pred desetletjem zavezalo k ohranjanju grajske dediščine. Tako so nad ruševinami uredili leseno pot z zaščitnimi ograjami in raz-
po lutki Pavlihe. V objektu stare šole, kjer je urejena njegova zbirka, je poseben prostor namenjen tudi zbirki starih družabnih iger, nad katerimi so najbolj navdušeni otroci. Poleg lepe planinske narave so prav muzejske zbirke tiste, ki so najbolj obogatile turistično ponudbo v kraju in lahko s pravim vodenjem zadržijo obiskovalce tudi ves dan.
StO
Skupina avstrijskih romarjev si je ob zadnjem obisku ogledala tudi muzejsko zbirko Zakladi Rifnika. Zelo pa so bili navdušeni tudi nad novourejenimi razgledišči grajskih ruševin na Planini pri Sevnici. (Foto: RAK)
38
PODLISTEK
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
#
amra
www.kamra.si
Razvoj Godbe na pihala Slovenske Konjice (2. del)
Oblikovanje godbe po letu 1956
Po nekajletnem životarjenju je leta 1956 pokroviteljstvo nad godbo prevzela konjiška tovarna usnja Konus. Denarne težave so bile za nekaj let odpravljene. Godba je dobila uniforme, dvorano za vaje, nova glasbila in še marsikaj.
Leta 1967 je godbo, ki se je na novo oblikovala, prevzela Glasbena šola Slovenske Konjice. Začelo se je dolgoletno sodelovanje med godbeniki in glasbeno šolo. Oboji so pripravili marsikateri koncert ali glasbeno prireditev. V kroniki glasbene šole je zapisano, da so godbeniki priredili tudi promenadni koncert. Kljub sodelovanju je godba ponovno zašla v težave. Podpore je bilo vedno manj. Poleg denarja je primanjkovalo glasbenikov, dopolnilnih glasbil, ni bilo primernega prostora in tudi volje je bilo vedno manj. Godba je od leta 1969 do 1972 mirovala.
Leta 1972 je bilo na pobudo Jožeta Fi-derška ustanovljeno samostojno društvo Godba na pihala Slovenske Konjice. Novoustanovljenemu društvu so finančno pomagali delovne organizacije, takratne
družbenopolitične organizacije, nekateri obrtniki in posamezni občani. Glavni pokrovitelj je bilo trgovsko podjetje Dravinjski dom. K ponovni ustanovitvi sta pripomogla tudi Ivan Obner in takratni tajnik godbe Ivan Košak.
Tako je godba v letu 1973 z novimi uniformami in glasbili proslavila 45. obletnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti so razvili člani godbe tudi prapor in dobili novega pokrovitelja, delovno organizacijo Konus.
S Konusovim pokroviteljstvom so se za godbo začeli boljši časi. Članstvo se je povečalo, pomladilo, vrstili so se nastopi in gostovanja. Godbo je v tem času vodil Božo Cvetrežnik.
Leta 1976 so se godbeniki preselili iz takratnega mladinskega doma v svoj dom, ki je bil zgrajen z njihovimi sredstvi in s pomočjo takratnega predsednika godbe Jožeta Fiderška.
ANA MILIČEVIČ, Splošna knjižnica Slovenske Konjice
se nadaljuje
Godbeniki v prostorih glasbene šole (Foto: Godba na pihala Slovenske Konjice)
Proslava 50-letnice Godbe na pihala Slovenske Konjice pred Kulturnim domom Slovenske Konjice (Foto: Godba na pihala Slovenske Konjice)
79
novi tednik WERNER
prejemnik zlatega celjskega grba 2015 W M ј^ I A ' ^ Д Д
MJ^L-* • §PACK fiUKUR
ihnmrtmn carpediem
Btnicl Novega tednika nnn nrmnu
( letnici Radia Calle PDP DESIGN
ikov trg, 6. junij od 18. ujA^ß OK' N' B A N D
VSTOPNINE NI! ^Џ^ -.L. «i
srebrnega celjskega grba 2004 „	Pi U U E	%
ob 70-letnici Novega tednika in RO-Intnici Radia Celja
Celje, Krekov trg, 6. junij od 18. u^
VSTOPNINE NI! ™
prejemnik srebrnega celjskega grba 2004
radiocelje ^
ZAVOD CELEIA CELJE
«Л O a) o
e k*
Od 10. dO 14. uro V SREDISCO MESTA:
PESTRO DOGAJANJE ZA DRUŽINE Z OTROKI: plesne in gledališke predstave, ustvarjalne delavnice, animacijski poligoni ... ter Podeželje v mestu (folklorni nastopi, nastopi pevskih zborov)
Tudi letos vas vabimo, da nam pošljete zanimivo potopisno reportažo s katerega od vaših potepanj po domovini ali svetu in se tako potegujete za eno od privlačnih nagrad. Letos bodo kovček prejeli prvi trije avtorji, ki bodo zbrali največ glasov bralcev. Nagrada čaka tudi enega od bralcev, ki bo glasoval v akciji.
Nkvduslte nus s nas 3 p©t©pis©m:
Uaše. pjiüipa/te pničahujerm na deMnontiton nntJouu fednifmf/ir.hr.do ukfjučrto 30.junjja20l5.
oPTimisT
~ MDffiD
www.optimist.si
AKCIJA / PISMA BRALCEV
39
Takole prijetno smo se imeli na izletu Zelenega vala lani, ko smo prvič obiskali Celjsko kočo.
Zreb sestavil
zeleno
karavano
V včerajšnji oddaji Zeleni val na Radiu Celje sta Mateja Podjed in Janez Tasič izžrebala 40 potnic in potnikov za izlet z Zelenim valom, ki bo v organizaciji naše medijske hiše in v sodelovanju s sponzorji - Vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin Žalec, Celjske koče in Mlekarne Celeia - v soboto, 6. junija.
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
Prejeli smo
Nergači
Če poslušaš ljudi na ulici, v lokalih ali bereš njihova mnenja na spletu, so polni kritik glede politikov, uradnikov, bogatašev in vseh, za katere mislijo, da se jim godi bolje kot njim. S kritiziranjem si morda res malo olajšajo dušo, a za kaj več se je treba bolj potruditi. Delavni in iznajdljivi ljudje niti nimajo časa za tako početje, oni raje opozarjajo na počasnost uradov in razne predpise, ki jih ovirajo, da bi bili še bolj uspešni pri svojem delu.
Po osamosvojitvi smo uvedli parlamentarno demokracijo, a žal še nekateri ne vedo, kaj to pomeni, in še vedno mislijo po starem. Imamo številne stranke in vsaka od njih ima svoj program, iz katerega je razvidno, kako ona misli upravljati državo, da bi bilo najbolje za ljudi. Torej: če komu ni kaj všeč, naj na naslednjih volitvah da svoj glas tisti stranki, ki ima zanj najboljši program, ne pa samo kritizirati vsevprek. Tisti, ki se volitev ne udeležujejo, pa sploh nimajo pravice godrnjati glede vladnih ukrepov. Volitve so najmanj vsaka štiri leta in ni res, da so vse stranke enako slabe. To govorijo samo tisti, ki se bojijo za svoje stolčke in pri-
Odhod bo ob 8. uri z glavne avtobusne postaje v Celju.
O podrobnostih več v naslednji številki.
Žreb je odločil, da gredo z nami naslednji potniki:
Martin Zupanc, Šentjur; Marjana Dobovičnik, Dobrna; Ivan Korošec, Celje; Irena Centrih, Ljubečna; Tomaž Cerovšek, Grobelno; Aleš Kuhar, Rogatec; Zdenka Drobne, Šentjur; Polona Gradič, Laško; Frida Marinič, Žalec; Vesna Luc, Celje; Silvestra Hrastnik, Laško; Erna Slapnik, Štore; Nina Polšak, Celje; Viki ca Okorn, Ško-fja vas; Ljudmila Strmecki, Podsreda; Alojzija Centrih, Tabor; Fanika Stropnik, Mozirje; Terezija Stožir, Celje; Nada Gradišnik, Rimske Toplice; Jurij Novak, Petrov-če; Mira Abram, Gorica pri Slivnici; Štefka Kotnik, Ško-
fja vas; Irena Kristan, Nova Cerkev; Branka Komerički, Celje; Nika Obrez, Rimske Toplice; Jožica Cokan, Celje; Gizela Cvetko, Rogaška Slatina; Dragica Stišovič, Dobrna; Jožica Kristan, Šmartno v Rožni dolini; Vilma Rojnik, Žalec; Vera Bračič, Celje; Jože Povodnik, Gornji Grad; Martina Vodišek, Laško; Katja Drame, Velenje; Miroslav Cvikl, Šmartno v Rožni dolini; Bojana Kukovič, Vojnik; Breda Hovnik, Celje; Miri-ca Zeme, Šentrupert; Jože Arlič, Šentrupert in Ivanka Močenik, Nova Cerkev.
Veselimo se srečanja z vami!
MATEJA PODJED
vilegije. Treba se je pač malo bolje pozanimati in preštudirati njihove programe in ne slepo nasedati medijem. Novinarji pač morajo gledati tudi na svoje lastnike in večinoma raje ugajajo politikom, kot kažejo pravo pot ljudem. Zato so tudi mnogi mediji in še zlasti njihovi lastniki sokrivi, da smo tu, kjer smo. Številni vodilni v politiki in tudi gospodarstvu, ki so delali v svojo korist, ne pa tudi pošteno, bodo slej ko prej pristali na smetišču zgodovine.
Sedanja vlada je pač takšna, da skuša vsem malo ustreči in malo vzeti. To na videz zagotovo ni najslabše, treba pa je vedeti, da bo zato kriza trajala več let oziroma dlje, saj se še vedno zadolžujemo in bomo zato morali še več denarja vračati z obrestmi vred. Država, ki več troši, kot ustvari, je bolna država in potrebuje zdravljenje. V Grčiji to počne trojka iz EU in ji je lani že uspelo izravnati grški proračun. Ne vem, zakaj se v Grčiji in tudi pri nas politiki tako zelo bojijo te trojke, saj le-ta hoče samo pomagati državi iz krize, kar ni mogoče doseči brez omejitve porabe. To lahko tudi sami storimo na enak ali podoben način, seveda če bi se našel poštenjak, ki bi mu bil bolj mar napredek Slovenije kot zmaga na naslednjih volitvah.
MIRKO RUTAR, Celje
CLINIC
* 360 SL
HERBICID Vodotopni koncentrat (SL).
Vsebuje:
Glifosat (čista a.s.): 360 g/l (30,8 %w/w) Glifosat v obliki IPA soli (tehnična a.s.): 486 g/l (41,5 %w/w)
Pakiranje: 11 in 201
www.cinkarna.si
DODATNO MOČILO
Clinic®360 SL ima dodano močilo, ki preprečuje odtekanje kapljic iz listov poškropljenih rastlin (manjša površinska napetost).
NIŽJI ODMERKI
Dodatek močila mehča vodo, veže Ca2+ in Mg2+ ione (vodni kamen); tako ne pride do vezave dela glifosata na vodni kamen.
^ Herbicid s sistemičnim delovanjem zatira enoletne in večletne ozkolistne in širokolistne plevele.
^ Uporablja se po vzniku plevela, ko je plevel v fazi aktivne rasti (višina 10 - 30 cm).
AGRO NASVETI:
031 504 512 (Nande Osojnik) 051 367 008 (Vili Kurnik)
CINKARNA
Zastopa in prodaja za Slovenijo.
I\
Nufarm
40
BRALCI POROČEVALCI
Preizkušnje na kolesu
Zmagovalne zgodbe na dirki okoli Slovenije
Letošnja kolesarska dirka okoli Slovenije DOS RAS-Extreme 2015, že deveta po vrsti, je bila najdaljša doslej, saj so morali kolesarji in kolesarke prevoziti kar 1250,6 km. Praktično so prevozili Slovenijo po dolgem in počez, a dirka je bila le del vsega, saj so jo zaznamovale avanture in za mnoge težke življenjske preizkušnje.
Zaradi dobre organizacije in dolžine proge se je dirka uvrstila v višjo kategorijo dirk pod okriljem mednarodne zveze za ultramaraton-sko kolesarjenje, hkrati pa je štela tudi kot kvalifikacijska dirka za dirko preko Amerike, bolj znano pod imenom RAAM. Dirko je bilo možno spremljati tudi na spletni strani www. dos-extreme.si.
Veliki zmagovalec
Na dirki so se ponovno dobro odrezali tudi naši regijski kolesarji. Veliki zmagovalec letošnje dirke okoli Slovenije je Erik Rosenstein z Rečice ob Savinji, ki se na progi med dirko skoraj ni ustavljal in je dosegel čas 1 dan, 23
ur in 26 minut s povprečno hitrostjo 26,36 km/h, hkrati pa je s časom 1 ura, 22 minut in 10 sekund postal še kralj Vršiča v dirki za pokal Jureta Robiča. »Letošnja dirka mi bo ostal še v lepšem spominu kot tisti iz leta 2009, ko sem bil tretji in sem na odru za zmagovalce stal poleg Jureta Robiča,« je po suvereni zmagi dejal Erik, ki je vodil dirko od štarta do cilja. Erik je pedala najlažje vrtel skozi domače kraje. »Ob cesti in na križiščih je bilo ogromno ljudi. Vidim, kaj naredijo ljudje za posameznika, in to je neprecenljivo,« je z rosnimi očmi razložil na cilju. »To je bil moj šesta in za zdaj zadnja dirka po Sloveniji. Dosegel sem rezultat kariere, zdaj se bom bolj posvetil družini. Še vedno pa bom ostal aktiven. Ko te kolesarstvo enkrat osvoji, si zasvojen.«
V ženskih dvojicah je zmago slavila ekipa Otok športa v kateri sta bili Nina Dolinar iz Velenja in Irena Voglar iz Domžal, ki sta dosegli čas 2 dni, 3 ure, 9 minut. S tem sta se zapisali v zgodovino dirke kot prva žen-
ska dvojica na cilju te dirke. V kategoriji moških posameznikov so nastopili tudi Grega Slapšak iz Laškega, ki je dosegel 8. mesto s časom 2 dni, 6 ur in 38 minut, Iztok Pohar iz Radeč, ki je dosegel 15. mesto s časom 2 dni, 17 ur in 9 minut, in Domen Kirbiš iz Hrastnika, ki je s časom 2 dni, 18 ur in 26 minut na koncu dosegel 19. mesto.
Zdravstvene težave
Po lanskem uspehu ekipe BeBrave, katere člana sta bila Jernej Oblak in Grega Slap-šak, oba iz Laškega, se je slednji odločil preizkusiti v najzahtevnejši disciplini te dirke, v kategoriji posameznikov. Po devetnajstih urah neprestanega kolesarjenja so se pojavili prvi znaki utrujenosti, zato je sledil prvi krajši počitek. Drugo noč so se pojavile zdravstvene težave, a so mu navijači v Šentjurju vlili moč in dirko je uspešno končal.
»Za dirko sem bil izredno fizično pripravljen, o čemer je pričalo tudi izjemno 8. mesto po treh četrtinah dirke. Nato je zaradi pomanjkanja spanja in psihične preutrujenosti prišlo do hude krize, ki je privedla do predčasnega zaključka dirke in obiska urgence v postojnski bolnišnici,« pravi Iztok Pohar, ki mu je organizator dirke po pregledu in nekajurnem počitku dovolil nadaljevati dirko in prevoziti še zadnjih 22 km.
Avto s ceste
Že drugič zapored je na dirki v kategoriji moških dvojic nastopila tudi ekipa Biciklus, v kateri sta bila Tomaž Novak iz Mozirja in Zoran Dimitrijevič iz Celja. Letos ju je spremljala močna osemčlanska ekipa z dvema spremljevalnima voziloma. Ekipi se je v ravnini pred Moravskimi Toplicami pripetila prometna nezgoda, saj je Tomaževo spremljevalno vozilo zaradi utrujenosti voznika zaneslo s ceste. Na srečo nihče ni bil poškodovan. Oba tekmovalca sta še nekaj časa čutila posledice tega dogodka, a sta se zbrala in dirko na koncu tudi uspešno končala s časom 2 dni, 0 ur in 56 minut s povpreč-
Erik Rosenstein, zmagovalec dirke DOS RAS-Extre-me 2015
Podatki o dirki: tekmovalci so prišli iz 11 držav, prisotnih je bilo 90 sodnikov. Na štartni listi je bilo 71 kolesarjev in kolesark, 35 jih je nastopalo v kategoriji posameznikov in so dirkali tudi na posebni dirki znotraj dirke za pokal Jureta Robi-ča. Pripravili so jo na vzponu na Vršič. Od 71 tekmovalcev, ki so štartali, jih je dirko končalo 63. Dirka je minila v znamenju novega časovnega rekorda med četvericami, novega zmagovalca med posamezniki in prvih ženskih dvojic v zgodovini dirke.
no hitrostjo 25,55 km/h in uvrstitvijo na 8. mesto, kar je za eno mesto boljša uvrstitev od tiste iz preteklega leta. Pol leta napornih treningov in priprav ter napori na dirki so bili pozabljeni ob bučnem navijanju navijačev, med katerimi velja še posebej omeniti navijaške skupine v Šentjurju in Mozirju.
TN
Foto: MILAN MUROVEC
Ekipa Biciklus od leve: Katja Jurjovec, Tomaž Novak, Viktor Gostečnik, Janez Ažman, Miha Zalar, Zoran Dimitrijevič, Sandra Hlevnjak, David But, Niko Pintarič
Orfej v Lendavi
Sinagoga v Lendavi je izjemen kulturni prostor, poslušalci, ki obiskujejo koncerte, pa so odlično vzgojeni za poslušanje ubranega prepevanja. In pevci Mešanega pevskega zbora Orfej smo imeli srečo, da smo to doživeli.
Odzvali smo se vabilu domače pevske zasedbe Komornega pevskega zbora Vita, ki deluje 12 let, in
skupaj ustvarili večer kakovostne zborovske pesmi pod naslovom Pomladno pevsko prebujenje - PPP, kot so poimenovali ta večer. Uspel skupni večer je izzvenel v pesmih zlate dobe slovenske popevke v zborovski preobleki, ki so jih zapeli domači pevci Vite, zbor Orfej pa je dodal nekaj ubranih ljudskih in umetnih pesmi. Zborovod-
kinja Sanja Poljšak Pesan, ki nadomešča Moniko Lojen - zaradi zdravstvenih razlogov - je odlično oddirigirala program in s tem dokazala, da ji tudi vodenje pevskega zbora ne predstavlja nobene ovire. Z nami je doživela krstno zborovodsko predstavitev in skupaj smo v Lendavi pustili izjemno pozitiven glasbeni vtis. Ponovno smo pokazali, da čutno in ubrano petje navdušuje tako mlade kot starejše poslušalce.
MARIJANA KOLENKO
Društvo na predstavitvi v Mercatorju
Pomlad tudi v folklornem društvu Šentjur
Pevci pred sinagogo
Folklorno društvo Šentjur je bilo letošnjo pomlad aktivno kot že dolgo ne. Tako je sodelovalo pri projektu Radi delamo dobro, ki ga je aprila letos izvajal Mercator. Člani društva so nastopili tudi v okviru Šen-tjurjevega, ko so je Zgornji trg za teden dni vrnil v čas županovanja Gustava Ipav-ca, maja pa bodo aktivni pri še kar nekaj drugih folklornih nastopih.
V okviru projekta Radi delamo dobro so lahko kupci s posebnimi žetoni glasovali za različna društva na območju večjih Mercatorjevih trgovin (supermarketov). Tako se je FD Šentjur v domačem (šentjurskem) Mercatorju predstavilo kar dvakrat, 11. in 25. aprila. Člani so prikazali peko kruha na način naših babic, splet iger in plesov, ki so včasih spremljali pomembnejša kmečka opravila, ter splet
plesov iz Prekmurja. Plesalce so seveda spremljali »hišni« muzikantje. Da nastopa nista ostala neopažena, pričajo tudi odzivi obiskovalcev, ki si večinoma želijo še več podobnega dogajanja. Skupno so obiskovalci društvu naklonili toliko žetonov, da se je društvo uvrstilo na drugo mesto (za gasilci s Sv. Štefana).
V soboto, 16. maja, je sekcija Rifl v Loki pri Žusmu gostom iz Nemčije in Francije prikazala ročno košnjo in spravilo sena, 23. maja pa čaka člane še nastop na Ptuju.
ANTON POLŠAK
BRALCI POROČEVALCI
41
Mažorete Laško bogatejše za kup medalj
Pretekli konec tedna je bilo v Murski Soboti 1. odprto državno prvenstvo Ma-žoretne zveze Slovenije, na katerem so barve domačega mesta zastopale tudi članice mažoretne skupine iz Laškega. Že od zgodnje jeseni so vse moči usmerjale v priprave na vsakoletno prvenstvo, na katerem se vedno znova predstavijo v najboljši luči. Veselja ob osvojenih uspehih tudi tokrat ni manjkalo. Na stopničkah so namreč stale vse tri skupine laških mažoret - kadet, junior in senior.
Tia Klenovšek in Tjaša Iršič, najmlajši članici ekipe kadet, sta v nedeljo, 17. maja, tekmovali v kategoriji Prvi korak. Z elegantnimi koraki sta bili v velik ponos celotni ekipi, saj sta si priplesali zlati medalji.
Vrhunec tekmovanja se je začel s figurati-vo formacij v športni dvorani, nadaljeval pa na Slovenski ulici v Murski Soboti s parado formacij. Čudovito športno vzdušje s tribun in zvestih navijačev je dekleta laške ekipe še toliko bolj spodbodlo. Niso samo prikorakale na parket, temveč so si ga prilastile. Ponos v
očeh, odločnost v korakih in užitek ob izvajanju koreografij so pripomogli k izjemnim rezultatom. Skupina kadet, katere trenerki sta Maruša Šantej in Anja Krašek, si je priplesa-la bronasto medaljo, prav tako so po tretjem mestu in bronasti medalji posegle članice skupine junior s trenerko Sabino Seme na čelu. Tudi dekleta skupine senior, katere trenerka je Anja Šrot, so ponovno stala na stopničkah, tokrat s srebrno medaljo okoli vratu.
Veselja ni manjkalo niti ob vrnitvi v domače mesto, kjer so jih toplo sprejeli najbolj
zvesti navijači, prijatelji in seveda nepogrešljivi godbeniki Laške pihalne godbe. Laščan-ke so ponovno dokazale, da njihova srca bije-jo kot eno in da je njihova ljubezen do plesa in vrtenja palice močnejša kot kdajkoli prej.
Zelena družina laških mažoret se že veseli novih izzivov. Polne zagona in ponosa imajo oči usmerjene v novi cilj na obzorju, in sicer čim boljšo udeležbo in ponovitev lanskega uspeha na evropskem tekmovanju, ki bo konec avgusta v Franciji.
VALERIJA JAKOPIČ
Pohod na Špik
Člani Planinske sekcije Društva upokojencev Šentjur so se sprehodili po grebenu Paškega Kozjaka. Izbrali so si vzpon iz doline Pake in mimo kamnoloma ter planinske kmetije Bla-žič.
Po teh strminah so opazovali živali - ovce, koze, krave - ki so se pasle v ograjenih pašnikih. Ti planinski pašniki so že lepo poraščeni s travo, vmes je tudi veliko lepega bujnega travniškega cvetja. Hodili so po Šaleški planinski poti, ki je lepo označena, visoko pred seboj pa so imeli na vidiku cilj, vrh Špika. V pol ure so prišli do
lepo urejenih počitniških hišic. Tam so malo upočasnili korak, da so si temeljito ogledali okolico in nekaj zelo smiselno urejenih skal-njakov z mnogimi cvetovi. Nekaj so jih tudi fotografirali. Nato so prispeli do planinskega doma. Tega vzdržuje in ureja PD Velenje. Za postrežbo že dolga leta skrbi prijazna oskrbnica Olga. V domu so odložili odvečno opremo in takoj nadaljevali pohod po bolj strmi in bolj zahtevni gozdni poti proti vrhu mimo cerkvice sv. Jo-šta (1063 m) in dalje na vrh Špika (1108 m). V tem dnevu so imeli z vrha lep razgled
na vse strani: proti vzhodu na greben Paškega Kozjaka z najvišjim vrhom Basali-
ščem, na Stenico, Konjiško goro, Boč in Donačko goro; proti jugovzhodu na Celjsko kotlino in Posavsko hribovje na Kozjanskem z Bohorjem; na jugu na Goro Oljko, za katero je veriga Posavskega hribovja; na jugozahodu na Dobrovlje in Menino in proti zahodu na Golte in Savinjske Alpe. Na zahodni strani je v bližini Graška gora, medtem ko proti severozahodu vidimo Peco in Uršljo goro. Po pregledu vseh bližnjih in daljnih vrhov in znamenitosti narave so se vrnili do doma na hrano in pijačo ter daljši počitek.
V načrtu za ta dan so imeli tudi ogled Velenjskega gradu in muzeja v njem, zato so odšli v dolino do avtobusa in se zapeljali v Velenje. Sprehodili so se po 233 stopnicah na grad in si ogledali mnoge stalne muzejske in galerijske zbirke. S tem ogledom je bil dan prijetno izkori-
ščen. Sledilo je tudi vabilo za naslednje izlete, in sicer 2. junija na Brnico, 7. julija na Kopitnik in 1. septembra na Bukovico. Organiziran bo tudi pohod do Stolpa ljube-
zni na Žusem, datum bodo sporočili naknadno. Želijo še obiskati stolp na Konjiški gori, Resevni in morda na Vrhniki.
IVAN STRAŽE
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 31. maja.

21. ČE	cvet	
22. PE		cvet do 13. ure, -----
23. SO		
24. NE		list do 12. ure, od 13. ure plod
25. PO		plod
26. TO	plod	
27. SR	plod do 10. ure, od 11. ure korenina	
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
42
BRALCI POROČEVALCI
Oskarjevci z Idealnim možem
Višji sloj angleške družbe, 19. stoletje, izumetničeni pogovori, spletke, izsiljevanje, politika ... Oscar Wilde in angleška gledališka skupina I. gimnazije v Celju, ki si je ime nadela prav njemu v čast -Oskarjevo gledališče. Šteje 11 članov, režiserko, mentorico in tako imenovanega rojenega govorca (native speaker, op. p.). S skupnimi močmi so letos na oder postavili nesmrtno komedijo velikana irske književnosti: An Ideal Husband.
Zakaj ravno Oscar Wilde? »Ob koncu lanskega šolskega leta sem Maji in trem njenim sošolcem kot nagrado za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz angleščine (posneli so kratek film) podarila knjigo An Ideal Husband, ker sem vedela, da jo bodo potrebovali v tretjem letniku za maturitetno čti-vo. Hkrati sem Maji - ker je sodelovala že pri Fedri in pokazala zanimanje za režijo - malo za šalo in malo zares rekla, naj med počitnicami premisli, ali bi delo postavili na oder. Septembra mi je rekla, da bi sprejela ta izziv. Sledila je avdicija in smo začeli,« se spominja mentorica angleškega gledališča Metka Rems Pilko.
Odlična izgovorjava
»Kar najprej navduši pri igri, je izvrstna angleška izgovorjava. Glede na to, da so to slovenski dijaki in da je angleščina njihov tuji jezik,« pripoveduje Gerry Britovšek, Irec, ki zadnjih nekaj let živi v Sloveniji, s I. gimnazijo pa sodeluje kot tuji lektor. Postaviti predstavo v tujem jeziku je vseka-
Oskarjevci imajo v načrtu gostovanja. Na domači oder v dvorani Gimnazijka bodo spet stopili 21. maja ob 17. uri. V predstavi nastopajo Urška Andrenšek, Lan Oberžan, Tilen Teržan, Ana Lipovšek, Saša Jovanović, Petrisa Čanji, Tinkara Žnidar, Laura Kovač, Lara Krajnc, Matija Terglav in Per Pintarič.
kor poseben zalogaj, česar se Gerry, ki je bil na Irskem tudi član enega nagrajenih amaterskih gledališč, zagotovo zaveda. »Ko sem dijake videl na odru, kako igrajo, se mi je zdelo, kot da bi jih gledal na Irskem,« pripoveduje.
Prvič režiserka
V predstavi nastopajo večinoma dijaki 1. letnika, režiserka pa je tretješolka Maja Ravnikar Zabukovšek. »Tokrat sem prvič režirala res pravo predstavo,« pove Maja, ki je sicer tudi pisateljica. Izdala je namreč že tri knjige, poleti pa bo predvidoma izšlo še nadaljevanje Tabora treh ognjev. »Čeprav sem imela že nekaj izkušenj z režijo iz osnovne šole, in sicer z režijo kratkih filmov, je bila ta komedija bolj zahtevna kot karkoli doslej. Veliko teksta je bilo treba prečrtati, veliko situacij premleti, najti kostume in sceno, prihajati
na vaje tudi ob sobotah ... in še veliko drugega dela,« nadaljuje Maja.
Ali jezik predstave kakorkoli vpliva na delo režiserja? »Razlika med slovensko in tujejezično predstavo ni velika, kajti zgodba je le zgodba ne glede na to, v katerem jeziku je predstavljena. Vsekakor se je treba posvetiti izgovorjavi. Oscar Wilde ima še posebej specifičen umetniški slog dialogov, ki so lahko brez posebnega pomena, če se jih ne obdela dobro.«
Besede igralcev
Za tako dolgo predstavo - traja namreč uro in pol -je treba veliko vaj. Začeli so septembra, še prej pa je bila avdicija, na katero se je prijavilo veliko dijakov. »Dobili smo besedilo, ki smo ga morali prebrati. Režiserka je bila z nama zadovoljna, čeprav sva bili sprva mišljeni
Poklon knjigi
V	letošnjem šolskem letu smo učenci in zaposleni prvič sodelovali v nacionalnem Unesco projektu Menjaj branje in sanje, katerega temeljni namen je vzbuditi zanimanje za branje in knjige.
Maja smo v šolsko knjižnico pridno prinašali že prebrane knjige, ki smo jih želeli podariti novim literarnim prijateljem. Vanje smo zapisali lepe misli in jim zaželeli prijetno popotovanje v čarobni svet branja.
V	sredo, 6. maja, smo si sodelujoči učenci izmenjali kar 173 knjig. Vsak učenec je v dar prejel tudi knjižno kazalo. S sodelovanjem v projektih, kot je ta, učencem še bolj približamo branje in jih učimo spoštovanja do knjige. Branje ima namreč številne prednosti - prežene osamljenost, nas vedno znova odpelje v daljne kraje, spodbuja našo ustvarjalnost in nas bogati vse življenje.
ALJA ŽEKAR, koordinatorica projekta
Zelo mi je bilo všeč, ker sem dobila novo knjigo in nekomu s svojo polepšala dan.
(Lucija, 2. a)
Všeč mi je bilo, da sem dobila ravno knjigo Smrkci. Lepo branje želim tistemu, ki je dobil mojo knjigo.
(Taja, 1. a)
Današnja izmenjava knjig mi je bila zelo všeč. Izbrala sem si zelo zanimivo knjigo. Upam, da bo izmenjava knjig vsako leto.
(Tajda, 3. a)
za drugi vlogi,« se avdicije spominjata Petrisa Čanji, ki je v osnovni šoli že nastopila v muzikalu, in Saša Jovanović. »Kar nekaj je bilo menjav vlog, končna igralska zasedba je bila narejena pozimi.«
Vaje, dolgo besedilo, drugačen bonton ... Kaj je bilo najtežje? »Jokati na odru,« izstreli Ana Lipovšek. In doda: »Pa skušati se ne smejati, ko je imel Tilen govor.« Tilen Teržan se takoj priključi: »No, meni je bil najtežji moj šestminutni govor.« Lan Oberžan se strinja: »Res smo imeli zelo veliko besedila.« Saši pa je podobno kot Ani največ preglavic povzročal smeh: »In to ravno med ljubezenskim pogovorom z lordom Goringom. Takrat nama je šlo obema zelo na smeh.«
NATAŠA PEUNIK Foto: JOŽE PETRAK ZAJC
Likovna razstava ob dnevu Zemlje
V	sredo, 22. aprila, je mreža šol, v kateri so I. in II. OŠ Žalec, OŠ Griže in Vrtci občine	Ob svetovnem dnevu Zemlje Žalec, z likovno razstavo obeležila svetovni dan Zemlje.	smo združili moči in v stari,
V	letošnjem šolskem letu jektu Dvig socialnega in kul- skupnostih, ki poteka pod	a šarmantni Roblekovi dvo-vsi skupaj sodelujemo v pro- turnega kapitala v lokalnih okriljem šole za ravnatelje.	rani v Žalcu pripravili likov-
no razstavo. Podobe Zemlje so ta dan zaplesale na več kot sto likovnih delih naših mladih umetnikov. Naši Zemlji v čast smo pripravili tudi kulturni program, kjer smo z besedo, s pesmijo,
plesom in z glasbo spomnili ter opomnili na raznolikost, občutljivost in edinstvenost našega planeta.
JULIJA KLANČNIK, koordinatorica projekta na I. OŠ Žalec
Otroci Vrtcev občine Žalec, učenci I. in II. OŠ Žalec ter gostje razstave
MLADI ZA MLADE
43
Čarovniška noč
V Laškem smo na tekmovanju v namiznem tenisu športnikov invalidov kot prostovoljci sodelovali tudi dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje. Organizatorjem nas je pomagalo kar 30.
Med 6. in 9. majem je bil v športni dvorani Tri lilije v Laškem že 12. mednarodni turnir v namiznem tenisu za športnike invalide Thermana open 2015. Častni pokrovitelj turnirja je bil predsednik vlade dr. Miro Cerar. Na turnirju
smo vse tri dni kot prostovoljci sodelovali tudi dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja. V času tekmovanja smo tekmovalcem predvsem pomagali pri podajanju teniških žogic. Za nas je bila to neprecenljiva izkušnja. Videli smo, koliko energije, volje do sodelovanja in truda vložijo športniki invalidi v tekmovanje. »Človek ne more sam preživeti. Potrebuje sočloveka, mora sodelovati z drugimi, mora pomagati in mora sprejeti pomoč od drugih. Veliko je ljudi, ki jim
je mar za druge, ki so pripravljeni pomagati. Z dobro voljo in brez koristoljubnosti so pripravljeni stopiti v nov odnos s sočlovekom. V tem odnosu pridobimo vsi. Zato je prostovoljstvo vrednota, je priložnost za osebno zorenje in rast, za učenje drugačnih odnosov, možnost za graditev drugačne, zrelejše družbe. In vesela sem, da se tega zavedate tudi dijaki naše šole,« nam je med drugim povedala učiteljica Nina Markovič Korent.
ORIANA JESENIČNIK, 1.b
V	Osnovni šoli Frana Kranjca smo že peto leto zapored pod vodstvom mentoric Klavdije Krbavac in Anje Kunej priredili noč branja z naslovom Čarovniška noč.
V	petek, 8. maja 2015, sta učence drugih in tretjih razredov pričakali čarovnici Cica in Mica. Sprejeli sta nas v svoj čarobni svet dogodivščin. Otroci smo se v noči branja imeli zares nepozabno. V delavnicah smo ustvarjali različne čarobne izdelke, čarali, delali čarov-
niške zvarke ... Po napornem in ustvarjalnem delu nas je čakala večerja. Glavno presenečenje te noči je bila lutkovna predstava Čarovnik iz Oza, ki so jo odigrali člani lutkovnega društva Smeško iz Celja. Po predstavi so nas v avli šole čakale čajanka in sladke dobrote, ki so jih spe-kli naši starši.
Učenci smo za vstopnico na noč branja morali prinesti tudi svojo najljubšo knjigo in jo predstaviti. Med vsemi predstavljenimi knjigami
smo izbirali najboljše. Težko pričakovano je bilo tudi spanje, ki smo ga popestrili z nočnim kinom in večernim branjem z naglavnimi svetilkami. Ker smo bili v tej noči tako pridni in ustvarjalni, sta nam čarovnici Cica in Mica podelili čarovniška priznanja. Polni vtisov in prijetnih doživetij smo se poslovili in si obljubili, da se bomo kmalu spet videli na takšni dogodivščini.
Mladi bralci iz OŠ Frana Kranjca
V Laškem je pri organizaciji in izvedbi turnirja pomagalo tudi 30 dijakov Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja.
Pomoč dijakov
Utrinki Čarovniške noči
Mladi in dobrodelnost
Klub študentov občine Celje se zaveda pomena dobrodelnosti, zato je v soboto, 9. maja 2015, organiziral dobrodelni pohod na Celjsko kočo. Zbrana sredstva bo namenil maturantki Gimnazije Celje - Center, saj se je v preteklem letu znašla v hudi socialni stiski.
Štartnine ni bilo, vendar smo na Celjski koči prodajali limonado po simbolični ceni en evro. Letos je bilo vreme
fantastično, kar se je poznalo tudi pri številu udeležencev, ki so dobrodelni pohod zelo pozitivno pozdravili. Na izvedbo pohoda zelo pozitivno gledajo tudi organizatorji, saj se zavedajo, da bodo z zbranimi dobrodelnimi prispevki polepšali dneve dijakinji, ki njihovo pomoč še kako potrebuje.
V preteklem letu se ji je namreč življenje obrnilo na glavo. Zaradi spleta resnih okoliščin in težav v doma-
čem okolju se finančno ne zmore preživljati. Organizatorji upajo, da ji bodo zbrana sredstva vsaj malo pomagala pri nadaljnjih odločitvah, prav tako jih veseli, da so pohodniki s trdno voljo in z zagnanostjo pokazali, da skupaj zmoremo več. Dobrodelnost je lepa čednost in še lepše je vedeti, da se tudi mladi tega zavedajo.
DAVID ŠOŠTAR Foto: MATIC GABRIEL
Učenci med delom
Super čistilna akcija
11. aprila 2015 smo imeli v POŠ Tabor delovno soboto - čistilno akcijo okolice šole. Učenci do petega razreda so z učitelji odšli čistit okolico Tabora in sosednjih vasi.
Starejši razredi pa smo z nekaj občani čistili gozdiček ob igrišču. Čeprav je bilo veliko dela, smo se med čiščenjem tudi nasmejali. Po končani akciji smo bili vsi zadovoljni s svojim delom, saj sta taborska okolica in gozdiček zdaj lepa in čista.
RIJANA ĐURANOVIĆ, 8. b
Uredili smo gozd
»Joooj, spet!« smo rekli vsi v en glas, ko smo dobili obvestila, da bo v soboto, 11. aprila 2015, ponovno čistilna akcija. In sicer od 6. do 9. razreda naj bi čistili gozd poleg šole. V šoli je bilo videti veliko lenih pogledov.
A na dan čistilne akcije so se naši leni pogledi spremenili v velike nasmeške. Bilo je super. Vsi smo se zabavali. Tudi fantje 9. razreda so osmošolke očarali s svojimi mišicami, ko so iz gozda vlekli »ta velike veje«. Pohvaliti moramo predrage učiteljice, ki so se tudi zelo potrudile in nam pomagale očistiti gozd.
SARA MIKLAVŽIČ, 7. b
Ob prijetnem soncu je na Celjski koči prijala limonada po simbolični ceni en evro.
44
ŽIVALSKI SVET
KUZA ZA ZGLED
Socializacija in vzgoja psa
Zgodnja socializacija in vzgoja našega novega pasjega prijatelja sta bistvenega pomena za kasnejše prijetno skupno življenje. Žal za to ne obstaja hitra pot, ampak gradnja pravilnega odnosa zahteva veliko našega časa in potrpljenja. Predstavili vam bova nekaj osnovnih vprašanj, ki se najpogosteje porajajo no-vopečenim lastnikom.
Socializacija: kaj to pomeni?
S socializacijo žival pridobi ustrezno socialno vedenje in spozna svoje okolje ter tako pridobi sposobnosti za življenje v družbi. Obdobje socializacije se pri mladiču začne pri treh tednih in traja približno do treh ali štirih mesecev.
V tem času, torej do treh ali štirih mesecev, moramo mladiča na prijeten način seznaniti z vsemi stvarmi, s katerimi se bo srečal kasneje v življenju (različni ljudje, živali, okolje, prevozna sredstva, gospodinjski aparati ...). Pes, ki ni socializiran do ljudi, psov ali drugih živali (torej nanje ni navajen), se ob srečanju z njimi ponavadi počuti ogroženo. Psi se
večinoma ob takšnih priložnostih umikajo, nekateri pa tudi napadejo. S socializacijo seveda ne moremo preprečiti vseh vedenjskih težav, zato moramo poleg socializacije in vzgoje poskrbeti tudi za šolanje, dovolj gibanja in pravilno igro s svojim štiri-nožnim prijateljem. Tako so možnosti za pojav različnih vedenjskih težav zares majhne in lažje obvladljive.
Kar je v obdobju socializacije zamujeno, se da delno še nadoknaditi, vendar je uspeh različen. Zato je bolje psa socializirati pravočasno, ko se to dogaja pravzaprav skoraj samodejno, če mu le nudimo priložnosti. Vendar to ne pomeni, da se lahko ta postopek zaključi. Še posebej je pomembno nadaljevanje socializacije v prvem letu pasjega življenja, nato sledi ohranjanje takšnega »socialnega« stanja vse življenje.
Kako psa navadimo na sobno čistočo?
Vsak pes, če je seveda zdrav, se že nagonsko trudi ohranjati svoje ležišče čisto. Naša naloga je, da mladiču »dopovemo«, da je naše stanovanje kot brlog, ki naj bi ga ohranil čistega. S privajanjem na sobno čistočo želimo doseči, da pes svojo potrebo v stanovanju zadržuje, pri čemer večkrat na dan poskrbimo za to, da jo lahko opravi zunaj. Pri odraslih psih naj bi bilo to vsaj tri- do štirikrat
Tamara Jager s Tio (levo) in Eva Gologranc s Hillom, dolgoletni članici Kinološkega društva reševalnih psov Celje in vodnici reševalnih psov, pripravljata rubriko Kuža za zgled. Odgovarjata tudi na vaša vprašanja, povezana z vzgojo psa. Pišete jima lahko na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na tednik@ nt-rc.si.
na dan (še bolje večkrat), pri mladičih pa se načeloma najbolje obnese, če ga nesemo ven približno na vsake tri ure čez dan in nujno po vsakem obroku, ko se zbudi, po igranju, po glodanju različnih
žvečilk in ko se nam zdi »sumljiv« (če cvili, je nemiren, hodi k vratom ...).
Mladiča moramo nujno nagraditi vsakokrat, ko opravi potrebo na želenem mestu zunaj. Nato ga vedno
vodimo na isto mesto, kjer že diši po njegovem urinu. Ne pozabimo in bodimo odgovoren skrbnik svojega psa ter kupček za svojim psom tudi pospravimo.
se nadaljuje
V ambulanti se vsakodnevno izvajajo
-	zdravstveni in laboratorijski pregledi živali
-	preventivna cepljenja psov in mačk rtg slikanja skeleta in kolkov kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali diagnostika notranjih organov in ostale storitve.
Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija
GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail:
veterinarstvo.sentjur@siol.net
DELO NA TERENU!
NOVO!
VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)!
П!	nagrada l/CÜft hOUtÖi
||)	nagrada bnednjz velik Houcek
Ü	nagrada majhen hDutfk
^	Nagrada za glasovalcai'deriOJiniCCL
i
Tudi letos vas vabimo, da nam pošljete zanimivo potopisno reportažo s katerega od vaših potepanj po domovini ali svetu in se tako potegujete za eno od privlačnih nagrad. Letos bodo kovček prejeli prvi trije avtorji, ki bodo zbrali največ glasov bralcev. Nagrada čaka tudi enega od bralcev,
V potopisni reportaži čimr bolj privlačno opišite dogajanje na potovanju, vključite kakšno prigodo v besedilo in tako bralcem približajte oddaljene kraje in ljudi.
Največ pet tisoč znakov naj bo vašega besedila, ki mu dodajte vsaj pet fotografij z zgovornimi podpisi (fotografije morajo biti velike vsaj 500kb) in svojo fotografijo s podatki o tem, kdo ste, od kod in kaj počnete. Prispevki morajo poleg tega ustrezati temeljnim zakonitostim potopisa in slovenskega jezika.
Objavljati jih bomo začeli v začetku julija po vrstnem redu in oštevilčene, kot nam jih boste poslali. Nato se bodo vrstili v poletnih številkah časopisa, dokler ne bodo objavljeni vsi, ki bodo prišli v izbor.
Ko se bodo zvrstili vsi potopisi, bomo mesec dni objavljali še kupon za glasovanje, nato bomo razglasili naj potopis po izboru bralcev in prvim trem avtorjem podelili nagrade.
DPTimisT
KOVČKI - DODATKI - TORBE - DENARNICE

'^Шпи.
.optimist.si
ZA ZDRAVJE
45
Bolnik v halji odšel po nakupih
Prepovedane rože, ne pa tudi ljubezen, ki se rodi v bolnišnici
Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com
Pravijo, da so bolnišnične brisače kakovostne. Menda zdržijo leta in leta pranja.
Rože dišeče, a prepovedane
Kot je znano, na obiske ponavadi ne hodimo praznih rok ali torb. Tako se v omaricah bolnikov znajdejo različna darila, od sladic, sadja do ostale hrane. Če je bolnik na dieti ali celo na tekoči hrani zaradi bolezni, potem seveda odsvetujejo hrano, ki ni priporočljiva, čeprav se je že zgodilo, da so takšnemu bolniku ob obisku svojci prinesli kar hamburger. Praviloma naj bi bolnik užival samo bolnišnično hrano. Nekaj ljudi ve, nekateri pa še vedno ne, da so na primer rože v bolnišnici prepovedane. »Tako je, rože niso dovoljene ob obiskih. Pred leti je bilo že običajno, da smo v času obiskov medicinske sestre po oddelkih iskale vaze. Potem smo ugotovili, da so rože v sobah več dni in da so vaze z vodo in uvelimi rožami, saj jih marsikdo ni dovolil odstraniti, vir okužb, zato smo jih prepovedali. Resnično pa smo ob vsakih obiskih samo iskali vaze,« razlaga Mazejeva. Občasno bolniki kdaj po-tarnajo tudi zaradi pogojev bivanja. Ker je velik del bolnišnice še star in je približno dvesto postelj v sobah, kjer ni sobnih sanitarij, seveda koga moti tudi to. A v bolnišnici to razumejo, saj Mazejeva pravi, da je hudo tudi zanje, ne samo za bolnika, ko mora ta zaradi zasedenosti sob prenočiti kar na hodniku katerega od oddelkov.
Glavna medicinska sestra v Splošni bolnišnici Celje Hilda Maze: »Seveda se tudi v bolnišnici dogajajo stvari, za katere bi mislili, da niso možne, ampak so.«
Pravijo, da so bolnišnične brisače kakovostne. Menda zdržijo leta in
Vse nenavadne dogodke, ki se zgodijo, najprej preiščejo na oddelkih. Nato mora oddelčno vodstvo izpolniti poseben obrazec o tem in ga poslati v tajništvo zdravstvene nege. Tam dogodek še enkrat preučijo in takoj ukrepajo, če je to nujno. Vso statistiko o nezaželenih dogodkih potem shranjujejo v Službi za kakovost Splošne bolnišnice Celje.
Ko kdo omeni bolnišnico, to besedo vedno povežemo z zdravjem. Razumljivo, saj je skrb za zdravje njeno prvo poslanstvo. A za zidovi bolnišnice se dogaja še marsikaj drugega, kar ni neposredno povezano z zdravljenjem. Pisali smo že, da iz bolnišnice kdaj izginejo rjuhe, pižame in tudi straniščne školjke. Te dogodke vodstvo bolnišnice označi kot »neželene« in jih skrbno preuči ter zapiše v svojo statistiko. Poleg tatvin se zgodijo tudi dogodki, ki so sicer resni, a priznajmo, tudi malo smešni.
Največkrat se kakšna nenavadna zgodba zgodi na ur-genci, pove glavna medicinska sestra v Splošni bolnišnici Celje Hilda Maze. Za ta del bolnišnice je značilno, da so nekateri bolniki, ki pridejo po pomoč, pod vplivom alkohola. Zgodi se tudi, da zdravniki ugotovijo, da v čakalnici bolnika, ki je prišel na pregled, ni več, saj pobegne. Vendar takšen nenaden odhod morda ni toliko nenavaden, kljub temu da imajo v ambulantah še bolnikovo dokumentacijo oziroma izvide ali napotnice za nadaljnje preglede. Nekoliko drugače je na oddelkih. Tudi tam se kdaj kdo odloči, da bo enostavno - odšel.
Kam pa vi?
Pred »pobegi« te vrste oddelki niso »imuni«, saj se dogajajo tako na internističnih kot kirurških oddelkih. Vodstvo kot pobeg razume, ko bolnik bolnišnico zapusti, ne da bi o tem kogarkoli obvestil in ne da bi končal bolnišnično zdravljenje. »Vprašanje, ali se bolnik zaveda posledic takšnega odhoda iz bolnišnice, je zelo resno. Z bolniki, pri katerih zdravniki opazijo nagnjenost k temu, da bi lahko samoiniciativno odšli, se pogovorijo zaposleni na oddelku. Zdravniki ali ostalo medicinsko osebje jim morajo povedati, da to nikakor ni dobro za njihovo zdravje. Treba je vedeti, da je stavba odprta, imamo dvanajst vhodov,« dodaja Mazejeva. Nadzor vseh je nemogoč. Kljub temu da je treba vsak takšen pobeg jemati zelo resno, glavna medicinska sestra z nasmehom omeni primer, ko so iskali bolnika, ki so ga pogrešili na enem od
oddelkov: »Moram priznati, da smo imeli kar veliko akcijo iskanja, dokler ga nismo našli v eni od bližnjih trgovin, saj je odšel po nakupih.«
Po mestu v halji
Zgodi se tudi, da v bolnišnico pokličejo občani, ki v mestu opazijo koga v bolnišnični halji, saj je več kot očitno, da takšna oseba bolj spada v bolnišnico kot na ulico. »Takrat sprejmemo klic in ugotavljamo, s katerega oddelka je bolnik odšel,« pojasni Mazejeva. Resda je nekoliko smešno, če se v Prešernovi ulici sprehaja oseba v bolnišnični halji, a ko gre za bolnika, ki je v slabem zdravstvenem stanju ali se morda niti ne zaveda, kaj je storil, se nikakor ni dobro šaliti. Takrat je še kako hvalevredno, da ljudje, ki ga kje opazijo, pokličejo čim prej v bolnišnico in javijo, kje so pobeglega opazili. »Menim, da se bolniki, ki to storijo, velikokrat zavedajo in se zavestno odločijo, da bodo zapustili bolnišnico. Imeli smo primer, ko je iz bolnice odšel bolnik, ki ni vedel, kdo je. Niti ni znal povedati, zakaj je bil hospitaliziran. Na njegovi roki so ljudje, ki so posumili, da je pobegnil, opazili iden-
tifikacijsko zapestnico in so nas na podlagi tega poklicali,« še dodaja Mazejeva. Sicer pobegi niso tako zelo pogosti. Zgodijo se morda enkrat ali dvakrat na leto. Med njimi nikoli ni pobegov otrok, saj so oddelki, na katerih so otroci, zaklenjeni.
Obiskovalca skrila v stranišče
Svoja zgodba so obiskovalci. Ti pogosto ne upoštevajo navodil, kdaj lahko obiščejo bolnike in kdaj ne. »Nekateri pridejo na obisk k bolniku tudi ob 22. ali 23. uri, kar že štejemo za neželen dogodek. Včasih so bila pravila o času obiska strogo določena. Spomnim se, da je svojec prišel na obisk k bolniku na oddelku, na katerem sem delala, izven časa obiskov. Primarij, ki je bil takrat moj nadrejeni, je bil zelo strog in ko je zakričal po oddelku, da so obiski prepovedani, sem obiskovalca iz strahu skrila v toaletne prostore,« pove Mazejeva in doda, da je zadeva danes postala zelo >liberalna<. V osnovi obiskov podnevi ne omejujejo, a je res, da morajo obiskovalci upoštevati osnovna pravila. »Ljudje morajo vedeti, da se pri bolnikih izvajajo tudi nega, terapije in vizite, zato takrat obiski seveda niso priporočljivi,« doda. Zagata nastane še, ko bolnišnica izda ukrep prepovedi obiskov zaradi okužb. Najpogosteje je to zaradi gripe. A glej ga, zlomka, ravno takrat morajo nekateri obiskovalci nujno obiskati svojce. »Čeprav se kultura spreminja in gre na bolje, se morajo ljudje zavedati tudi, da so obiski v času epidemije
gripe prepovedani zaradi bolnikov, ne svojcev. Če je nekdo od njih okužen, se lahko okuži tudi bolnik in ponavadi gripa samo še poslabša njegovo zdravstveno stanje,« razloži glavna medicinska sestra.
Od bolezni do poroke
Tako imenovani nezaželeni dogodki so tudi tisti, ko je zdravniško osebje podvrženo besednemu nasilju. Ne le od bolnikov, ampak tudi od svojcev. Včasih se pripeti, da so tarča zmerljivk tudi čistilke. Takrat je treba presoditi, ali je verbalno nasilje pri bolnikih morda posledica bolezni ali je krivo kaj drugega. Reševanje teh primerov je zapleteno, a ponavadi učinkovito. Občasno kakšna ostra beseda pade tudi med zdravniki, ampak ponavadi največkrat zaradi strokovnih vprašanj. Večinoma je komunikacija v bolnišnici »na nivoju«. Včasih tudi preseže meje strokovnega odnosa. Zakaj? Mazejeva nam je namreč potrdila, da se je v bolnišnici tudi rodila marsikatera ljubezenska zveza. Ne le med zdravniškim osebjem, kar je splošno znano, ampak tudi med bolniki in zdravniki ali medicinskimi sestrami.
Ko imaš doma brisačo iz bolnišnice
Pred meseci smo poročali, da se v bolnišničnih statistikah dokaj pogosto znajdejo primeri tatvin. Čeprav nikakor ne smemo vseh bolnikov metati v isti koš, lahko brez dlake na peresu zapišemo, da tisti, ki kradejo v bolnišnici, kradejo vse, kar ni pribito. No, pa še to tudi, če smo iskreni. V bolnišnici namreč izginjajo ne le rjuhe, brisače in pižame, ampak tudi pokrovi za školjke, školjke, metlice, kljuke in pipe. Ker je pred časom nekdo odvil pipo, so na enem oddelku imeli celo poplavo. Ukre-
pati je težko, saj je treba dol-goprstneža dobiti na kraju, kar se zgodi redko. Mazejeva je pred leti imela srečo, ko je opazila, da iz bolnikove po-tovalke gledajo bolnišnične brisače in rjuhe. V potovalki so zatem našli še nože in vilice. Ne smemo pa krivde valiti samo na dolgoprste bolnike in obiskovalce, čisto možno je, da se kdaj doma po tuširanju z bolnišnično brisačo obriše tudi kdo od zaposlenih ... Da sploh ne govorimo o toaletnem papirju. Bogve-di, kolikokrat bi ga lahko zavili okoli zemlje, če bi merili, koliko ga je že izginilo iz stra-
nišč. Med delavci v bolnišnici so tudi kakšni »tiči«, kdaj pa kdaj jih namreč presenetijo v prostorih, kjer sploh ne bi smeli biti. Takrat vedno zoper njih ukrepajo, saj za zaposlene natančno veljajo pravila, v katere prostore kdo od delavcev ne sme. Ni pa se še zgodilo, da bi v strogo varovane prostore, kot so operacijske dvorane, prišli neznanci. No, razen tistih čmrljev lani ali novinarjev, ko nam ob odprtju nove prostore veselo razkažejo zdravniki.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Kadar se govori o otrocih v bolnišnici, se pokaže predvsem razvajenost. A ne otrok, ampak staršev. Ti dandanes že ob sprejemu otroka na oddelek dobesedno zahtevajo, da mora imeti otrok v bolnišnici dostop do interneta. »Včasih starši to izrazijo najprej, nakar jim pojasnimo, da je dostop do spleta možen šele po obravnavi oziroma oskrbi otroka. Šele nato, ko otrok dobi terapijo, lahko uporablja splet,« pojasni Mazejeva. Brezžični internet je tudi želja vodstva bolnišnice. Čeprav ga vodstvo seveda ima, je tu mišljeno, da bi dostop do spleta za bolnike omogočili na vseh oddelkih. Zaenkrat je le na nevrološkem, otroškem, travmatološkem, ortopedskem in ginekološko-porodniškem oddelku.
OSTEOPATSKA-K1ROPRAKT1ČN A AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
dr. Vershinin Andrey
dr. osteopatije, ortoped, revmatolog
TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262
WWW.CENTERZDRAV)A.NEr; E-POŠTA: VERSlNINANDREJ@GMAIL.COM
46
RAZVEDRILO

Leta 1991 smo mislili, da bomo Švica, ko ne bomo več financirali cele Jugoslavije. Zdaj »švicamo«, države nekdanje »Juge« pa nas kupujejo za drobiž.
Prazen račun
Klic iz baze: »Imam prazen račun, tako da lahko kaj prispevate na moj račun ...« Odziva za zdaj še ni bilo nobenega ...
Skrbi za zabavo
»Generalna« oziroma tajnica uredništva Tea Podpečan se najlažje pogovarja s sogovorniki iz Spodnje Savinjske doline. Takrat začne hitro po domače »zavijati« in sogovornik vse razume, vsi naokrog v uredništvu pa se neizmerno zabavamo.
ANEKDOTE
Nekoč se je na povabilo prijatelja, ki je bil avtor gledališke predstave, pisatelj in dramatik Oscar Wilde (18541900) odločil oditi na premiero. Sedel je v ložo, kjer je bil tudi njegov prijatelj, avtor drame. Med predstavo Wilde ni izustil niti besede. Zaskrbljeni avtor ga je vprašal, ali mu je predstava všeč. Wilde se je zamišljeno zazrl nekam v daljavo in rekel: »Mislim, da je zunaj grozen naliv.« »Kako to misliš?« vpraša avtor. »Ker nihče ne odhaja s predstave ...« mu odgovori Wilde.
Spraševali smo vas, v spomin na katero leto praznuje svoj praznik Občina Vransko.
Pravilen odgovor se glasi: v spomin na leto 1868, ko so na Vranskem izvedeli, da je avstrijska vlada kraj povzdignila v deželni knežji trg z vsemi pravicami.
Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Verice Lilija s Frankolovega, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Kateri izvajalci bodo nastopili na koncertu v celjskem mestnem središču za 70-letnico Novega tednika?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Prijazna žena
Žena možu: »Ti si nesposoben. Tvoja mama je nesposobna, oče je nesposoben, cela tvoja družina je nesposobna! In če bi bilo tekmovanje v nesposobnosti, bi bil gotovo drugi.«
Pa vpraša mož: »Čakaj malo, zakaj drugi in ne prvi?«
»Ja, zakaj? Zato, ker si nesposoben!«
Kot dojenček
Moj kolega je vzel kredit za stanovanje. Zdaj spi kot dojenček. Eno uro spi, eno uro joče.
Javno in tajno
Včasih so ljudje pisali dnevnik in so zapisano skrivali, da ne bi kdo prebral. Danes pišejo osebne stvari na Facebooku in se jezijo, če tega kdo ne prebere.
Pri zdravniku
Janez se pritožuje zdravniku, da ne vidi dobro, kdo gre po drugi strani ulice, da ima motno pred očmi. Zdravnik mu po opravljenih analizah pove: »Gospod, vaši rezultati so slabi. Holesterol povišan, krvna slika ni v redu. Malo bolj boste morali paziti na prehrano: nič več slanega, mastnega, sladkega, alkohola.« Janez razmišlja in reče: »Veste kaj, ko razmišljam, ugotavljam, da mi je v bistvu vseeno, kdo gre po drugi strani ulice.«
Blondinka
Vpraša črnolaska blondinko: »Ali si ti bila na IQ-testu?«
Blondinka: »Sem, hvala bogu negativna sem.«
Nima smisla
Prepiranje z žensko je tako kot zaslišanje na policiji. Vse, kar rečete, lahko enkrat uporabi proti vam.
Mislil je nanjo
Gre Miha po mestu in mu nasproti pride postavno dekle. Gleda jo in si misli: »Da bi moja imela take noge!« Ena ga prehiti in spet razmišlja: »Da bi moja imela tako dobro zadnjico!« Nasproti pride ena z dobrim dekoltejem: »Da bi moja imela take prsi!« Ko pride domov, pa pravi ženi: »Veš, sem celo pot mislil nate!«
Rasističen
Kateri je najbolj rasističen šport?
Šah. Vedno začnejo beli.
Enako kot šef
Komandir je povabil mladega policista na pijačo. »Kaj boš pil?«
»To, kar boste vi,« odgovori mladenič.
»Dobro, dve kavi,« naroči komandir.
»Meni tudi,« se oglasi policist.
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 26. maja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
	5			9				3
				4				
7	8							5
2		9					7	
8			2		3		6	
		7			6		5	
			7		9	1		
6							8	
3		8	1			7		
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /
ф m - — .
»Kelnarski« pripetljaji
Ko bi le vedeli, kako hudo je, če nimaš prav nobene teme za humoresko. O tem, kako težko jo je najti, sem prejšnji teden na veliko ja-mrala kolegicam iz službe, s katerimi sem se družila ob kavi. No, pa se je tema kar sama od sebe pojavila. Natakarica, ki nam je postregla pijačo, je namreč vso belo kavo, vročo seveda, zlila po meni. V naročju sem držala odprto torbico, tako da je kava stekla tudi v njo. V glavnem zaradi packarije, ki je ob nerodnosti natakarice nastala na mizi in pod njo, smo se presedle za drugo mizo. Sama pa sem se šla očedit. Natakarica se je seveda opravičevala. Videla sem, kako ji je težko. Pa kaj hočemo. Se zgodi. Dobro vem, da je to neprijetno, saj sem nekoč pred davnimi leti tudi sama »kelnarila«. Le kdo bi si lahko mislil, da bom pravzaprav vesela, da me je natakarica »zalila« s kavo. Tako se mi je namreč porodila zamisel za temo za humoresko, a tudi kolegice so se pošteno nasmejale. No, res pa je, da bi bila še bolj vesela, če bi me polila z mojo, črno kavo, bela, ki jo je naročila kolegica, namreč malo preveč - vsaj za moj okus oziroma nos - »diši« po mleku. In ta vonj se ne izpere kar tako. No, pa se vrnimo k mojim spominom, časom, ko sem tudi sama stregla pijačo ... in nekoč v izbruhu nenormalne, a upravičene jeze tudi »batine«.
Ker sem hotela biti čim prej finančno neodvisna, sem že v srednji šoli občasno »kelnari-la«. Čeprav sem globoko v sebi vedela, da ta posel ni zame, sem vztrajala. In prenašala vse tiste pametne in manj pametne, včasih, no, ja, po pravici povedano kar pogosto, povsem neumne »tipe«, ki so na veliko težili in nakladali o svojih zakonskih težavah, politiki, »žleht« sosedih in še o čem. Ja, »kelnarski« posel res ni lahek, sploh če ga opravlja ženska. Pa recimo, da samo nakladanje še nekako preneseš. Hudo je, ker moški - res ne vem, od kod jim te ideje - pogosto mislijo, da lahko natakarice tudi fizično nadlegujejo oziroma, kot sami radi rečejo, žensko pač
malce »pošlatajo«. Kakorkoli že, moj takratni šef je vsem jasno povedal, da to v njegovi gostilni pač ni zaželeno. To je bilo tudi vse. Moram reči, da so bili moški v tistem lokalčku kar »pridni« in so »kelnarce« pustili pri miru, mogoče tudi zato, ker smo imele oster jezik in mesarski nož za rezanje limon in pomaranč. Se pa vedno najde tudi kakšen bedak, ki je še posebej pogumen, ko kaj spije. In tako se je lepega večera našel 150- kilogramski »junak«, občasno zaposlen kot varnostnik, ki me je vsakič, ko sem k mizi prinesla pijačo, uščipnil. Seveda sem mu vsakič rekla, naj odneha. A se to ni zgodilo. To so bili časi, ko me je bilo pol manj, bila sem dokaj drobna, visoka pa tako ali tako nisem bila nikoli. Čeprav sem bila verjetno trikrat lažja od njega in kakšnih 30 centimetrov nižja, se nisem pustila. Ko sem prišla četrtič k mizi, sem lepo vsem postregla pijačo, tudi njemu. In me je ponovno uščipnil v zadnjico. Takrat sem »znorela«. S praznim pladnjem sem ga močno udarila po glavi. Tako, da se je povsem zvil. Ob tem naj povem, da je bil pladenj iz aluminija (na njegovo srečo ni bil železen) in ga ni bilo prav težko zviti. In kaj se je zgodilo potem? Junak naenkrat ni bil več pogumen. Vsi so se smejali, »poražen junak« pa je le pijano javkal, da hoče »kelnarja«, »ker so babe nore«. V »spor« se je vmešal tudi šef, ki se mu je zdelo povsem normalno, da se na takšen način rešujejo težave. Vzel je pladenj in ga položil na »častno« mestno na točilnem pultu. Ljudje, ki so v prihodnjih dneh prišli na pijačo, so se čudili, kaj tam dela zvit pladenj. Šef, ki mu je bilo vse skupaj zelo zabavno, je vsakič, ko ga je kdo povprašal o tem, odgovoril: »To je za opomin vsem, ki bi radi šlatali našo kelnarco.« Kaj takega se ni več ponovilo, res pa je, da sem zelo kmalu po tem dogodku tudi sama ugotovila, da »kelnarski« posel pač ni zame. Mislim, da tudi drugi nad mojim spoznanjem niso bili preveč razočarani... Sploh tisti, ki jih prsti preveč srbijo.
KELNARCA
REŠITEV SUDOKU 152
8	7	3	1	4	2	5	6	9
9	4	1	7	6	5	8	3	2
2	6	5	3	9	8	4	1	7
6	5	8	4	1	9	2	7	3
1	3	9	2	5	7	6	4	8
4	2	7	8	3	6	1	9	5
3	9	6	5	2	4	7	8	1
5	8	4	9	7	1	3	2	6
7	1	2	6	8	3	9	5	4
V Novem tedniku
novice iz 33 občin
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
Križam Ke &
uganKe
ZEMLJEME-REC
MISELNOST, KI JE PROTI DEMOKRA-TIZMU
JAMES CAGNEY
TARZANOVA OPICA
OTOK ČAROVNICE KIRKE
PREDSTAVNIK NATURALIZMA
NOTRANJOST
PREBIVALCI
GAJA NAD MARIBOROM
GRENKA ŽGANA PIJAČA
OLIVE THOMAS
"KRALJEVA" IGRA
LONDONSKA GALERIJA
MISS SLOVENIJE 1998 NOVAK
VRELA VODA UROŠ ROJKO
RUSJANOVO LETALO
JAZ (LAT.)
PODZEMNA ŽIVAL
GLAVNO MESTO IRANA
EVA MOŠKON
MANUSKRIPT
SOL KROMOVE KISLINE
TEK V NARAVI NASELJE SV OD MOKRCA
10
RIMSKI PESNIK (TIT LUKRECIJ)
PESNIK IN NOVINAR BABAČIĆ
NUŠA TOME
JAPONSKI DENAR RDEČI PLANET
Povsod z vami
KDOR IZOLIRA
MAKEDONSKI SKLADATELJ (KIRIL)
ELTON JOHN
ČISTI DOBIČEK
VAS POD MATAJUR-JEM
ENOTA ŠVICARSKE KONFEDERACIJE
SEZNAM VDOLBINA V VSE V REDU IMEN SKALOVJU (ANG.)
NASVET (EKSPR.)
RASTLINA BODICA
NEDEJAVNOST
PESNICA ŠKERL
PODREDNI VEZNIK
ASHTON FRANCOSKO KUTCHER
MESTO -
ENICA
13
BREZPRAVNO LJUDSTVO REDEK GOZD
PREBIVALKE GLAVNEGA MESTA GRČIJE
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC
KMET (SLABŠ.)
STARORIMSKI POZDRAV STEKLENIK
NEKDANJI KIT. POLIT. XIAOPING KRASTAČA (EKSPR.)
SLOVENSKI GENERAL (RUDOLF)
MADŽARSKA KRČMA
ŽENSKI LASNI NAKIT
SKLENJENA GORSKA SKUPINA
NEKDANJI EGIPTOVSKI POLITIK (GAMAL ABDEL) HIMALAJSKA KOZA UDAREC Z NOGO
IZDELOVALEC ŠIVANK
NEPO-MEMBNEŽ (SLABŠ.)
MAJSKI HROŠČ REŽISER KAVČIČ
LATINSKI VEZNIK
SRB. IGRAL. ALEKSIĆ SL. SLIKAR (JOŽE)
19
TELOVADNA PRVINA DIKTATOR AMIN
EVROPSKA
UNIJA USTANOVA ZA DENAR. POSLE
VIŠJA VZPETINA
4. IN 19. ČRKA
AMERIŠKI TEDNIK
MESTO V BELGIJI
14
AMERIŠKI IGRALEC CLOONEY
ŠKOTSKA IGRALKA (MARY)
GR. BOG PODZEMLJA
POLITIČNO PRIBEŽALIŠČE
TATINSKA PTICA
FRANCOSKO ROMARSKO MESTO
ANG. SLIKAR (E. JONES)
MAJHNE VEJE
NEKDANJI SMUČARSKI SKAKALEC (PETER)
LETALEC Z ZMAJEM
20
USTVARJALEC
STRMA, PODOLGOVATA VZPETINA
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon za pedikuro v Salonu pedikure AN. NIKA v Celju
2.	nagrada: darilni bon za antistresno masažo v salonu Lai Thai, masaža za zdravje, v Celju
3.	nagrada: darilni bon za Studio Lotus v Vojniku
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 26. maja 2015.
Rešitev nagradne križanke iz št. 19
Vodoravno: TAKSI, KADET, KOSA, OSEMSTO MILIJONOV, PIKE, UVAJALEC, DA, GR, TUNINA, LAVA, UKRADEN, KOKS, URS, NEVROLOG, DRAMLJE, PULPA, IVES, LAKAJ, LANA, AN, DARE, JL, STO ENA, GEO, TANK, ZLO, INA, UGANKA, KA, VRIS, OB, SAMO ZOB SEM, OL, OBOK, ETAN, MATADOR, TRIP, UNI, ALAIN, OMEN, ELIDA, MAHRE,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20				
PRVA
SLOVENSKA REVIJA
s kombinacijskimi
KRIŽANKAMI
Ona: Spodletela naložba vam še vedno ne gre povsem iz glave, kar lahko samo še poslabša vaše trenutno stanje. Miren teden vam bo omogočil sprostitev, ki jo že dlje potrebujete.
On: Partnerkine pripombe naj vam bodo predvsem v spodbudo in ne da jo venomer dajete v nič. Ljubezen je pač stvar, pri kateri je treba upoštevati mnenje obeh, ne pa samo
riniti z glavo skozi zid.
Ona: Prizadevanja pri prijatelju se vam bodo pošteno izplačala, saj boste dosegli natančno to, za kar si že dolgo prizadevate, a vam do zdaj enostavno ni uspelo. Vsekakor je to vaš teden, zato ga kar najbolje izkoristite.
On: Le z veliko mero vztrajnosti vam bo uspelo premagati nastale težave, ki nikakor niso majhne. Upoštevajte nasvet prijatelja in videli boste, da se vam bo bogato obrestovalo. In to ne le v ljubezni...
I.,'..1 'J».w,l
Ona: Privoščili si boste zabavo s poslovnimi partnerji, saj ste zadnje čase dosegli veliko več, kot ste pričakovali. V prijetni družbi boste spoznali tudi neznanca, ki vam bo zmešal glavo.
On: Nekdo vam pripravlja presenečenje, a bo presenečen sam, saj ne ve za vse podrobnosti. Na koncu se bo vse skupaj obrnilo v obojestransko korist, kar bo v celotni zadevi še najbolje.
ШШШ
Ona: Na delovnem mestu vas že težko pričakujejo, saj se zelo pozna vaša odsotnost, ker ni nikogar, ki bi bil pripravljen resno poprijeti za delo. Toda tudi vi ne boste imeli ravno največje želje po delu.
On: Nekdo, ki vam že dlje buri domišljijo, vas bo povabil na zabavo, zato nikar ne zavrnite njegovega povabila. Preživeli boste čudovit konec tedna in še majhno presenečenje vas čaka. Mogoče pa to za vas niti ne bo presenečenje.
DVOJČKA ft? ■ STRELEC
Ona: Ravnali boste povsem hladno, v vas pa bo divjal pravi vihar. Je že tako, da vsaka šola nekaj stane, še posebej v ljubezni. Boste drugič ravnali bolj premišljeno in se izogibali tveganim potezam.
On: Iz pričakovanega ne bo nič, ugoden razplet lahko pričakujete zaradi povsem naključnega srečanja. In tako bo bolje, saj vas ne bodo obremenjevali spomini. Naredite tisto, kar se vam zdi v tem trenutku najbolje.
Ona: Nikar ne tarnajte, da ste nezadovoljni. Raje poskusite kaj ukreniti, da se bodo razmere hitro izboljšale. To velja predvsem za vaše odnose s prijatelji, ki jih že vse predolgo zanemarjate.
On: Ne bo vam še vse šlo kot po maslu, ampak se boste ponovno zapletli v zapletanje, ki vam ne bo prineslo nič dobrega. Posvetite se raje partnerki in skupaj preživita nekaj časa.
Ona: Deležni boste prijateljičine dobronamerne kritike. S tem vam bo želela samo pomagati. Najprej boste sicer malce užaljeni, a boste hitro ugotovili, da je to edina prava možnost za razrešitev trenutne situacije.
On: Simpatični dogodki vam bodo vendarle odvalili kamen od srca. Tako se boste proti koncu tedna odpravili na prijetno večerjo z znanko, ki vam lahko v bližnji prihodnosti postane kaj več kot le površna prijateljica.
KOZOROG
Ona: Bodite malo bolj zaupljivi in kdaj pa kdaj ljudem tudi verjemite na besedo. To bo vsekakor izboljšalo slabe odnose na delovnem mestu, kjer vas prav zaradi pretirane sumničavosti ne cenijo dovolj.
On: Po svetu hodite z odprtimi očmi, a vseeno ne opazite možnosti, ki se vam ponujajo. Če ne gre drugače, vprašajte prijatelje in pomagali vam bodo. Seveda se boste morali za dokončen uspeh kar precej potruditi.
BEŽIŠCE, IG, IDI, STAŠ, KRAVATA, KITOLOVKA, REDAR, ANIKA, SOL, CARA.
Geslo: Novodobna zobna vila.
Izid žrebanja
1.	nagrado, darilni bon za 8-krat mesečno obisk fitnesa Centra za zdravje in rekreacijo Top Fit v Celju, prejme: Lidija Jerič, Na zelenici 8, 3000 Celje.
2.	nagrado, darilni bon za obisk fitnesa v Galactici, športnem in wellness centru v Velenju ter darilni bon, unovčljiv v Vrtnarstvu Zagozda v Celju, prejme: Branko Brumec, Ker-šova 3, 3212 Vojnik.
3.	nagrado, darilni bon za malico za dve osebi v Restavraciji Tuš Celje, prejme: Marija Pušnik, Planina 81, 3225 Planina pri Sevnici.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
Ona: Nezadovoljstvo boste skušali prikriti, vendar vas preveč dobro poznajo, da bi vam to lahko uspelo. Pokazali boste pravi obraz, vendar boste morali biti presneto vztrajni in odločni, da bodo sodelavci uvideli, da mislite resno.
On: Ne govorite na glas o zadevi, ki vam teži srce. Storite tisto, kar vam veleva razum, in ponosni boste nase. Sicer vam ne bo uspelo popolnoma rešiti problema, a boste z vztrajnostjo pridobili kar precej ugleda.
DEVICA
Ona: Vse je še odprto, zato se nikar ne vdajajte malo-dušju. Prijazen nasmeh vam bo razjasnil turobne misli in spet bo vse v najlepšem redu. Kdo ve, mogoče pa je ravno to tisto, kar že tako dolgo pričakujete.
On: Poskusite se prilagoditi trenutnemu stanju v družbi, v kateri se gibljete. Nekdo vas že dlje opazuje in po tihem upa, da ga boste opazili. Pripravite se na precejšnje presenečenje na poslovnem področju.
VODNAR
Ona: Sprejeli boste mamljivo ponudbo prijetnega neznanca, ki se zadnje čase kar precej suče v vaši bližini. Kljub temu da se boste sprva želeli le malo zabavati, se bo vse skupaj sprevrglo v precej resno zadevo.
On: Zgodila se vam bo manjša nezgoda, vendar boste lahko z malo truda kmalu premagali vse težave. Nenaden obisk bo prinesel obilo veselja, saj se boste spomnili trenutkov, ki so na žalost že mimo.
Ona: Pokazala se bo možnost, da se tudi vi vpletete v nekaj, kar vam lahko prinese velik dobiček. Potrebna bosta le pogum in zagnanost, ostalo bo prišlo samo. Sprejeli boste povabilo na zabavo, kjer bo še nekdo .
On: Morali boste malo potrpeti in se odpovedati nekaterim privilegijem, a bo zato nagrada resnično enkratna. Hitro se boste uspeli prilagoditi na nove razmere, kar bo določena prednost pred ostalimi.
KRANJ
3
4
2
11
16
18
5
6
12
15
7
8
9
17
48
RUMENA STRAN
Poglej jo
Na zadnjih dveh mednarodnih tekmah v Centru konjeniškega športa Celje se je trlo jaha-čev, gledalcev, konjev in tudi - psov. Ali slednji spada med njih, je vsekakor stvar presoje oziroma področje za strokovnjake. Med tem prizorom pa je med delom našega fotografa mimoidoči bleknil: »Poglej, kako luštna živalca ...«
MSH, foto: GrupA
Nostalgija in napoved
V nabito polni dvorani Hruševec so v soboto košarkarji Tajfuna dosegli največji uspeh v zgodovini kluba. Na tribunah jih spodbuja vse več navijačev, ujeli smo nekaj znanih obrazov.
MSH, foto: SHERPA
Koncert in s tem celotno akcijo je podprl tudi predsednik države Borut Pahor. Na sliki je z ustanoviteljema šole Piali Ashar Alo Slovenko Mojco Gayen in njenim možem Anupom, ki sta s svojo zgodbo marsikoga ganila do solz.
Med Indijo in Slovenijo spletali človeške vezi
V Celjskem domu se je v ponedeljek z dobrodelnim koncertom zaključila letošnja akcija Ohranimo Slovenijo, pomagajmo Indiji. Za ganljiv preplet recitalov indijske in slovenske poezije, zborovskega petja in plesnih gibov je na osnovi doživetega scenarija z naslovom Iščem človeka avtorja Luke Marcena poskrbela I. gimnazija v Celju v sodelovanju z OŠ Frana Kranjca Celje. V sedmih letih so za indijsko šolo Piali Ashar Alo zbrali več kot 30 tisoč evrov.
StO, foto: SHERPA
Kje bo Tajfun ob koncu državnega prvenstva? Prvi. Na vrhu. To je bržkone mislil pokazati Jože Palčnik, član upravnega odbora kluba.
Drugo tekmo polfinala med Tajfunom in Krko si je ogledal tudi celjski košarkar Matej Krušič. Sprva je bil rokometni vratar pri Celju Pivovarni Laško, potem pa se je s svojimi 211 centimetri premislil in odločil za košarko. Igral je za Šentjur, pa tudi za Helios, Slovan in Grosbasket, v tujini pa za grški Aris, špansko Huesco in nazadnje za USK Praga. Videlo se je, da 28-letnemu košarkarju ni vseeno za Šentjur. Težje mu bo na ogledu finalnih tekem, saj je član Rogaške Tadej Koštomaj, s katerim sta se pred leti največ družila.
Celjsko dvorano so napolnili številni obiskovalci, ki jih je nagovorila plemenita ideja ustanoviteljev indijske šole, ki v prevodu pomeni Luč upanja. V prvi vrsti pa so bili tudi številni znani obrazi: (z leve) ravnatelj gimnazije Anton Šepetavc z ženo Dragico, ustanovitelja šole v Indiji Anup in Mojca Gayen, celjski škof Stanislav Lipovšek, predsednik države Borut Pahor, dolgoletna pokroviteljica akcije Romana Jordan, celjski župan Bojan Šrot s spremljevalko Katarino Karlovšek in pooblaščenec župana Stane Rozman z ženo Tatjano.
S prevezo in čepki
Dobrodelna akcija Tečem, da pomagam je največja akcija slovenskih lionistov. Konec tedna so jo pripravili tudi v Celju, kjer so se udeleženci spoprijeli z zanimivimi preizkušnjami, kot sta tek v popolni temi oziroma v popolni tišini. Nadeli so si preveze za oči ali so si ušesa zamašili s čepki. Sodelovali so tudi nekateri znani ljudje s Celjskega.
NC, foto: DH
Poseben gost prireditve je bil pa-raolimpijec iz Londona, kolesar Roman Pongrac iz Velenja (na sliki s predsednico Lions kluba Celje in našo sodelavko Simono Brglez). Sproščeno je govoril o svoji bolezni, dedni obliki močne hemofilije, zaradi katere se s športom pravzaprav sploh ne bi smel ukvarjati. Zbranim je predstavil svoje posebej prirejeno kolo, ki je nastavljeno tako, da ena noga ves čas miruje.