St. 139.
V Ljubljani, soboto 30. novembra
V. teCai. 1872.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja trikrat na teden, vtorok četrtek in soboto, ter velja po pošti  prejemati, za avstro ogerske dežele ali v Ljubljani s pošiljanjem na tlom ,   za celo leto 10 gohl., za"T5rfW__ 5 gohl., /a četrt leta 2 gohl. 60 kr. Za tuje dežele za celo loto 12 gohl., za pol leta 6 golil.,  sa četrt leta 3 gdld. 25 kr., a v. — Za oznanita se plač uje u<l čeiiristopio^-tit^ vrsto 6 kr. če so oznanilo enkrat tiska, f> kr. čo so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj so izvolo frank iratT"—
Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši .Hotel Evropa*. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Vi"«iiic*omKo.
Zgodovina pozna malo primerov, da bi bila veliko državo in velik narod taka ogromna nesreča zadela, kakor je Francoze v zadnji veliki vojni z Nemci. Ali še menj primerov pozna, da bi se bila narod in njegova država tako naglo iz nesreče in tako brž povzdignila zopet na višino, kakor se je Fraucoska republika pod predsedništvom starega Thiersa. Red se je naglo v deželo povrnil, obrt-stvo in trgovina so cvesti začeli, tri milijarde so Francozi prevzetnemu nemškemu zmagovalcu hitro odplačali in tako obširne okraje sovražne posadne vojske rešili, spoštovanje vseh inostranskih držav si pridobili, celo spoštovanje svojih sovražnikov Nemcev. In nihče nij tajil, da je to brzo dviženjc samo mogla učiniti — republika in svoboda, katera je zavladala v deželi pod vlado modrega a odločnega starca, kateri je za krmilo prijel kakor od naroda poklican, ne pa „po božji milosti" kakor leto razumejo dinasti in tako zvani legitimisti, kateri smatrajo narode in dežele za molzare krave svoje samopašnosti. Že je bilo upanje, da se francoska republika, ki je take čudeže delala, ukrepi, in da utihnejo samopridni privrženci raznih prinčev, ki preže, kako bi prazen kraljevski ali cesarski stol zaseli, da bi mozeg vlekoči iz naroda in zemlje, sebe in svoje opitali.
Ali v najnovejših dneh se je pokazalo, da kakor v vseh deželah, tudi na Francoskem reakcija ne pusti, da bi dežela do miru prišla in do utrjene svobode. Vsled tega se je rodila na Francoskem kriza, katero hočemo v naslednjem obrazložiti. — Predsednik francoske republike je početkom tega meseca francosko narodno skupščino odprl s poročilom, v katerem dovolj jasno izreka, da je treba republiko obraniti, ne pa poskuša jev s samovladarji delati. Večina poslancev, se stavljenih iz reakcijonarcev različnih barv, prestrašila se je republike in na predlog poslanca Kcrdrela je zbornica odbrala poseben odsek, kateri ima izdelati adreso. V ta odsek je bilo voljenih 9 Thiersovih in republikanskih neprijateljev in samo šest republikancev. Za poročevalca je bil temu odseku voljen strasten protivnik republike, Uatbic, in ravno taki vojvoda AuditiVct-Pasiiuier. Tbiers je sam šel dvakrat v ta odsek in je hotel svoje strastne protivnike potolažiti, pregovarjajc jih in žugajoč jim, da odstopi. A vse to nij nič pomagalo. V zbornici 26. novembra je prišlo poročilo na dnevni red. To llatbie-jevo poročilo se pritožuje, da radikale! Tliiersovo ime zlorabe, da konservativci republike ne marajo, ker vlada paktira z „radikalei." Tliiersovega predloga, naj se ustanovi še ena zbornica, večina ne sprejema , ker bi to bil „testament te narodne skupščine." Sicer pa poročilo trdi, da zdaj nij vprašanja: ali monarhija ali republika, temne večino samo s t ni h obhaja pred vedno večjim nalivom „deiuagogičnega bar barstva." Batbie je predlagal , naj se o poročilu zaeuc zbornica posvetovati jutri, Thiersova stranka je po Martelu uasvctovula četrtek. Poslednja je zmagala samo za 24 glasov, z 850 proti 332 gla sovi. To je premajhna večina, s tako je teško vladati , zatorej so na vsem Francoskem zanimanjem čakali četrka.
Strah je velik, da ne bi Tliiers odstopil, kai pa skoro mora storiti, ako ga večina zapusti. Novo
vlado monarhična stranka lehko postavi, ali vpraša se, kaj potem ? Republikanci, katerih število je naraslo, razvilo bi na vseh krajih Francoske zastavo upora proti kraljevskim usilnikom, kri domače vojske bi tekla zopet v potocih in neizrečeno novo gorje bi se razlilo po ubogi francoski zemlji. To narod čuti, zato od vseli krajev Tbiersu pošilja zaupnice; to čutijo tudi tujci, za to je Nemce že skrb, da svojih milijard nc bi pod streho spravili, ako Thicrs odide in kraljevsko anarhijo in zmeš-šnjavo za soboj pusti. Vse torej upa, da si bodo celo mnogi monarhisti in Tbicrsovi nasprotniki prej premislili, preduo bi v teh razmerah proti njemu glasovali. Kako se je in kako se bode v prihodnje odločilo, kmalu izvemo.
I>4'>.4'|||| jKltori.
Kranjski daiolni zfcor.
(7. seja 28. n o v.) Zapisnik zadnje seje se slovensko prebere in potrdi.
Pri prestopu na dnevni red poroča Svctec v imenu šolskega odseka o postavi, kako se naj uravnava napravljanjc, zdržavanje in obiskovanje javnih ljudskih šol. Odsek je sprejel vladni predlog z nekaterimi premembarni, med katerimi je posebno ta, da se naj dolžnost šole obiskovati omeji na Čas od G. do 12. leta (vlada in ž njo manjšina v odseku predlaga šolsko dolžnost od G. do 14. leta); v ozira vrednih slučajih bi smela okrajna šolska oblast čas dolžnosti obiskovanja šole skrčiti. Odsek nasvetuje zboru: a) naj sprejme osnovo postave, kakor je bila v odseku prenarejcua in b) naj deželnemu odboru naloži, da izposluje od vlade državno pomoč kranjskim ljudskim šolam. V generalni debati o tej postavi govori prvi
župnik Tavčar: Predložena postava nasprotuje načelom občinske svobode in postavam matere katoliške cerkve. (Oho! na levici.) Na pravice očeta in matere se postava premalo ozira. Oua stariše sili, naj ne dajo svojih otrok izroditi po svoji volji, po svojem prepričanji, nego sili, da se otroci odgoje v nckoufesijonalni, brezverni šoli. Oče in mati naj bi po predloženi postavi ne imela nobene pravice, kakor to, da — otroka imata. Cilj in konec naših šol je prcsplošen. Izroditi otroke, za to se skrbi še le v drugi vrsti. Vse sedanje postavo-dajstvo o šolah je nedoslednost. Govornik nc more glasovati za odsekov predlog; ako pa bi bil sprejet, bodo dostavek nasvctoval.
De /.m a u pravi, da so v odseku tudi zastopniki cerkve Hcdeli, ne da bi bili našli v postavi protivnost cerkvenim ukazom. Postava, ki v l. §, terja nravno-religijozno odgojo nij protieerkvena. PredgOVOrnik hoče popolno individualno svobodo, kakor pri prvotnih narodih. Šolski odsek je vse odstranil, kar učitelja zadržuje popolnem posvetiti se svojemu poklicu; ločil je mežnarstvo od učitelj-stva itd. Napredek je, da ima državna oblast vpliv na šolstvo.
Ker se poročevalec Svetec za besedo zahvali, sklene se generalna debata. 0 specijalni debati nasvetuje dr. C os t a, naj so omeji tako. da se govorniki, ki imajo pri katerem paragrafu kaj opomniti, k temu paragrafu za besedo ogla sijo; vse drugo naj se cu bloe sprejme. Predlog je sprejet in oglasijo se dotični govorniki k izbranim paragrafom, največ k tj. 17, ki govori o času obiskovanja šole.
Deželni predsednik grof A u e rs p e r g priporoča zboru, naj določi čas, v katerem naj sc šole obiskovati morajo, po vladnem predlogu, to je od! I. do 14. leta.
Dr. C ost a je na stališči večine, toda on nasvetuje prenaredbo tj. 17. Napačna je enaka mera za celo deželo. Razmere v mestih in trgih so drugačne, ko na deželi. V mestih so razne šole (obrtniške, gimnazije, realke, mestne šole) , v katere lehko mestni otrok po dovršeni ljudski šoli bodi. Na eno- in dvarazrednih šolah na deželi bi sc pa otroci ne imeli kaj učiti, ako bi do 14. leta v šolo hodili. Ako so stroški za obiskovanje šol do 12. leta že veliki, bodo še večji, ako bodo morali hoditi v šolo do 14. leta. Za to nasvetuje govornik, naj tj. 17. zahteva za šole na kmetih šolsko dolžnost od G. leta do 12. leta , po mestih in trgih pa Šolsko dolžnost od G. do 14. leta. Okrajna šolska oblast sme dovoliti, da se Šolska dolžnost v posebnih razmerah začne s 7. ali S. letom in sme otroke, ki so se vseh predmetov naučili t izpustiti iz šole z 12. letom. Predlog je podpiran.
Dr. Razlag: Včasi nij mogoče, da bi otroci že s G. letom v šolo vstopili.   Navadno bodo pač začeli v šolo hoditi s 7., včasi še le z 8. lotom. Potem pa je do 12. leta premalo časa za uk. Ako bi se torej sprejela določba , da se z 12. letom šolska dolžnost neha,  bila bi Kranjska v tem zadnja dežela v državi, kajti celo Istra in Dalmacija terjate dalje obiskovanje šol.   Zato naj se Šolska dolžnost raztegne do 14. leta. Umni narod naš mora imeti priliko razviti svoje moči. Akt bode znal vsak kmet brati in pisati, rabil bode tudi s koristjo podučne knjige. Izgovor, da stariši otroke (posebno za pašo) potrebujejo, je ničev, ker otrok nij celi dan v šoli in se sme od skrbnih starišev pričakovati, da jim bodo otroci več kt> živioa. V ljudski šoli je temelj dobremu gospodarstvu in obrtništvu, ako otroci v šoli dobljene nauke razumno nadaljujejo. Zato predlaga govornik, naj bodo otroci zavezani obiskovati do 15. leta nadaljevalno šolo , ki bi učila posebno tudi gospodarstvo. (Dobro!) S predlogom dr. Coste se govornik ne ujema, ker imajo otroci v mestih več prilike izobraziti se, ko na deželi; za to bi ravno v mestih šolska dolžnost smela krajša biti:
A p f a 11 r c r n zagovarja predlog manjšine (šolsko dolžnost od G. do 14. leta). Vso čuti potrebo zboljšanja, tudi kmetsku prebivalstvo. Šolska dolžnost do 12. leta bi bila stopinja nazaj protr bivšemu stoletju. Sebični stariši samo bi bili s tem zadovoljni. Govornik brani predlog manjšine proti Tavčarju, dr. ('osti, dr. Razlaga, kažoč, da vsi ti predlogi ne zadostujejo.
Tavčar pravi, da nij mogoče, da bi otroci na Kranjskem šolo povsod do 12., II. leta obiskovali. Razmere nas silijo, da nc gremo črez L2. leto. Nadaljevalen poduk pa je potreben, ker sicer otroci, ki z 12. letom iz šole izstopijo, dobljenih naukov rabiti ne znajo. Govornik predlaga resolucijo, naj deželni odbor izdela postavo, ki bode zahtevala šolanje do 1(5. leta.
De/man zagovarja predlog manjšine in proti dr. Gosti pravi, da ne gre določevati šolsko dolžnost po tem, kake so šole. Dr. Gosta hoče za mestne bolj zbujeue otroke daljšo šolsko dolžnost,, ko za one na deželi, kar da je napačno.
Dr. Hl e i w c i s je proti predlogu dr. Razlaga o nadaljevalnem poduku. Nadaljevalne šole so 1. nedeljske, ki so se nehale, obrtniške, <J. kmetovalske. 0 obrtniških šolah je deželnemu odboru došla osnova postave od ministerstva. Zarad kmetovalske šole se je deželni odbor dogodil s kmetijsko družbo. Govornik je pa za predlog Tavčarjev.
Dr. R a z 1 a g pravi , da bode glasoval z manjšino in njegov predlog velja kot predložen dostavek za tedaj, ako predlog manjšine pade.
Poročevalce S v c t e o je na stališči manjšine in se sklicuje na druge dežele, ki so šolsko dolžnost predlogu manjšine enako vredile in nobena se ne toži. Istra in Dalmacija ste šli celo črez vladni predlog (bere dotični postavi). Ako so stroški dežele večji, bode država pomagala. Govornik brani v večkrat pohvaljenem govoru predlog manjšine, zavrača dr. ('osto rekoč, da ravno na deželi je treba daljše šolske dolžnosti. I >r. Razlagov predlog sega izven te postave, zato je govornik proti njemu. Več gospodov, pravi Svetec, sodi šolstvo po dandcnašnjem stanji. V prihodnje bode drugače , ker bodo učitelji mnogo bolj izobraženi. (Herc postavne določbe, koliko se mora dandenes učitelj učiti, koliko več v primeri z bivšim časom.) Imeli bodemo izobražene učitelje; greh bi bilo jim otrok ne dati. (Dobro!)
Na glasovanje pride najprej predlog manjšine: zanj Svetec, dr. Razlag in nemškutarski poslanci. Predlog pade. Predlog dr. Goste se sprejme z 18 proti 11 glasovom. Dr. Razlag, Pintar in Tavčar ne glasujejo. Svetec proti. Predlog dr. Razlaga na to pade, resolucija Tavčarjeva obvelja.
K §. 24. predlaga Pintar, naj se šolske zamude proti odsekovemu predlogu vsak mesec namestu polumesečno preštevajo. Dežmam in por. Svetec sta za odsekov predlog, kateri tudi obvelja.
K §. 38 predlaga dr. Razlag, naj se odpravi učnina. Kromer proti temu, Zagorce za predlog Razlagov. Poročevalec Svetec priporoča pridržanje šolnine, kar se sprejme.
K §. 44 nasvetuje Dcžman, naj se stroški za okrajne in deželne učiteljske konferencije na ložijo okrajnim blagajnicam. V odseku je bil govornik drugega mnenja, sedaj pa se poprime tega Dr. Razlag predlaga, naj se izbriše določba, da se sme od učiteljev prinesek k okrajnim šolskim knjižnicam pobirati. Poročevalec Svetec pred laga, ker so udje odseka mnenje premenili, naj se seja preneha, da on sedanje mnenje udov šolskega odseka o tem paragrafu poizve. Seja se preneha. Ko se zopet prične, poroča Svetec, da je večina v odseku Dežmanov predlog sprejela, kar tudi zbor potrdi. Predlog dr. Razlaga pade Deželni predsednik grof Auersperg obljubi med pohvalo državno podporo za kranjsko šolstvo in končno se vsa postava, po predlogu dr. Goste tudi v tretjem branji sprejme.
Ker je čas že pozen, izpusti se več toček dnevnega reda. Po predlogu Murnika se poročilo deželnega odbora o loterijskem posojilu mesta Ljubljane izroči finančnemu odseku, poročilo o delovanji deželnega odbora računskemu odseku, po ročilo o prošnji mesta Lož za razdelitev občin skega pašnika občinskemu odseku.
Na to dobi dr. Razlag besedo za utemc ljenje svojega predloga, naj se vojni zakon tako prenaredi, da bodo tudi bogoslovni lchko svoje študije dovršili in lchko ordinirani. Govornik začne slovensko, potem pa pravi, da se mu zdi primerno svojo stvar v nemškem (!) jeziku razviti iu go vori svoj govor do konca nemško.
S tem je  seja  končana.   Prihodnja seja pondcljek 2. decembra.
Štajerski deželni zbor.
1 l/.v. «lopis. i
(12. seja 27. novembra.' Iz denašnje sej nemam nič posebnega poročati. Sprejeli so se ne kateri predlogi tinunčnega odbora 0 proračunu z 1873. 1. Podporno društvo za nemške in slovanske dijake dobita vsak po 100 gld.   Za montanistlfino
šolo v Ljubnu se privolijo le štipendije po 150 gl., potem .»0 štipendij po 100 gld. za učiteljske pripravnike. Stroški za zgornjo realko v Gradcu znašajo 40.164 gl., katere mora plačati dežela. Pri tej točki poprime besedo dr. Vošnjak. Dozdaj je dobival suplcnt za slovenščino na tej realki >00 gld. na leto j odslej pa mu je samo 800 gld. dmerjenih. Ker za realko vsa dežela plača , bi se moral slovenski , kot drugi deželni jezik po ednem profesorju učiti, in ne po suplcntu. Na mesto tega pa se od sedanje pičle plače še 200gl.
d trga, med tem, ko se suplcntu za tuji laški jezik 200 gld. letne  doklade privoli.   Nasvetuje plačo pustiti  pri dozdanjih 500 gld.    Deželni odbornik Schloffcr se izgovarja, da suplent sam ni j več terjal, nego .'JOO gl., zato se mu nij več privolilo. Wrctschko misli, da je za 8 ur na teden dosti obro plačan.  Dr. Vošnjak-ov predlog nij sprejet. Za meščanske  šole v .ludcnburgu , Fiirstenfcldu, Ilartbergu, Radgoni, Gel ji in Gradcu iu za realne gimnazije v Ljuhni in Ptuji, ima dežela 41.000 gl. (»plačati j za deželno gospodarko  šolo  5!)71 gl., a vinorejuo šolo 17.000 gl.
Dopisi.
Iz .VI'ai riboiii 2(5. nov. [Izv. dop.J (Nov lov. list — Beseda.)   V enem zadnjih listov Slov. Naroda" je bilo sporočeno, da bode v Ma-iboru nov šolski list z imenom „Slovenski učitelj" zhajal. Kolikor zvedam , bode ta list popolnoma neodvisen in bode trikrat v mesecu na dveh po-lah (vsem vkup)  znanstvene, službene in tdruge šolo zadevajoče stvari prinašal.   Lastnik mu bode neki znani slov. uaduČitelj.  Glavna naloga temu listu ima biti : k razjašnjenju šolskih zadev, postav pripomagati in iz mlačnežev in sovražnikov prijatelje šolstva delati. Meni se vidi, da je takega, popularno in tudi nestrokovnjaku razumljivega šol-
ščino s Krivcem, ki je bil ta večer pravi vrago-strcl. „Krčmarjevo hČrko" predstavljala je uspešno na glasoviru gospodičina Čolnarjeva. O plesu naj piše g. Kcntner, ki je „Kolo" aranžiral.
O«! Drine 25. nov. |Izv. dop.) Znano je svetu pomanjkanje učiteljev, česar uzrok je slaba plača. Da bi se navabili mladeniči v pripravništvo, odločile so se državne in deželne štipendije za pripravnike. Hočemo pogledati, ali štipendije res toliko koristijo ? — Izvedcvši o teh štipendijah , začelo je leto za letom več gimnazijalnih dijakov v pripravništvo prihajati. Nekateri v in 4. gimna-zijalnem razredu začeli so slabeje se učiti, misle, da, ako tukaj ne ide, gredo v pripravništvo, kjer še štipendije dobimo. In res , priromalo je v pripravništvo dijakov, dobivši na gimnaziji „dvojko", in bili so sprejeti. Med dotičnimi so bili izvrstni dijaki — bele vrane. Temu se ne more nasprotovati, ker nij določeno, katero šolo bi moral dijak svršiti, boreč v pripravništvo sprejet biti. Prihajajo navadno tudi dijaki z realke , v prejšnjih časih samo sinci ubogih dcželanov, kajti sini bogatašev, uradnikov itd. nijso hoteli biti „prepnranti." A odkar so štipendije, dohajajo n. pr. v Mariboru več sinov mestnih „nobl" siromakov, ne sramujejo se pripravniki biti, — ker štipendije dobe. Jaz nijsem proti temu, da mestni dečki v pripravništvo ido, nego proti temu, da ido v mariborsko pripravništvo, ki je za slovenske pripravnike, in dobe štipendije, odločene za tiste, ki bodo na Slovenskem učili. Za take bire ljudi je v nemškem Gradcu prostor. Na štajerskem slovenskem (?) pripravništvu so bila pretekla leta zastopana tudi različna rokodelstva, n. pr. krznarsko, čevljarsko itd. Pomagački, kojim se nij htelo dalje po umazanih stolcih se voščiti, šli so v priprav-štvo, kjer so štipendijo dobili. — Prepričan je vsakdo, da tisti, kateri zarad štipendije v pripravništvo ide, ncidc iz ljubezni in nagnjenja do stanu, nego zato, ker so mu drugi kani spodleteli , in si
skega lista res treba, ker o ničem slovensko ob činstvo nij slabše podučeno, nego o novih šolskih I s štipendijo življenje lajšati misli.   To pa šolstva premembab. Zato je zaradi resnice in pravega spo- koristiti ne more. — Res je, ka štipendije v istini
znanja želeti, da bi list odločno misli slov. učitelj -stva izraževal , da bi enkrat iz kompetentnoga mesta slov. občinstvo izvedelo, kaj slov. uČiteljstvo samo o svojih zadevah želi in misli. Po takih javnih razpravah učiteljev samih bode slov. občinstvu mogoče stvar samo presoditi in za učiteljsko stvar bolje se zanimati. — Iz našega narodnega življenja Vam imam poročiti, da bode mariborska Čitalnica S. dcc. Preširnovo slavnost praznovala. Odbor baje dela že potrebne priprave in mćni to slavnost kolikor mogoče dobro urediti.
Iz Vl«»flil44» 26. nov. [Izv. dop.] (Roj-stveni god Preširnov) slavila je 24. t. in. čitalnica metliška z veselico, ki je popolnem zaslužila svoje ime. Veselje, ki je tako redko doma, izpostavilo je ta dan vse svoje zastave in zvabilo toliko sveta, da je bilo v vseh čitalničinih prostorih kmalu tesno postalo.   Toda ta tesnoba nij prečila veselja , marveč ga je zvezala, da je nepretrgano rajalo do belega dne.   Ponovljeni oder, na velikem zagrinjalu krasna slika ne samo poklicanega ampak tudi  izbranega kraja domovine naše, divni Rlcd, ki ga je dragi naš rojak g. U. mojsterski naslikal, slavnostni govor, deklamacije, med katerimi „Stritarjcv pozdrav Prcširuoviin častilcem v Verbi", gospodičine z narodnimi traki, zastopniki novomeške čitalnice, pozdravilna tele grama čitalnice črnomaljske in osmošolccv novo meških — vse to je dalo veselici karakter posebno svečanosti, ki naj  bi se po vseh   slov. čitalnicah na hvaležen  spomin ljubljencu našemu Oglašalo. Igra „Ravni pot najboljši potM je ravno in gladko tekla. Baron Murteu, g. Logar, je zvitega Krivca g Sturma klasično koraniiziral ;  Tona , gospodičina Kani Sturniova pokazala nam je svoje lepe sposobnosti : Kaven, g. S., je bogme brez okoliša go voril : kuharica, gospodičina A. D., je pa toliko soli v igro vrgla, kolikor je bilo potrebno, da jo je prav okusno  naredila;  Cerkovnik, g. Lakner, je bil dobre volje, zakaj pa ne, saj je pil bratov-
ubogim ,  marljivim   in  bistrim   mladeničem pomagajo  svoje  kane  doseči.   A pri podeljevanji štipendij moralo bi se gledati, bo-li dotičnik znal denar v dobro obrniti, ali nij prelahkomiseln itd. Kajti, ako mlad, lahkomiseln človek, ne imajoč še nikdar morebiti črez forint denarja, dobi zastonj 2O0 gl. na leto , zdi se mu to neizmerno veliko, ne ve skoraj  kam z denarjem; začne se „noblu oblačiti, dela dolge na bodoči obrok, in nahaja se, ka kot  potrjeni  pripravnik  še na rami dolgove nese, kar bi se s primeri dokazati dalo. Toliko o štipendijah. — Ako hočemo dobre učitelje, morajo biti pripravništva izvrstna. Nij zadosti, ka se učiteljske službe na pripravnicah podeljujo učenim profesorjem ali celo takim , ki imajo naslov „doktor" itd. Učitelj na izobraževališči bil bi moral sam ljudski učitelj biti, zraven pa znanstveno izobražen ; znanstvena izobraženost samo na papirji ne zadostuje. Kaj pomaga pripravnike z višjo matematiko, merjenjem visočin itd. mučiti, čemu so logaritraični dokazi pri izpitu, ako se za najpotreb-neje prosto računstvo nihče ne briga. Praktične vaje bi moral vadniški  učitelj  sam  imeti ali pa drug, tudi v ljudski šoli praktičen. A v Mariboru si je ravnatelj sam pridržal ta predmet.   Kot pedagog je znan Hišnik vsem mariborskim učiteljem. Kak za boga si upa nebožc tak važen predmet prevzeti! Nij tedaj čuda, da se pod E. vodstvom potrjeoi pripravniki boje  v ljudsko šolo stopiti. Dokaze imamo. — Gospodu ravnatelju svetujemo, praktične vaje  zuiožnejšcmu učitelju, kot je sam, prepustiti. Toliko za zdaj, morebiti v kratkem nekaj o gojenji slovenščine na mariborskem izobraževališči.
Iz Itlifiiic v l<tri. I Izv. dopis.] (Naša šola.) V Klansko golo hodijo (ali hi morali hoditi) otroci iz obČIn Klana, Studena, Lisne, Skal-nica, skupaj okolo 2f>u hiš. številk. Šolskega poslopja nij, ampak za šolo iu g. učitelja je najeto mesto V neki kmetski hiši,   katera ima pa za ta
namen kaj malo pripravnosti. Prvič so vsi prostori premajlicni; g. učitelj ima dve mali sobici, kuhinjo kvadratni seženj veliko, in ravno toliko prostorno klet. No, to bi še ne bilo najtežje, da ima malo mesta, saj nema mnogo noter staviti, ker ima malo plačico in še to le na papirji: huja je mokrota, ki posebno v jesenskem in zimskem času tako iz zidov udarja, da je pri južnem vremenu celo leseni pod do 3 noge od zida moker. Zraven je pod eno sobo štala, iz katere gotovo ne prihajajo najugodniŠc vonjave. Ako človek v jutru stopi v učiteljsko bivanje, napolneno štal-skimi miazmi, okuženo mokrotnoni prhljinom, komu se še primeša človeško izhlaplcnjc, zavoljo tako malega prostora, baš ga mora pomilovati in se čuditi, da je še živ. Ako se pomisli, da je baš ljudski učitelj eden prvih faktorjev ljudske pro-svete in omike, za katero po 4 in več ur na dan ubija svoje življenje med malimi paglavci, in potem mora bivati in spavati v povse zdravju Škodljivem stanovanji, neračunajoe, koliko se mu pohištva in robe s plcsnobo pokvari, in se k temu primerja, kako imajo zločinci v Stcin-u, Ljuben-u itd., baš zaklučiti mora, da je skrb „patrum patriae " za šolo v mnogih slučajih sama ironija. Kakšno učiteljsko stanovanje, taka je tudi šola: za otroke, kolikor jih navadno v šolo pride, je sicer dosta velika, ali, da bi okranji Šolski svet malo bolje pazil na polazek šole, posebno iz občin Studena, Skal-nica in Lisac bi bila šola precej prernajhena. Pa tudi šolski lokal je od ene st ane moker, kar nikakor nij za zdravje nježnih otrok niti učitelja. Zakaj se pa ne zida šolsko poslopje? Kdo je kriv? — Recimo kratko: Uzrok je uehajstvo, lc-nost in nemarnost vseh, kateri imajo v tem oziru kaj za govoriti! Že dve leti ste minoli, kar se je odločilo mesto in kar se je storil obris (plan) za novo šolo; deželni zbor P oreški je glasoval 1000 tisoč gld. za pomoč zidanja nove šole, in kakor slišimo že lani izročil c. k. okrajnemu glavarstvu, in vendar še sedaj se nij nič počelo! Čudimo se, da slavni deželni zbor nič ne popraša, koliko se je že storilo za pobeljeno pomoč; čudimo se , da c. k. okrajni glavar g. Fegic, sicer v svoji stroci točen, ništa ne zahteva, kar bi sme-ralo na zidanje šole; čudimo se okr. šolskemu nadziratclju g. Strk-u, ki je pri vizitaeiji šole gotovo moral videti ves žalosten položaj, a ipak ništa ne sili, da bi se kaj storilo, čudimo se tudi narodnemu obč. glavaru in dež. poslancu g. Maroti-ju, ki sicer u dež. zboru krepko zagovarja narodne pravice in korist, v tem oziru roke križem drži, ko bi se hotela gibčna delavnost; čudimo se županom in srenjskim svetovalcem občin, katere morajo deco poslati v Klansko šolo, za njo plačevati najemščino, ko bi lahko imeli svoje lepo šolsko poslopje; Čudimo se tim više, ker bi bili stroški primerno kaj mali; za šolo je namenjeno namreč mesto med dvema hišama, da bi bilo dakle treba storiti nego čelo, zadujo stran in notranje razde-lenje — po proračunu niti 2000 gld. torej na kmete še 1000 gld. ne, ker je si. dež. zbor podelil 1000 gld. Na vse to začudjenjc, kakšen odgovor moremo dati? — Baš ne drugega, nego: Nchajstvo nas tlači! Ono nehajstvo, katero vsak dan išče in najde drugi izgovor, makar še tako piškav, da se le ne počne delo, pri katerem bode treba zdaj nadzorovati, zdaj svetovati, zdaj iskati delavec ali dati rabotu itd. Ako kje, velja tuhaj poslovica italijanska: Dolce far niente" to se pravi: Najemščina naj se še zanaprej plača, tudi večja, ako jo dotični gospodar povikša, učitelj pa naj makar oboli, ali, ako ga je volja, tudi pogine!
Iz J 2<i. nov. |lzv. dop.| Kedar god
so v hrvatskem saboru burnejše razprave bile, vsakokrat so naši časopisi grakali, da Hrvati še uijso za ustavno življenje zreli. Res je, v hrvatskem saboru so bili sem ter tjc burni prizori, razposajenosti pa, kakoršne smo pretočeni teden v našem državnem zboru videli in slišali, v zborovanji hrvatskega sabora vendar ne najdemo. Mu-
gjarom bi se pač moglo reči, naj si najprej svoj jezik operejo, predno drugim parlamentarne nepristojnosti očitujejo. Skandal Lonvav-Cscrnutonvev razburil je strasti naših političnili strank v ti diko, da ne duhtajo in ne delajo o ničem drugem več kakor o tem, kako bi druga na drugo planila, in zopet sovražnikovega napada se obranila. Naravno je, da pri tem takem stanji naše državne zadeve dosta škode trpe. Korizmičev predlog: naj se opravilni red tako spremeni, da v prihodnje parlamentarni škandali ne bodo več mogoči, — odvratila je levica s tem, da je Simonvi predložil, naj se vsi zadnjih šest let skupljeni državni ugovori zboru na meritorno pregledanje in izpitanjc predložijo. Znamenito je, da so za ta Simonvijev predlog glasovali Scnnvev, Somssich in ministra Szlavv in Toth. Cela naša denašnja politična si-tuvacija leži v vprašanji: ali Lonvav, ali ne Lo-nyay? Deakova stranka si prizadeva, z vsemi svojimi stebri Lonvava podpreti, levica pa nasprotno vse svoje navore nastavlja, da ga podere. Vsa borba suče se tedaj samo edino okolo Lonvavevc osobe. Urez intervencije krone homatija ne bo končana. Krona pa stoji pred alternativo: ali Lo-nvavevo ministerstvo odpustiti, ali pa državni zbor razpustiti. Odgodenje zborovanja ne bi mnogo koristilo. Lonyayev odpust bi tudi Hrvatom v nekoliko koristil, kajti Lonyay je največji prijatelj in najizdatnejša zaslomba Raucha. On je imel zmerom samo eno tiho za želje hrv. narodne stranke, drugo uho je pa bilo vedno za Ratichovc prišepetke odprto. V tem leži tudi razlog, zakaj se Lonvav nikoli nij mogel nasproti Hrvatom do kakega odločnega čina odvažiti. Zmerom je laviral in zmerom zatczaval. Sedaj ima tudi on, kakor njegov Lpobre" Rauch svoje Lonjskopolje in svojo liniito-sol na vratu! Ornculus graculo assidct.
Politični razgled.
Uradna „\Yieucr Zcitung" naznanja cesarjevo pismo, katero državni z b o r sklicuje na 12. decembra. Pred tem dnevom morajo torej vsi deželni zbori svoje delo dogotoviti.
M i n i s t e r s k i časopisi so se preti dvema dnevi bolj ali menj veselili obletnice ministrovanja Auerspcrgovcga. Ali sramežljivo iščejo česa, da bi napredek svobode ali rešenjc ustavnih homatij pomenilo. Ministerstvo je res celo leto preživelo , ali nobene točke svojega programa nij izvelo. Poravnanje s Poljaki jc izpodlctclo , in direktno volitve bodo prej ali slej tudi izpodletclo. Tako ncostane drugo, nogo odstopiti in prihodnje obletnice morda že ne bodo praznovali.
V k o roškem deželnem zboru je Einspic-ler predlagal, naj se s 1 o v c u s k i ni občinam slovenski učni pripomočki dajo. Vladni komisar jc proti njemu govoril, in nasvet so Nemci (to se razume) zavrgli.
O adresni debati g a 1 i š k c g a deželnega zbora so mnenja različna. Federalistični časopisi z zadovoljstvom pozdravljajo, da se v Lvovu federalistično stališče še nij nikoli tako živo poudarjalo , kot takrat. Vstavo verne novine pak so nekako zadovoljne, da Poljaki nijso ostreje govorili.
Iz Pešte se poroča, da je minister Lonvav potoval na Dunaj k cesarju, da bi mu o položji poročal, ter mu povedal , da ga ne podpira vsa Deakova stranka. Nadaljne odločbe, t. j. ali Lonvav ostane minister ali ne, so cesarju prepuščene.
V Bukureštu jc bila narodna skupščina 27. t. m. z navadnim prestolnim govorom odprta,
Razne stvari
* i S I o v e n s ki jezi k v k r a n j s k c ni z b o r u in g. d r. B n z 1 a g.) Ob istem dnevu, ko jc naš uvodni članek zadnjega lista izšel, v katerem se potegujemo za načelo, v nSlovenskem Narodu' od početka njegovega izhajanja zmiroiu in dosledni) zastopano, da namreč velja nam na-
rodnjakom svojemu slovenskemu jeziku v javnih /borih in povsod s praktičnim upotrebljevanjcm veljavo dati, da posebno v kranjskem zboru, kjer edino imajo Slovenci večino in razen kočevskega poslanca nobenega nemškega zastopnika priznati ne smemo : zlj ubilo se jc g. dr. Razlagu nemšk govor govoriti! Kakor jako obžalujemo, da jc mož, kakor g. dr. Razlag, katerega poznamo sicer kot poštenjaka skozi in skozi, iz nam nerazumljivih nzrokov s tem svojim ravnanjem dc-janstveno demontiral, da se v tem za nas kardinal nem vprašanji ne zlaga z nami: ravno tako odločno izpnvedamo, da mi od načel v zadnjem članku izrečenih, nikdar in nobeni osobi za ljubo ni za las ne odstopamo. Temveč, če smo zadnjič grajali narodnjaka g. Horaka zarad nemearcuja v zbornici, še menj hočemo enako postopanje izgovarjati na dr. Razlagu, ki zna in sicer tudi go-vii ri slovenski jezik, lepo kakor ne kmalu kdo v zbornici.
* (V a b 11 0 čestiti m u d o m n a r 0 d n e čitalnice Ljubljanske) k veliki besedi, ki bode v spomin rojstnega dne Fr. Prelima v nedeljo, 1. dne decembra 1872. Program besedi: 1. I? alfe — ouvertura iz opere „Ciganka", igra vojaška godba e. k. polka Saehscn-Mcinigen. 2. Dr. Denj. Ipavec—„Na Prešimovcni domu", slavnostni zbor (besede zložil J. Stritar) s samospevom za tenor in bariton. 3, ,.Slovo od mladosti^ , od Prcširna. 4. Wolfram — fantazija iz opere „Tanininser" od AVagnerja, igra c. k. vojaška godba. f>. Ncdved — „Zvczda", zbor s samospevom za bariton in mrmranjem. G. „Poročilo iz literarne zapuščine Preširnovc" — od predsednika čitalnice. 7. Kkhard — brilantne varijacije za trobilo , igra c. kr. vojaška godba. 8. Dr- Rcnj. ipavec—,,Kdo jc mar?" Veliki zbor s samospevom za tenor in bariton. 9. Komsak — „Fniversum", veliki podpourri, igra c. kr. vojaška godba. — Začetek oh 7. uri zvečer.
Odbor čitalnici n.
* (S 1 a v n o z n a ni „f 1 o r e n t i n s ki" kvartet), obstoječ iz gospodov: Jcan Decker, Masi, C h i o s t r i in H i 1 p e r t, napravil je v četrtek 28. t. m. v dvorani ljubljanskega strelišča koncert, ki je privabil jako izbrano in obilo občinstvo. Na programu je bil 1. Mozartov kvartet v G-durj 2. Gotthardt Andante z varijacijami in Seberzo; 8. Rccthovcn F-dur. Op. 59, Nr. 1. Naj-sijajnejc se jc po našem mnenji vršila tretja točka, katera jc bila igrana z mojsterstvom, katerega nij presegel dozdaj noben enak kvartet.
* (Deveta slovenska predstava) dram. društva v deželnem gledališči bo v pondeljck2. decembra v spomin rojstnemu dnevu Preši r na. Predstavljala se bode izvirna spevoigra od M. Villiarja in Schantelna v 3 dejanjih „Jamska Ivanka" s pomnoženim zborom gospodični in gospodov, kakoršnega celo pri slovenskih predstavah ne vidimo dostakrat na odru. Nadejati se je tedaj, da se bode predstava vršila prav slovesno in da bode tudi dobro obiskana.
* (I z .1 a m n i k a pri K r o p i) se nam piše 20. nov.: „Včeraj jc bilo svatovanjc na Logu. šli so fantje po navadi na „prozalico," iz več vasi skupaj. Na večer se stepo in pri tem zahode eden dragega Z nožem v trebuh tako hudo, da je ta dones popoldne umrl." Take žalostne prikazni surovosti more odpraviti samo večja omika narodova.
* (Iz Ptuja) se nam piše: Čestitim udom ptujske čitalnice se naznanja, da se jc glediščina igra, katera je na 1. decembra t. 1. napovedana bila, na pozneje preložila; mesto tega bode tombola. Odbor.
'■'■■/.ni' rciir,
V Ljubljani 27. nov. Pšenica (>' gld., rž 4 gl, 20 kr.. ječmen '•'> gl., oves 1 gld. s<> kr., ajda gld. 2<i kr.. proso .') gld. Ju kr., vairan krompirja I gl. 7 o kr.. maslo f>] kr., salo :) I kr.
V Trstu 28. nov. Pšenica 7 gld. 80 kr., tur.šiea 1 gld. 80 kr., rž 5 gld., ječmen I gld, 50kr., oves 2 gld. 20 kr., loj 27 gl. 50 kf,, maslo 51 gl, 50 kr.
i>o ««:m1«\j nepreseženo!
Ces. in kralj.
pravo
oorsch/
aat^»___ V.
i/.kijuč. prtrilfl
A/
oe is ceno
olje iz ribje masti
Viljema Jlaager ja na Dunaj i.
Od prvih medicinskih avtoritet preiskano, priporočeno in zapisano kot najčistejše, najboljše, najnaravnejše in priznato nauspe-šnišo zdravilo za liolcziii v |»r*ili in |»lii4Ull. za škrofule, lišaj , gnojne bolečine, izpustke na koži, otekle bezgalke, slabotnost itd. se dobi pravo — steklenica a I gld. — ali v moji iabriški zalogi: Dunaj, Backerstrasse Nr. 12, ali v najbolj renomiranih lekarnah in špecerijskih štacunah monarhije, tako med drugimi pri teh-le firmah: Maribor: J. D. liankalarijeva vdova, A. W. Kiinig, lekar; Gradec: Ertl & Krepesch, D. Sigmund, M. Seincr, F. X. Seeger, trgovci, V. Grablovvitz, lekar; Celje: F. Janesch, trg.; Judenburg: J. Posti, trg.; Celovec: Dr. P. Hauser-jevi dediči, A. Reinitz, F. Ervvein, lek.; Ljubljana: Eggenbergerjcva vdova, Ot. Schenk, lek. P. Lassnik, M. Golob, trg.; Ptuj: G. Karagvena, A. E. Reithammer.
_ _ (199—4)
V prsnih, plučnih in boleznih r spodnjem truplu od zdravnikov zaukazano in .v »rečnim vspehom rabljeno.
Gospoda dvornega zalagarja •luuosKa llotT-ii centralna zaloga lin n »j. ltolo* i'iiti'iitgr
Zala-Lova, 16. avgusta isrj. Dr. J. Kabarhol, c kr. imlkovni zdravnik, hvali Vaš itadov Čokoladni prah proti driski pri otroeth. Tod! jaz ga hočem v podobnih slučajih rabiti Bodite torej tako dobri in pošljite mi en funt sladovega čokoladnega prahu z nakazom vred pod naslednjo adreso:
J. Prihovszkv, okrajni zdravnik.
Franzensfeste, 35. marca 1H72. Znanemu glasu ^'.-iHili preparatov zaupajoč, prosim, da mi pošljete za neko deklico, ki Je bolehajoča za kronični plučm katar na svojih močeh jako oslabela, sest steklenic Vašega sladoizleč-nega zdravilnega piva semkaj pod mojo adreso posto restante.
Dr. Maks Lechner. garnizonski glavni zdravnik.
Sereth, 18, aprila 1872. Zadnjič dobrotno mi poslane preparate sem po predpisa u/.ival in jo sladova zdravilna čokolada jako blago« okusna, tečna in dob r odej o č a ; pri sladovih prsnih bonbonih, ko sem jih jemati začel, pokazal sejo učinek prav očitno, kajti slina jo slaven, no da bi mi bilo treba kasljati. Tudi no opuščam izreči Vam svojo zahvali* in Vas prositi, da mi le enkrat 5 paketov prsnih sladovih bonbonov s poštnim povzetkom pošljete.
{'22-2—2) Nikolaus Wakanowski, davkarski praktikant.
Zaloga v Ljubljani pri gosp. Martinu Golobu. — V lpavi pri gosp.
Ant. Deperis - u.
Varstvo proti mrazu je in ostane dobra zimska obleka.
Zimsko blago
iz čiste ovčje volne, katera, kakor znano, truplo vsakega škodljivega vremena varnje in je zato za ohranjenje zdravja o jesenskem in zimskem času nepogojno potrebna.
podsito kr. 70, 90, gl. 1.20. dvoj tre, pretino  tamburirano gl. 1,
Rokovico iz najboljšega angleškega Biukingskega blaga Iz ovčje volne. 1 par za gospodo kr. 50, 70, 90.
1    »i      n w
1       » » d
1.20, 1.40. 1   „    g gospe kr. GO, «0, gl. 1. 1   „    „     „fino podšito kr. 80, gl. 1.20. 1   „    „     „    dvojne, prefino tamburirano kr. 80, gl. 1.20.
1   „    „ otroke, po velikosti kr. .'JO, 40, 50. 1   „    p     „      podšite kr. 50, (50, 70.
Krajniki za gospe in gospode,
prav elegantni.
1 kos za gospode kr. 20. 35, 45, 65. 1   „    „ gospo kr. 20, 30, 40, 50. 1   „    „ otroke kr. 15, BO, 30.
&liawll z» pot iis clriiffl
iz čisto ovčje volne, najicpši risanje. 1 kos za gospode kr. 70, 90, gl. 1.20. 1   „   „       „      dvojno dolg gl. 1.50, 1.80, 2. 1   „   „ gospe kr. 50, tiO, 80, gl. 1, 1.20. 1   „    „ otroke kr. 40, 60, 80.
Žilogrejci, najboljša sorta.
' 1 par za gospode kr. 25, 30, 40, 50. 1   „   „ gospe kr. 25, 35, 45. 1   ,,   „ otroko kr. 15, 25.
Zdravilni telogrejei iz čiste pavole ali ovčje volne. Ti varujejo po zimi pred vsakim preblajenjem, zato so posebno priporočajo.
1 kos za gospode kr. 90, gl. 1.20, 1.40.
„       „      najfineja sorta gl. 1.50, 2, 2.50. „ gospo gl. 1.20, 1.40.
„    najfineja sorta gl. 1.80, 2.50. „ otroke kr. 70, 85, gl. 1.
najfineja sorta gl. 1.20, 1.50, 1.80.
Zdravilne spodnje hlače.
1 par za gospode gl. 1, 1.50, 2.
1   „    „       „      prefine gl. 1.50, 2, 2.f>0.
1   „        gospe gl. 1.20, 1.80, 2.
Zdravilne nogoviee
iz čiste ovčje volne.
1 par nogovic za gospode kr. .10, 40, BO, <>0. 1   ,,   visokili nogovic za gospe kr. 70, SO, 90, gl. 1. 1   „   za otroke kr. 25,      45, t!0.
Zimske srajco
iz najfiuejega blaga iz o ve je volne,
moderne in elegantne, prsi s svilo montirane. 1 kos za gospode gl. .'t."'". 4, 4.50. 1   ,,  z bogato Lzilunu* prsi za telovnik gl. 4.50, 5.50.
Spredaj  o fer i rano blago  se samo
A. Friedmann-u,
Čepice za gospe in deklice.
NajmodorniSo, najnovojše in najlepše. 1 kos za gospe gl. 1.80, 2.50, 3, 3.50. 1   „    „  deklice kr. «50, 80, gl. 1.20, 1.50.
Muli za gospe in otroke.
1 kos za gospe, eleganten gl. 1.80, 2, 2.50.
Cela garnitura, muf in ovratnik gl. 2.50, 3.50, 4.50.
1 kos za deklice gl. 1.50, 2. _
Cisto novo za to saisono. Robci za gospe in deklice v barvah: belo, violeto, rudeče, modro.
Ti so iz prav berlinsko volno z najlepšimi vtkanimi slikami.
1 koB za gospo gl. 1.20, 1.80, 2.20, 2.80.
1   „   največjo sorte, ogrinjalec gld. 3.50, 4, 4.50, 6,
1   „   za deklice kr. 60, 80, 90. gl. 1.20.
JZVI'Ntlll
su zimski sukneni čevlji za gospode, gospo in otroke, okusno adjuatirani, resnično varstvo pred mrazom. 1 par za gospe gl. 1.40. 1   „    „ gospode gl. 1.50. 1   „    „ otroko kr. 50, 70, 90.
Specialiteta za gospode!
Jako lep predprsnik (chenusetto) za gospode iz najboljše ovčje volne, z lepo štopaniint prsmi, z ovratnikom in luknjami za roke vred,  tako da bu lebko vrh vsako srajco nosi, lepša in greje. 1 kos 60 kr.
Nogoviee za na lov,  visoka sorta.
1 par velike sorte, najboljša kvaliteta gl. 1.80. 1   „   največjih in najboljših gl. 1.60, 1.90.
Kamašiije, preflna kvaliteta.
1 par visoko sorte za gospo gl, 1.20, 1.50, 1.80. 1   „   za otroko kr. 60, 70, so, 90.
Pelerinski ovratniki za gospe,
visoki, elegantni, za bale in pohode za eutree. 1 kos gl. 'J.f>o, 8.50, 4.50, 5.
Podplati za čevlje,
kot vloga za vsako obutev, ubranijo nogo suho in
toplo, ho /:ito za zdravje posebno dobri. 1 par za gospe kr. 25.
1      n       n   gOSpodo   ki'. !>0.
edino  v  taki  kvaliteti dobi
i n
Dunaj, Praterstrasse, 26.
litipri jfroM dobijo rabat.
pr
(205—12)
A. Popović,
kupčevalec s krojnim in modnim blagom,
priporoča svojo bogato sortirano zalogo najnovejših Jopi" ćev, iiiHiitil, i»luweev, «le*nili plaMev, bttNlikov, telogrejvev in telofcrejMklh rob, letnih in siiuftklk robcev IoiiknIihhI-ov, Mpitliiib itukenj i« go-M|iu«le, odej lm kaiubrlkn, tlbetn A |»lkejw, rolet s« okna, rob m« polii*lvo ln za\grl»jHlH: najnovejšo obleke m goape v svili, polusvili, ovčji in poluvojni, v kambrikit, perkalini, briljantinu, pike-ju in pikejskem barhentu; vseh vrst belo in podal vno blngo in mnogo drugih malenkosti z zagotovilom najree.ncjše postrežbe, lavrauje vukiiJm n»ro«llM uttjnaaleje In nnjeeneje.
(289—1)
N
i
S
%0 x
dC
!
a
KM M I* BI i •§ g, „š .ran* m .
I m« i «   S It^I
^3  . >-r, -c—j   m > jt S - ^
fr* g o g P J 'rt-' M -s _
brez zdravila
Na prsih in plučah
bolan! hc po naravnem pota tudi v obnpnth ln ud idravnikov     nooidravlJIvB rasvlal.....ii
>hn.*ijih riiilUtiilno o/ilriivljnjo
bres zdravila.
r.) natanfinom popiin bolesni pove platneno
v 00
Dir. .i. ii. Fickert, Berlin.
VVall-Strnsse No. 23.
Honorar Bffld. n. v., ki xu nuj iiIhiiiu priloži.
I( 1 i 12—Lf:"»)    broz zdravila
lzdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan »Semen.
Lastuina iu tiak „Narodne tiskarne".