LIST SLOVENSKIH ŠTUDENTOV Struktura mišljenja, ki se kot po zaku-nu vztrajnosti — namesto fizikalnegik ji pripišcmo »družbeni« predznak! — se posebej temeljito in suverrnn uve-Ijavlja ua peti, kuliiirni strand Dela, terj» komplek.sne in analitične študije. Bazumljivo je, da bo ta študija, če ne posebno kompli-ciran. pa vsaj sselo naporen posel. Kulturne strani sp kopičljo, število natisnjrnih besed rastt*. Treba jim bo sintetičuo določiti pro-stor in funkcionalnost v diužbi. Treba jih bo še enkrat prebrati. Danes itnam v mislih en sam aspekt ciiie njene sttukture mišljenja, skozi katerega ps» Je mogoče brez nasilnega poenostavljanja zlahka razbrati celoto problema. če lahko na kulturni strani Dela skoraj praviloma rsak dan preberemo vsaj en sestavek, ki so akvarja z glasbeno problematiko, to na prvi pogled ni nič slabega. Delo na muzikolo-škera področju je integralni del celotnega uhadanja s kultnro. Kulturni rnbriki Urla pa ne grc /a to. da bi muzikološko poUrofjf intpgrirala v celoto kulturnili, torej družbe-nih prizadevanj, da bi tudi skozi glaKbeno problemaiiko projicirala »politične« in ¦»-/»¦ sebnc« stike zdajšnjega bivanja, ampak ji j«-glasba tista abstraktna delovna domrna, o kalcri se da z veliko lahkoto pisati )i-:>vsem izolacionistično. Takšne sp tudi glasbene kri-tike, v katerih prevladuje abstraktnost, pre-tirana formalistična skrb,, ki očitno zauiina samo ljudi, o Katerih se piše. Stvarna posle-dica — če do njc splob pride — pa so p<»-polnoma privatniškc polemike. Rps je glasba tista vrsla kulturnega usivar-janja, ki lahko le težko in le posredno od-seva konkrclno prublematiko. Kes pa jo tu-di. da je zato pisanjo o ijlasbi izredno udob-no, Prav tako je res, da ,je glasba zolo blizu tiste-mu pojmovanju »čistc kulture«, ki ga je urednik Tit Vidmar svoje dni koni-pleksno razložil. Je torcj hipertrofi.ia ah-slraktnili »čistih« člankuv o glasbi, praktična realizacija njcgovega kuHurniškeKa nianife-' s»la? Tn zanikauje ncogibnega spoznanja •> nujnusti neposredne diu/beni" učinkoviinsti kuHurc? Andr^j Inkrei Kdor hoče govoriti z našimi dirokiorji, mora biti najmanj podpredsednik občine V Delu z due 5. novembra sem prebral dlaiiek, ki me je osupnil. V rubriki »Zabele-ženo« — članek »Posloviia vzvi.šenost« avtoi-ja V. Jerasa — sem bral stvari, ki bi moraie biti tuje naši socialistični družbi. Avtor član-ka opisuje sprejem predslavnikov občinske skuj>šci!W Ljubljaua-Center v uašem »elitiiern« podjetju »Metalka«. Predstavnike občine so \ podjetju »pi-ejeli /. besedami: »Na.ši direktor ji se ne utegtiejo in ne morejo razgovarjati z Ijudmi, ki niso vsaj podpredsedniki občin.« Umenjeni tovariši z občine gotovo niso pri-šli v podjetje iia črno kavo, temveč so ho-teli ostvariti podobo o raznierah in položaju v najpomembnejši gospodarski panogi, o tr-govini. Tudi ni.so prišli nenapovedaiii in na ne-pomemben klepet. Razgovor jc sicer stekel, kljub »slabi zasedbi« s strani pbčine Ljublja-na — C*nter, pa so ga morali močno »kraj-šati (10 minut) in pospešiti, ko je prišel lia kraj dogodkov generalni direktor (postaviJi so jim ultimat). Po tako prerano končanem razgovorn so tovariši z občinc izvedeli, da se morajo dm-gič obrniti pismcno na podjetje, če hočcjo govoriti z njihovimi direktorji. kajti le — ti nimajo časa za take pogovore ter so (verjet-no) predobro plačani. da bi govorili s ko-merkoli. Torej tako tovariši direklorji v »Metal-ki«! Predstavniki občiiiskib skupščin se mora-jo obracati iva vas pismeno, če želijo z vami djskutirati? Ali se sploh zavedate, da vas je na vodilna mesta imenovala dnižba, ki ji moratc biti vedno na razpolago ter ji da.jati oilgmor za svo,je delo? Navsezadnjc boste zahtevali, da mora člo-vek napisati prošnjo, življenjepis ler piidati rojstiu list, spričevalo ter t«Hko in toliko kolkov državne takse, da bo Vaše »VLsočan-stvo« uU-snilo naklo^oiti svoj milastni nasmrh nam, navitdni in ubogi »raj?«. Stane Zatk>i V aveiai s poplavami, ki so pred nedavntim prkadele Zagreb, je Ceavbralni odbor Zveze §tudem univerze v Zagrebu, ki so z izredno požrtvovalnostjo in hrabrostjo sodelovali v akciji reševanja človeških življenj in materiala ler odstratijevanja škode, ne sa-mo v svojih domovih, iemveč v <;elem meslu. Centralni odbor ZŠJ PLENUM UNJVERZITETNEGA ODBORA POLARIZACIJA HROMI DELO 5. novembra se je ob skromni udeležbi sestal plenum univerzitetnega odbora, da bi razpravljal o spremembah v organiza-ciji in metodah dela Zveze študentov in o nagrajevanju na univerzitetnem cdboru. V obširnem referatu k prvi točki dnev-nega reda je predsednik UO Tone Zim- Prof, pedagoške cskademije v Mari-fooru Breda Požar -prvi dokter znanosti na tej usfanovi šek skušal analizirati sedanje stanje v or-ganizaciji in s tem najti načelna izhodi-šča za spremembe v strukturi in načinih dela. Razvil je precej pesimistično podo-bo razmer v Zš in poudaril probleme, ki so po njegovem mnenju ključni: odtuje-nost vodstev od članstva, nerazvitost in premajhno razvijanje samoupravljanja v organizaciji in na šolah, kampanjsko delo vodstev, slabo idejno-politično delo itd. Na koncu je razložil ugotovitve in suge-stije študijske skupine za organizacijske spremembe, ki naj bi o njih plenum pred-vsem ražpravljal. Diskusija, ki je sledila referatu, je po-kazala, da polarizacija, ki je nastala v UO med preteklim študijskim letom, zavira in hromi delo odbora. Prvi diskutant je namreč pozval predsednika Zimška, da po-jasni svoje stališče do »neformalnih grup«, o katerih je v referatu dejal, da nastajajo izven organizacije in da so proti njej so-vražno nastrojene. Razprava se je potem še nekaj časa vrtela okrog teh neformal-nih skupin in kljub formalnemu soglasju, da neformalne skupine v določenih pogo jih spontano nastajajo in da same po se-bi niso nič slabega, je vendarle prišlo do ostre polarizacije. Nasprotja so se razkrila spet pri oceni lanskoletnih peripetij in so dosegla svoj višek, ko je tovariš Cikič skušal argumentirati svoja stališča z ne-katerimi preteklimi dogodiki in ga je tova-riš Zimšek zavrnil, naj ne pogreva stalno starih zadev, ter je pozval k afirmativni razpravi. Prisotni po tem niso več govo-rili o neformalnih skupinah in v razpravi, ki se je je udeleževal precej ozek in ome-jen krog diskutantov, so obravnavali ne-katera obrobna vprašanja pri organizacij-skih spremembah (detajle o funkcijah in strukturi predsedstva, plenuma UO, njun medsebojni odnos, kompetence itd.). — Zdi se, da je polarizacija v univerzitetnem odboru postala že tako statična, da se je — ne formalno, pač pa dejansko — insti-tucionalizirala in da je s tem demokratič-nost in prožnost dela v precejšnji meri onemogočena; minula nasprotja so zamr-znila in kot kaže, plenum v tem stanju ni zmožen kreativnega dela. V drugi točki dnevnega reda je pred-sednik Zimšek podrobno naštel nagrade, ki so jih dobili člani predsedstva UO in tehnično osebje; k njegovi kratki obrazlo-žitvi ni bilo pripomb. Pač pa je plenum razpravljal o tem, da bi profesionalizirali mesto predsednika UO; prisotni so ta predlog podprli z vrsto praktičnih argu-mentov, medtem ko so mu nekateri z na-čelnimi pomisleki nasprotovali. Dokončne-ga sklepa o tem plenum ni sprejel. Potem ko je sklenil, da se bo ponov-no zbral 13. novembra, se je po triurnem zasedanju razšel ta plenum, ki je s svojo nezanimivostjo ohranil zgolj informativni značaj. R. Močnik MARIBORSKA KATEDRA V današnji številki Tribune so tnari-borski študentje prenehali urejevati svojo stran. Poslej bodo zopet urejevali svoje glasilo, ki bo prvič izšlo konec tega me-seca. Bržčas bo kdo vprašal, kaj je nareko-valo mariborskim študentom, da so po združitvi nekdanje Katedre s Tribuno v enoten list slovenskih študentov, ki je trajala eno leto, ponovno sprožili vpraša-nje lastnega glasila. Na dlani je, da sodelovanje maribor-skih študentov v Tribuni zaradi objektiv-nih težav in subjektivnih pomanjkljivosti ni rodilo sadov, ki smo se jib. nadejali ob združitvi. Med drugim je na neugodno sodelovanje v precejšnji meri vplivalo ne-zadovoljslvo mariborskih študentov, zbra-nih okoli Katedre, ki se niso mogli spri-jazniti z izgubo nove Katedre večje število sodelavcev, kot jih je sodelovalo v Iribuni. Ko ocenjujemo akcijo mariborskih štu-dentov za svoje glasilo, ne moremo opo-rekati specifičnim pogojem mariburskega višjega šolstva in dela Zveze študentov, kar je nedvomno pomemben aspekt, ki podkrepljuje ustanovitev Katedre. Meni-mo celo, da bodo mariborski študentje lažje izpovedali svoja hotenja in proble-me, ki jih bodo težili, v lastnem listu in da bi moral le-ta izpolniti nalogo, ki jo sodelovanje v Tribuni ni izpolnilo. Pri tem pa si bo potrebno prizadevati za resnič-no študentovsko angažiran in kritičen list, ki naj bo odraz sredine, iz katere bo rastel. Mariborskim kolegora želimo kar naj-bolj plodno delo in izražamo željo po na-daljnjem sodelovanju obeh študcntskih listov. UREDNIŠTVO Tribuna Čas in svet Tribuna Cas in svet priredi v četrtek ob 20,30 v ŠN razgovor o množičnih ko-munikacijskih sredstvih. Sodelujejo: Jože Smole (Delo), Boris Mikoš (RTV), Djuro Smicberger (Ljub-ljanski dnevnik), Naši razgledi. Ošnutek predloga statuta Tribune ftd: OSNUTEK PREDLOGA STATOTA TRIBUNE Da ln razprava o urejanju Tribune zajela čdm SLrSi okvir ter, da bl ta vprašanja osvetlili s kar največ aspefctov amo se odločili, da objavlmo kot pnispevek k razpravi tudl pričiijoči osnuteik pred-loga statuta Tribune, fcl ga je izdelal urednišld odbar, ld Je list urejaJ do lanske 19. številke. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Tribuna je defovna organiracija in pravns oseba. Tribuna Je list slovenskih študentov, ki ga izdajata Univerzitetni odbor Zveze študentov Ju-goslavije in odbor Zveze študentov mariborstdb visokošolskih zavodov. 2. člen Tribuna informira in kritično obravnava do-gajanja v visokrai šolstvu in v družbi. Tribuna omogoča štrudentom, da v njej zav> no izražajo svoja tnnenja in prispevajo k ure-janju družbenih zadev. 3. člen Sodelavci Tribune sestavljajo skupščino sode-lavcev lista. Skupščina sodelavcev izvoli svet sodelavcev, Ta izvoli glavnega in odgovornega urednika in nrednike rubrik, ki tvorijo uredniški odbor. Clani uredniškega odbora sestavljajo skupaj s člani uprave in stalnimi sodelavci delovno skup-nost Tribune. 4. člen Finančna sredstva pridobiva Tribuna % naroč-nino, oglasi in z dolacijami. II. ORGANIZACIJA IN PRISTOJNOSTl ORGANOV 5. člen Samoupravljanje izvršuje Tribuna po skup-ščini sodlavcev, po dclovni skupnosti in po orja-nih upravljanja. Organi upravljanja so: 1. svet sodelavcev 2. uredniški odbor TRIBUNA STRAN 2 3. odgovorni urednik 4. glavni urednik a) Skupščina sodelavcev 6. člen Skupščina sodelavccv (v nadaljnjem besedila skupščina) sestavljajo sodelavci lista. Sodelavec je Tsak študent slovenskih visokošolskih zavodov, ki pošlje uredništvu v šestih mesecih pred sklicom skupščine najmanj dva prispevka. Redno skupščino sklicuje glavni urednlk ok-tobra. Izredno skupščino sklicuje glavni urednik na pobudo ali zahtevo sveta sodelavcev, nredniškega odbora ali 30 sodelavcev. 7. člen Pristojnosti skupščine so: 1. sprejema statut in odloča o njegovih spre-membah. 2. voll in odpokliče člane sveta sodelavcev. 3. določa koncept lista. 4 odloča o pripojitvi, združitvi in ukinitvi li-8ta. 5. sprejema finančni načrt. 6. odloca o pritožbata zaper sklepe sveta so-dclavcev. 8. člen Sklicanje skupščine sfe objavi v Tribuni naj-manj sedem dni pred zasčdanjem Zasedanje skupščine vodi delovno predsedstvo treh Clanov, od katerih mora biti eden član ured-niškega odbora. Skupščina zaseda, Se je prisotnih polovica so-delavcev. Skupščina polnoveljavno sklepa, če gla-suje za sklep večina prisotnih. Za odločitev, ki so bestvenega pomena za Tribuno, "mora glasovati polovica vseh sodelavcev. Zadeve bistvenega pomena za Tribuno so: sprejem in sprememba statuta, bistvena sprememba koncepta lista, združitev, pripojitev ali ukinitev Tribune. b) Delovna skupnost 9. člen Delovna skupnost sprejema na svojem zbora pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, pravilnik o honorarjih, pravilnik o diisciplinski in material-Bi odfjovornosti. c) Organi upravlianja I. Svet sodelavcev 10. člen Svet sodelavcev vodi skupščina na zasedanjn sa dobo enega študijskega Ieta. Svet sodelavcev šteje 20 članov, td voli izmed sebe predsednika. Predsednik sveta sodelavcev pripravlja skupaj % glavnim ureHnikom seje in jim predseduje. Anministrativno zadevo t zvezi > delom svets sodelavcev opravlja uprava lista. 11. člen Pristojnosti sveta sodelavcev so: 1. voli in odpokllče glavnega urednika, odgo-vomega urednika in urednike rubrik. 2. uzmerja fconcept lista 3. opravlja drugo zadevo, ki jih sprejme skup-ščina. V zaderah iz prve točke prejšnjega člena mo-nata biti prisotni vsaj dve tretjini članov sveta sodelavcev. Izvoljen je urednik, za katerega glasujeta dve tretjini članov sveta. V zadevah ž 2. in 3. točke velja navadna večina. II. Uredniški odbor 12. Clen CJrednike voli svet sodelavcev za dobo enega fitudijskega leta izmed sodelavcev lista, ki pred-Iožijo kšandidature za posamezne rubrike. Vsak sodelavec lahko kandidlra za dve uredni-ški mesti. Izvoljen je lahko za urednika samo ene rubrike. Uredniška mesta razpiše prejšnji glavnl ttred-nik Tribune v začetku šolskega teta v Tribuni. Dotedanjl nredniki lahko ponovno vložijo fcandidature za isto ali drugo nredniško mesto. Seznam izvoljenih urednikov se objavi v Tribuni. 13. Oen Urednišld odbon 1. ibira prispevke. 2. odloča o objavi prispevkov, 3. upoštcva smernice sveta sodelavcev. 4. opravlja druge ladeve (udeleževanje aej, prirejanje razgovorov, ki so del nrejanja lista, ttd.) Za svojo uredniško politiko odgovarja sveiu in tkupščini sodelavcev ter iavnosti. III. Odgovornl urednik 14. člen Odgovomi urednik: 1. kritično ocenjuje posamezne prispevke av-torjev. ¦.-.¦¦¦•¦¦¦ 2. daje pobudo za izboljšanje vsebinskega koncepta. 3. koordinira delo med uredniki. 4. odklanja prispevke v soglasju i tuednikom rnbrike oziroma s celotnim nredniškim odbo-rom. 5. zadrži prispevke v soglasja z urednikom rnbrike, ki nasprotujejo ustavi in predplsom. S. Odgovarja za list po zakonu o tisku. IV. Glavnl nrednik 15. Clen Glavni urednik: 1. nsmerja širši koncept lista. 2. vodi organizacijo dela v aredništvu: vodi seje aredniškega odbora, pošilja člane uredništva na prireditve in potovanja, skrbi za dobre odno- 3. izdela p edlog finančnega načrta. se v uredništvu, skrbi za nemoten potek dela itd. 4. izdela predlog sistemlzacije mest. 5. določa avtorstva honorarje in penale na osnovi pravilnika o honorarjih. 6. sklepa pogodbe s tiskarno in drugimi pravnimi in finančnimi osebami in skrbi za njiho-vo izvrševanje. 7. zastopa list pred javnostjo in državnimi in drugiini organi. 8. nadzira delo uprave. 9. je disciplinski starešina in odredbodajalee. V. Uprava 16. člen Upravnl delavci opravljajo sekretarske, bla-gajnLške, kartotečne, arbivske in druge podobne posle. Sistematizacijo delovnih mest in honorarje določa zbor delovne sknpnosti s pravilniki. III. Prebodne in končne odločbe 17. člen Ta statut začne »eljati, ko ga sprejmeta i» dajateljski svet in plmura Univerzitetaega odbors ZSJ. Sprejeti statut se objavi v Tribuni. Instrumentalisti če imate veselje do sodelovanja v naši fol-fclorni skupini Lepo je v naši domovini biti mlad Pesem »Lepo je v naši domovini biti mladt je lepa in zanosna pesem. Toda če trezno premislimo, moramo tudi to pe> sem uvrstiti k armadi majhnih laži, ki hočejo v najlepši luči reklamirati našo stvarnost. Ta stvarnost pa je kakor vsaka druga silno prozaična. Ena od velikih značilnosti naše stvarnosti je neenakost. Zavedam se, da je težnja po absolutni enakosti samo iskanje izgubljenega raja. Zelim le, da bi vsaj vsem mladim Ijudem omogočili minimalne pogoje za življenje in za študij, sicer se govoričenje o naši nadobudni mladini sprevrača v mit. Ta mit lahko razgalimo, če pogledamo študijske pogoje, ki spremljajo človeka že od prvega dne šolanja. Priznajmo si, da lahko študira samo ta, kdor ima denar. Vsi drugi avtomatič-no odpadejo. če bi ne bilo v ustavi govora o obvez-nem šolanju, bi se odstotek nepismenih pri Slovencih močno zvišal, zato ker bi si mnogi starši premislili, preden bi sploh dali otroka v osnovno šolo, kajti stroški za šolanje iz leta v leto rasejo. Pri tem pa skupine Ijudi, ki se ukvarjajo z izdaja-njem šolskih knjig, slušijo lepe honorarje. Vzemimo en sam primer, ki se mi zdi klasičen za šolsko založniško politiko. Pri-merjajmo srbohrvatski berili za isti, sed-mi ali osmi razred. Eno je iz leta 1957, drugo pa iz 1961. leta. Vsebina obeh je do potankosti enaka. Tudi vinjete je na-risal isti slikar. Vsebinsko so vinjete v obeh knjigah enake. Razlikujejo se le v tehniki risanja. Zaradi tega je bilo menda potrebno izdati novo knjigo in zaradi tega je izdaja iz leta 1957 neuporabna. Od Ame-ričanov nismo uvozili samo gwney tudi naš smisel za business je čisto ameriški. Finančno vprašanje se še bolj zaostrl na srednji šoli. Največje žrtve finančnega pomanjkanja so tu otroci slabo situiranih podeželskih staršev. Svoje otroke lahko šolajo v mestnih šolah samo premožni kmetje. Toda izmislili smo si zanimivo rešitev. Vlogo mecena revnim, toda nadar-jenim kmečkim sinovom, smo po dolgih lelih spet prepustili Cerkvi. Da me ne bo nihče dolžil kritikarstva itd., bom navedel konkreten primer: Z ustanovitvijo semenišča v Mariboru se je pokazala potreba po novih kadrih. Te je Cerkev začela novačiti med revnimi kmeč-kimi sinovi. Toda, ker Cerkev nima sploš-no izobraževalnih srednjih šol, obiskujejo ti fantje obe mariborski gimnaziji. Tu pa pride do paradoksne situacije: Fantje na-mreč žive v prostorih semenišča, se pra-vi, pod Cerkvenim vplivom, hodijo pa v šoli, kjer jih vzgajajo v sGcialističnem duhu. Ne nasprotujem taki 'potezi naše Cer-kve. Zdi se mi pametna in ne nazadnje tudi človeška. Nikjer ni namreč rečeno, da bodo vsi ti fantje postali duhovniki. Cerkev jih samo preživlja. Ironično se lah-ko nasmehnem samo našemu družbeno-vzgojnemu konceptu, ko pa vendar ne že-limo državljanov obremenjenih z verskimi predsodki. In tako se ta družbeno-vzgojni koncept bije s samim seboj. Kolikor vem, nekateri občinski komiteji ZMS še danes ob birmanskih dnevih prirejajo množična mladinska zborovanja. Še nekaj k vzgoji mariborskih »seme* niščnikov«: medtem ko jih najprej pre-pustijo vplivu Cerkve, pa partijski organi na eni od obeh gimnazij sklepajo, kako bi IMBOLJ »Pazili« nanje. Priznati mo-ram: denar je ustvaril zelo zahomotano situacijo. Zakaj zmeraj otroci odgovarjajo za gre-he staršev? Ali ne pojejo pesmi »Lepo je v naši domovini biti mlad« oboji; otrod iz situiranih in otroci iz slabo situiranih družin? čas je, da se zamislimo nad tem. Enake pesmi — enaki pogoji. Ali pa piši-mo pesmi samo za te, ki lahko res iz srca zapojejo »Lepo je v naši domovini biti mlad. Nekateri namreč to pojejo samo iz veselja do petja. Peter Baloh In bog je ustvaril žensko (golo) Nov začetek je pred nami, novo šolsko leto, dva meseca sta že mimo. Zaradi tega se v našem javnem in kulturnem življe-nju pač ne bo ničesar spremenilo: le tar-nanje o pokvarjenosti naše mladine bo postcUo večje. Tisti, ki smo kakorkoli pri-šli na pedagoško akademijo, bomo imeti ta prdblem vedno pred seboj. Danes je v glavnem - nedefiniran: nekaj nam ga vcepljajo profesorji in nekaj je, kar se nam samo vceplja — idealizem, da je tre-ba mladega, najmlajšega človeka vzgajati in mu dati možnost spoznanja teh in dru-gačnih meril lepote. če pogledamo praksi in življenju v oči, nas bo to, po vsej ver-jetnosti, ktnalu zapustilo. Izgubila se nam bo vera v moč preusmerjena, ker je je premalo in ker bo vedno manj tistih, ki bi bili zmožni v to verjeti: ni prijetno tek-movati z vedno močnejšim skomercializi-ranim kulturnim aparatom in obležati z močno obtolčeno ideologijo vzgajanja. Imam dva brata: eden zgodnjo puber-teto zapušča, drugi vstopa vanjo. Vseka-kor sta oba zrela primerka, najtežje vrste. Hotela sem jima dati nekaj »kulture«. Raz-lagala sem jima o bogastvu klasične glas-be, jima grenila zivljenje z najrazličnej-šimi filozofskimi teorijami o nujnosti no-tranje bogatitve današnjega modernega človeka. Nisem se menila za njune pri-pombe, da tega v šoli prav nič ne potre-bujejo. »Cepca,« sem ju zmerjald in doka-zovala, da se to učita zase. Dosti jispeha ni bilo, precej več smeha zaradi očitne zgrešenosti mojega poklica; baje bi mo-rala za misionarja v dešele, kjer civiliza-cija še ni spremenila vsega v denar. Končno sem sklenila z bratoma spora-zum. »Poslušajta, imam idejo. Danes po-poldne vaju povabim za nagrado v kino — seveda, če bosta prej pripravljena po-slušati.« Bilo je dogovorjeno, izbrali smo film in odšla sem po karte. Pregledala sem vse napise, nikjer nič o neprimerno-sti filma za mladino. Seveda to še daleč ni zanesljiv dokaz, da je film resnično primeren. Sploh se mora zgoditi že pravi čudež, če se ta napis kje pojavi (razen morda na podeželfu, kjer pa so, kar se tega zadeva, še zelo konservativni in na nizki komercialno-napredni stopnji). Iz zgolj varnostnih ukrepov sem vprašala še blagajničarko, če film mladini izpod ti-stih let ni prepovedan. Zardela sem, ko je prijazna tovarišica zmagoslavno pogle-dala po dolgi vrsti čakajočih in me iro-nično vprašala, če sprašujem zase. Seveda so se smejali, veselo, gromko in mene je skoraj prijelo, da bi se smejala z njimi njeni duhovitosti, če bi le vedela, zakaj neki se ji je zdelo vioje vprašanje tako zelo smešno, tako preveč smešno. Prvi deli filma so bili sprejeti mirno, brez smeha in kovientarjev. Sedeli smo v peti vrsti, okrog nas je bilo polno otrok, najrazličnejše starosti. Najprej se je na platnu pojavila grozljiva postava, zavita v črno, njev.a iztegniena roka navi je po-kazala na še grozljivejši napis črno-beU zvezek — Kdo je morilec? To je po vsej verjetnosti trik, ki naj bi te naelektriziral in psihološko pripraiHl na resno jilmsko dogajcmje, posebno, ker so te reklame kar se da okusno opremljene z nekaj pri-mesmi zamolklo banmih odtenkov. To je približno tako kakor s filmsko kritiko, ki izhaja v Večeru. Menda sem načelno proti tem kritikam, ker mi pogostokrat povedo le io, da imamo v Mariboru tudi Ijudi, ki si ne znajo poiskati drugega dela, pa nam pišejo o svojih nesposobnostih resnič-nega doživljanja in razumevanja sedme umetnosti. Med samo predstavo sem bila v veliki zadregi, to se pravi, kar vsi trije. Komaj sem sledila glavnemu junaku pri njegovih vratolomno hitrih skokih iz ene postelje v drugo. In vsaka postelja je bila dobro zalo&ena in opreviljena s prav tako do-bro vidnimi ženskimi čari. Nisem preti-ran moralist in tudi bratoma ne mislim vsiliti svetniške ariole okrog glave; le hu-do žal mi je bilo, ker sem izgubila toliko nepotrebnih besed o detaljih, ki tu niso bili samo nakazani, o simboliki, ki je bila tu tako grobo in grenko resnična. Domov smo šli sramežljivo in vsak zase skušali pozabiti na obljubo, da se bomo pogovo-rili, kaj je film vsakemu od nas povedal in morda skušali izluščiti tudi osnovno idejo filma. Od takrat sem polna izgovo-rov in kakor da sploh ne hodim več v ki-no. Vkljub vsemu pa se še neprijeino zdrznem, če vidim, koliko otrok obiškuje zanje neprimerne filme. Vzemimo npr. film Jules in Jirn. Dvomim, da so današ-nji otroci res toliko zreli, da bi bili spo-sobni pravilno razložiti vse tisto, kar tepe našega modernega človeka po glavi, pa naj bodo to moralni, seksualni, materialni ali psihološki problemi. Nič nimam proti kavbojkam — glavni junak je dober in vse dobro zmaga. Tudi nc zamerim upra-vam kino podjetij, če si pri izbiri progra-ma pornagajo s starim, preizkušenim na-čelom — »In bog je ustvaril žensko golo zato, da nam bo privabila Ijudi v naše dvorane« Dobro, naj nas imajo za norce, toda nikar otrok, ¦ zakaj jim kljub vsemu ne bi dali nekaj mo&nosti in dovolj časa za otroštvo. In kaj delajo naši učitelji in starši? So morda kdai začutili potrebo, da bi se posvetovali med .seboj in uvedli nekaj osnovne kontrole nad filmi, ki jih otroci gledajo. Morda so prchitro vrgli puško v koruzo in se zdaj s samovšečnostjo bra-nijo pred tem problemom s praznim go~ vorjenjem, kako pokvarjena in nekul-turna je današnja mladina. Morda bi bi-lo mani sivih las, če bi se sta?'ši in ucitelji vsedli skupaj in našli ali vsaj poizkušali najti izhod. Verjamem, da izhod je. Hudo je. če se mlad človek preobje samo zato, ker nismo nicesar storili in ima potem vse živlienje pokvarjen želo-dec. In zelo hudo je, če se raora preobje' sti ravno rcklamno perverzne seksual-nosti. \na Vilič Odgovor že, toda brez dezinformiranja Ker vsebuje tako prvi kot drugi čla-nek Dimitrija Rupla le preveč namernih ali nenamernih dezinformacij in netočnosti, imam za potrebno, da se še eiikrat ogla-siir ..) O problemih dijaških domov je v mesecu septembru pisalo Delo trikrat. Dva članka je napisa! Janko Svetina — enkrat kot uvodnik (!), drugič pa na kul-tuirni strani obšimejšo analizo tega pro-blema. Tretji članek je napisal Emil RojCj obsegal pa je več kot četrtino for-mata strani Dela. Ta članek je zelo poglob-ljena analiza stanja v dijaških domovih, jasno pa so precizirana tudi stališča ZMS. Ljubljanski dnevnik je posvetil tribuni o problemih dijaških domov pol strani, Mladina celo stran, Tribuna pa pol. Po-zabiti pa tudi ne smemo RTV, ki je tudi imela ta problem na svojem programu — jaz vem za dvakrat. To je prva dezin-formacija Dimitrija Rupla, ki trdi, da v ti-sku nismo plastično publicirali teh proble-mov in da je bila javnost obveščena »le v obliki časopisnih. notic«. 2) Druga dezinformacija, ki pobija nje-govo »ključno sekvenco članka«, je ta, da preprosto nihče od medobčinskega sklada pa do republike ne ve, kje je vzel (Dimi-trij Rupel namreč) tistih 900 milijonov. Teh 900 milijonov rii in so samo njegova preprosta izmišijotina. 3) Da je bil dosleden samemu sebi, je še eno »predrzno trditev«, kot jo sam ime-nuje, utemeljil z neresnično vestjo. Pred-sednik okrajne skupščine namreč ni skli-eal v obdobju po tribuni prav nobenega se-stanka z medobčinskim skladom, kjer bi se odobrila omenjena srodstva. O milijo-nih, o katerih pišem v svoji prvi pole-miki, bi rad poudaril, da prihajajo delno ravno po poti »od spodaj« (ostalih 75 mi-lijonov je dala RTV, ki jih je bila dolž-na prispevati OS Ljubljana zaradi boljše rešitve v zvezi s kanceptom iprehodnega doma). Okrajna in občinske skupščine vla-gajo vse sile, da bi našle še bolj ustrez-ne vire financiranja celotnega strokovnega šolstva, v okvir katerega spada tudi reševa-nje problematike domov. Problem ustano- viteljskih. in soustanoviteljskih pravic ter dolžnosti financiranja strokovnih šol je namreč še daleč od tega, da bi bil jasen. Na tem področju moramo v prvi vrsti iz-bojevati bitko za jasnejše principe. Sa-mo tehnični izračun bi takoj pokazal, da je nemogoče pričeti z gradnjami v tako kratkem obdobju, kot se predvideva (ko-nec leta ali v začetku nalednjega leta), saj se projekti za gradnjo domov ne delajo nekaj ur in se urbanizacija ne določa od danes na jutri. To le potrjuje dejstvo, da sta okrajna skupščina in medobčinski sklad že dosti prej mislila na gradnjo no-vih domov in da to le ni »eden od tistih preklicanih administrativnih po.segov«. Preden se je avtor omenjenega članka lo-til pisanja, bi bilo vsekakor bolje, da bi skušal ugotoviti, kako prihaja do teh sredstev, ne pa da vse označi za admini-strativno reševanje. Vsak lahko ugotovi, da iz tega, kar je napisal, ne more nare-diti zaključka: to je administrativni ukrep! Edino, če se postavimo na stališče, da so medobčinski sklad, občinske in okrajna skupščina administrativni or-gani?! Med drugim mi očita avtor omenje-nih sestavkov, »da prihajam v protislovje s samoupravno potjo in jo proglašam za edini način«. Ob tem želim napisati nasled-nje: čeprav je samoupravna pot reševa-nja problemov učinkovitejša, pa moramo ugotoviti, da je dostikrat težavnejša. Veliko lažje je pač izdati administrativni ukrep in se v tistem trenutku rešiti vseh težav. Vsak administrativni ukrep pa povzroči vzporedno poleg pozitivnega efekta tudi negativne. Ustvarjajo iluzijo, da učinkovi-tejša pot reševanja problemov, iluzijo, da smo postavljeni v odvisni, ne pa ustvar-jalni položaj itd. Administrativnih ukre- pov predvsem ne bi smeli zahtevati ta-krat, ko sami nismo nič naredili. Ne bi torej smeli biti ti ukrepi potuha t& našo nedejavnost. Sem celo mnenja, da je prav, da nas kdaj kakšna stvar čimbolj temeljito udari po glavi, ker se nismo sistem samoupravljanja. Ali ni ravno to poslužili vseh cblik, ki nam jih nudi naš eden od tistih želenih ciljev, ko smo v naši družbi zavestno hoteli in tudi že uspevamo ustvariti takšno sitiiacijo, da našo nedelavnost, pasivnost, kritiko zaradi kritike itd. maščujejo nerešeni problemi, pred katerimi se v praksi znajdemo. NaSa moč se bo kazala v tem, da v takšnih situacijah ne bomo takoj posegli po ad-ministrativnih ukrepih in s tem opraviče-vali lastne lenobe in pasvnosti. Uspehi bodo vsekakor večji, in to zato, ker ne bomo samo nekaj premaknili v praksi, ampak tudi v človeku. če se problemi zaostrijo do te msje, da so v nevarnosti že osnovni življenjski pogoji človeka (oz. minimaliia potrebna sreča sto in sto mladih ljudi, kot pravi D. RupeD, pa je seveda jasno, da je naj-važnejše rešiti ta problem, fn to na ka-kršenkoli način. Strinjam se, da je tudi pri problemu dijaških domov ponakod že prišlo do te meje in lahko povem, da je mladinska organizacija že in da bo še po-iskala vse poti, da se te razmere takoj urede, kar ,je bilo poudarjeno že na naši javni tribuni. Seveda so to lahko le začas-ne in delne rešitve in jih bo treba prej ali slej vključiti v normalno, samcuprav-no pot reševanja problemov. Mitja Rotovnik 0 problemu Jdejnega ¦ ¦ ¦¦ mvoja študentov V letošnji 21. in 22. številki »Tnbune« smo spet odprli vprašanje družbene anga-žiranosti študentov. S tem v zvezi bi želel in poskusil odgovoriti na nekaterea vpraša-nja, obenem pa odpreti nekaj novih. Prispevek Marjana Ulčarja »Nekateri aspekti delovanja ZK na ljubljanski uni-verzi« je bil objavljen v 21. številki. Do obsežnejše obdelave posameznih činiteljev ni prišlo; morda zaradi kompleksnosti problemov, morda pa je bil temu vzrok tudi skrčen obseg, saj so bili objavljeni le odlomki. Vendar bi se želel zadržati na enem samem od problemov, ki jih je Mar-jan Ulčar omenil. Med drugim smo brali, da je na uni-verzi »idejni nivo zlasti mlajših komuni-stov tudi sicer razmeroma nizek . . «. Mi-slim, da lahko isto ugotovitev posplošimo kar na večino študentov, pri čemer jem-ljem kot »idejni nivo« splošno teoretsko podlago o družbeno-ekonomskih procesih in iz tega izhajajočo splošno usmerjenost na razmišljanje in razpravljanje o kon-kretnih družbeno-ekonomskih procesih naše stvarnosti. Prav gotovo ni odraz nekega »idejnega nivoja« sedaj med študenti tako splošno razširjeno kritiziranje vseh mogočih po-javov, ki se pri nas opažajo in so morda njihove žrtve neposredno ali posredno tudi študentje, čeprav ne gre zanikati, da je v teh pojavih tudi kaj negativnega. Ravno tako je treba priznati, da to kri-tiziranje ni samo mlatenje prazne slame, saj opozarja na pričujoče napake. Vendar je zaskrbljujoče dejstvo, da ob nerazume-vanju vsebine in dolgoročne tendence kakšnega ukrepa to kritiziranje preraste v aprioristično negativno stališče do vsake-ga pojava, ki je pokazal le najmanjšo sla-bost oz. je sploh še ni utegnil pokazati; argument za to stališče pa je dostikrat neuspeh kakšnega ukrepa, ki je že zgo-dovina, ali pa nekvalificiran poizkus raz-lage razvojnih tendenc naše graditve. Pustimo ob strani vprašanje družbenih fakultet (pravo, ekonomija itd.), ker je pravzaprav naloga učnega načrta, da štu-dentom dž obsežen »idejni nivo«, in po-glejmo, kako se rešuje to vprašanje na ostalih fakultetah. Uvedba predmeta »Druž-bene vede« ali kakor se že na posameznih fakultetah imenuje, je gotovo rniela na-men nuditi študentom osnovo za »idejni nivo« in jim na ta način omogočiti ak-tivnejše sodelovanje in boljše razumeva-nje konkretnega družbeno-ekonomskega do-gajanja. Kakšen je pouk »Družbenih ved?« Kot prvo moramo ugotoviti, da je pristop k reševanju tega problema zelo heterogen, saj nekatere fakultete pojmujejo predmet kot proučevanje Ustave, mogoče je pri-sotna tudi enciklopedična obravnava ukre-pov, ki so spremljali naš celotni razvoj v luči specifične dejavnosti fakultete; dru-ge fakultete pa pojmujejo predmot kot kurz sociologije v različnih tančinah. Druga ugotovitev se nanaša na kvali-teto znanja. Glede na splošno zaostritev študijskih pogojev nas lahko začudi dej-stvo, da izpitni kriteriji za izpit iz »Druž-benih ved« niso pretirano strogi. Morda pa je odgovor v tem, da je bil predmet kot »nujno zlo« pač uvrščen v učni prrogram; glede na ostrino ostalih pogojev, ki so pa bistveni za določeno fakulteto, se ta predmet jemlje bolj milo. Mislim, da tak način ne zagotavlja za-dovoljivega »idejnega nivoja«, kot bi ga bilo pričakovati od bodočih strokovnjakov. Kot prvi korak k reševanju tega vpraša-nja bi bilo po mojem mnenju potrebno pristopiti h konsolidaciji učnega načrta, ki naj bi obsegal temeljne zakonitosti dmžbeno-ekonomskih procesov in pa nji-hove opredelitve oz. razjasnitve v luči naše splošne ekonomske politike, kot se je raz-vijala v procesu naše socialistične gradi-tve. Drugi korak pa bi po mojem mnenju prišel spontano iz študentskih vrst. S tem mislim na večje zanimanje za predmet, saj si ne moremo predstavljati v današ-njem času študenta, ki ga ne bi zanimali načini reševanja problemov, ki so se v na-ši novejši zgodovini pojavljali, posebno ker bi s takimi osnovami lažje razumel in zasledoval reševanje tekočih proble-mov. Z večjim zanimanjem za predmet pa bi prišli tudi do boljše kvilitate zna-nja in »idejnega nivoja«. Iz tega temeljnega problema pa po mojem mnenju sledi odgovor na zaskrb-Ijenost, ki jo izraža v 22. številki članek »študentska organizacija na razpotju«, ko razpravlja o sodelovanju (aktivnem) štu-dentov na svobodnih katedrah in različnih tribunah ter ostalih perečih vprašanjih. Večini študentov manjka neki osnovni te- melj, ki bi jim omogočal tudi globlje ra-zumevanje problemov sploh in ne samo površno opazovanje in čeprav bi si radi poglobili svoje znanje, ne morejo najti primernega načina povezave, na primer s predavateljem. Mislim, da bi TRIBUNA, ki si je s svo-jim načinom dela pridobila v zadnjem letu med študenti nesluteno popularnost, lahko sodelovala pri reševanju tega pro-blema morda s tem, da bi v posamezni številki posvetila eno stran obravnavi posameznih temeljnih problemov naše so-cialistične graditve v luči njihovega raz-voja in osnovnih smeri njihovega nadalj-njega napredka, ob sodelovanju pristojnih strokovnjakov. Pri tem si pod temeljnimi problemi predstavljam prav vse od indu-strije do kulture, saj družbena angažira-nost študentov prav gotovo ne bo iskala izraza samo v reševanju problematike visokega in višjega šolstva, čeprav ne sme-mo zanikati dejstva, da bo ravno ureje-nost študijskih razmer še bolj stimulirala družbeno angažiranost študentov na osta-lih področjih. Ob koncu moram pripomniti, da so te moje misli nastale iz stikov, ki sem jih imel s študenti raznih fakultet; pisal sem brez konkretnih podatkov, zato ne želim, da bi kdo ta sestavek razumel kot defi-nitivno ugotovitev in kritiko. Nasprotno, moja želja je bila, da bi o tem vprašanju odprli širšo diskusijo, ki bi bila podprta z analizo točnih dejstev. Prav cako se ni-sem spustil v razmišljanje o višini »idej-nega nivoja« na družbenih fakultetan, kaj-ti, kot že rečeno, zato je potrebna ana-liza podkrepljena z dejstvi, kar zahteva ožji in detajlnejši pristop k problernu, to pa zahteva tudi veliko časa. To bistveno pomanjkljivost lahko popravi širša disku-sija. Tomo Tadel Tribuna in Zveza študentov V zadnjem čosm te je med Ijubljan-»kimi študenti sprožil cel plaz razprav in polemik o perečih družbenih problemih in njihovem razreševanju, ob tem pa so Z vso močjo prodrla na površje vprašanja vloge študentov kot občanov v naši druž-bi, vprašanje njihovega vključevanja v družbeno dogajanje ter vprašanje ustrez-nosti q>bstoječih mehanizmov, ki naj bi to omogočali. V tem okviru je seveda treba zastaviti tudi vlogo in naloge študentskega lista Tribune. Izredno dinamičen družbeni razvoj, ki nas vedno znova postavlja v novo, bolj in bolj zapleteno družbeno situacijo, prina-ša s seboj vrsto problemov, odklonov in stranskih poti. Vse to pa se neizogibno reflektira v zavesti Ijudi, v njihovem od-nosu do obstoječe družbene stvarnosti, v njifiovih stremljenjih in seveda tudi v nji-hovem delovanju pri spreminjanju stvar-nosti. Ali ni bila morda lanskoletna Tri-buna v veliki meri pravzaprav odsev ras-meroma zapletenega družbenega položaja, v katerem trenutno smo, in razmeroma velikega števila nerešenih problemov? In vsebina razprav na lanskoletnih svobod-nih katedrah, ki jih je organizirala Zveza študentov na nekaterih fakultetah in uni-verzi, prav tako! Prav ti, 'četudi nekateri od njih le začasno in objektivno nujno zaostreni, druzbeni problemi so povzro-čili med študenti intenzivnejša razmišlja-nja in iskanja — seveda v različnih, pro-gresivnih in konservativnih, z našim siste-mom združljivih in nezdružljivih smereh. (In ne morda Perspektive. Perspektive so na tej bazi že začete procese med študenti, objektivno vzeto, kvečjemu intenzivirale.) Na univerzi smo torej dobili nekaj, kar ni samo nekakšna idejno in politično amorfna množica, formalno vključena v Zvezo študentov, ki razen potrebe po udej-stvovanju na nekaterih ie tradicionalnih, da tako rečem, hobbyjevsko zastavljenih področjih dela, ne čuti in ne kaže kake večje družbene prizadetosti in angažirano-sti. Med študenti je prišlo do resnične ras-gibanosti in aktiimosti, torej aktivnosti (vključujoč tu vse njene oblike od kritike do neposrednega reševanja problemov), ki izhaja iz druzbene prizadetosti in v bi-slvu zdrave nepomirljivosti z obstoječimi problemi in deformacijami v družbi, in ki kljub določeni abstraktnosti nekaterih prizadevanj teži za dosego konkretnih, po-zitivnih učinkov v družbi. K temu je potrebno dodati še to, da je ta neposredna aktivnost študentov prav zdaj v fazi intenzivnega oblikovanja in bomo kmalu videli, ali bo sposobna izogni-ti se določenim nevarnostim, ki ji stoje na poti. (Te nevarnosti, pa tudi prednosti družbene angažiranosti študentov analizi-ra Marko Kerševan v 10. številki Teorije in prakse.J Tisto, kar ;e vsem tem, čeprav včasih različno usmerjenim idejnim in politič-nim prizadevanjem in stremljenjem posa-meznikorf in skupin študentov, skupno, je po eni štrani izredno kritičen odnos do naše drušbene stvarnosti — pa najsi je ta odnos v konkretnih primerih odsev nera-zumevanja zakonitosti družbenega razvo-ja in neupoštevanja objektivnih težav v njem, ali pa izraz upravičenega nezado-voljstva zaradi anomalij, birokratskih de-formacij in drugih slabosti subjektivne narave. Po drugi strani pa jim je skupno v vse širši in širši krog študentov prodi-rajoče spoznanje, da je za učinkovitejše in uspešnejše razreševanje družbenih pro-tislovij poleg oblikovanja jasne program-ske usmeritve in deklariranja za načelo samoupravnosti v naši družbi ireba več storiti v smeri izpopolnjevanja konkretnih družbenih mehanizmov, ki naj bi realiza-djo tega programa in tega načela dejan-sko omogočali. V bistvu gre za zahtevo po hitrejšem prilagajanju družbenih me-hanizmov doseženi stopnji v razvoju druž-benih odnosov. Na univerzi se to izraža v zahtevi po oblikovanju primernejšega instrumentarija, ki naj študentom omo-goči polnejše vključevanje v druSbeno dogajanje, ali z drugimi besedami, v za-htevi po demokratizadji Zveze študentov. Demokratizacija Zveze študentov pa pomeni povečan vpliv posameznika na formiranje politike Zveze študentov, to pomeni njegovo možnost, da tudi nepo-sredno (torej ne samo po liniji — sesta-nek Zš oddelka ali letnika — odbor Zš oddelka ali letnika — fakultetni odbor — univerzitetni odbor) vpliva na stališča fa-kultetnega in univerzitetnega vodstva ZS in tudi prispeva k oblikovanju javnega mnenja. Prav borba za neposredne komu-nikacije v Zvezi študentov (vključno s Tri-bunoj predstavlja osrednjo nalogo pri de-mokratizaciji študentovske organizacije. To se izraža tako v predlagani praksi jav-nih razprav kot delovne metode univerzi-tetnega odbora kakor tudi v predlagani funkciji zbora zainteresiranih študentov pri bodočem urejanju Tribune. Kolikor to zahtevo pojmujemo kot zahtevo po nečem, kar je manjkalo, torej kot zahtevo po iz-popolnitvi organizacijskega mehanizma Zveze študentov, je to nedvomno pozitiv-no. Kolikor pa vidi kdo v tem način za ustvarjanje protiuteii osrednjemu vodstvu ZŠ, pa to objektivno pomeni oblikovanje novega mehanizma, nove »strukture« ali »modela«. V tem trenutku lahko postane Tribuna glasilo tistih posameznikov ali skupin, ki vso demokratisacijo v družbi in prilagajanje Zš novim potrebam vidijo le v ustvarjanju rivalitete in »opozicije«. če pa nam bo uspelo na osnovi skup-nega hotenja po tvornejšem vkijučeva~ nju študentov v reševanje problemov ož-jega in širšega družbenega okolja v naj-večji meri razviti organizacijski mehani-zem Zveze študentov, torej oblikovati tudi neposredne komunikacije v organizaciji, potem se nam vprašanje vloge Tribune kot lista Zveze študentov (ne pa Univerzi-tetnega odbora ali uredništva) postavlja povsem v drugačni luči, Tribuna bo v tem primeru po eni strani sestavni del organi-zacijskega mehanizma Zveze študentov, torej sredstvo, $ katerega pomočjo naj se razvija svobodna izmenjava mnenj o druž-benih (predvsem tudi univerzitetnih!) pro-blemih in kot taka tudi ena od oblik ne-posrednega komuniciranja v Zvezi študew tov. Sestavni del pravim tudi zato, ker lah-ko v Tribuni poteka samo en del procesa formiranja politike Zveze študentov, med-tem ko poteka drugi, neizogibni del prek drugih oblik dela Zveze študentov in sa-moupravnih organov (seveda skupaj z dru-gimi občani oz. delovnimi Ijudmi). Po tej plati menim, da nikakor ne bi smeli pre-cenjevati objektivnih možnosti, ki jih Tri-buna oz. publicistika nasploh ima pri »spreminjanju tega sveta«, na kar je opo-zoril že Rastko Močnik v prvi letošnji šte-vilki Tribune. Po drugi strani pa je Tri-buna tudi glasilo naprednega študentov-skega gibanja, to je Zveze študentov, ki navzven predstavlja (demokratično spre-jeta) stališča in poglede študentov o druš-benih problemih. Na ta način pa se Tri-buna tudi vključuje v splošno razpravo občanov o družbeni problematiki in tako pomeni eno od sredstev za integradjo študentovskih stremljenj in teženj v sploš-na druzbena prizademnja. Marjan Ulčar ALIBOIDEJNO VZGOJNO DELO NA SOLAH RES ZASLIIV PRAKTICIZFM Stvar, ob kateri se nam ponavadi za-takne, je politično ideološko izobraževanje. V Sloveniji imamo 24 gimnazij in skoraj toliko učiteljišč in drugih srednjih šol. Najbolj razširjene oblike politično-ideolo-škega izobraževanja v preteklosti so bili marksistični krožki, ki so delovali v za-četku leta na 26 srednjih šolah, proti koncu leta pa marsikje zamrli. Pri tem imam v mislih obe obliki delovanja — aktivno, kjer krožek deluje kot študij-ska skupina na debatni osnovi in drugo, ki temelji na osnovi predavanj (dijakov, profesorjev in študentovj in je zanjo naj-večkrat zadostna pasivna udeležba. Krož-ki so vključevali deset do petnajst dija-kov, mentorji so bili večinoma profesorji ali na nekaterih Ijubljanskih srednjih šo-lah študenti. Redke so bile organizacije ZM, katerih dejavnost je bila tolikšna, da je krožek lahko deloval v dveh skupinah: ena skupina je zajemala višje fetnike, dru~-ga nižje (Zakaj tako?) Kaj je tisto, kar mladih Ijudi ni pri-tegovalo oziroma jih je ponekod celo od-bijalo. Dejstvo, da so MK najbolj razšir-jena oblika dela, še ne upravičuje njiho-vega obstoja, zlasti potem ne, ko vidimo, kako malo pomeni »najbolj razširjena oblika«. V tem primeru ni oblika tisto, kar Ijudi pritegne ali odbije. Ti krožki pač delujejo na študijski osnovi, njihov dlj je ne le seznanjanje z osnovnimi poteza-mi marksizma, temveč predvsem poglab-Ijanje, kar pa ni mogoče drugače kot na študijski osnovi. Orientirati se mora-mo predvsem na vsebino in programe krokkov. Tu stojimo pred navidezno al-ternativo: ali program nasloniti na študij filozofsko-teoretičnih osnov marksizma ali pa jih usmeriti v vrsto praktičnih in aktualnih problemov današnjega sveta, mednarodne politike in gospodarstva. če se pri tej drugi usmeritvi bojimo, da bo-do zašli v prakticizem, grozi neposredna nevarnost dogmatizacije, ki jo »zahteva« že stopnja podajanja problemov, ali sho-lastičnega igranja s pojmi. Teoretično je stvar jasna. Odločiti se je treba za sred-njo pot, ki pa praktično navadno ne uspe. Prvič je težko filozofsko-teoretične osno-ve marksizma podajati v obliki, ki bo dojemljiva za drugo in tretješolce, dru-ga smer pa v praktični obliki navadno dobi črno bele dimenzije preteklosti, ker je nekaj samo dobro in drugo samo sla-bo. To so pač problemi, ki zadevajo ne-posredno nas same in je zlasti otežkoče-na kritika, saj je včasih povsem nepo-sredna. -- Pri vsem tem pa se moramo zaveda-ti, da so sami srednješolci tisti, ki so na-vad.no najbolj občutljivi in kritični do sedanjosti, v katero stopajo, najbolj neza-upljivi do (mnogokrat zlorabljene) bese-de demokracija in zelo radikalni v svojih težnjah in zahtevah. V tej radikalnosti in občutljivosti tiči nevarnost, ki je ponekod že molela na dan. Ker aktivi ZM po ne-katerih šolah (z nepravilnim pristopom zlasti na področju ideološkej a izobraževa-njaj niso uspeli pritegniti dijakov, zato je tam organizacija ZM tuja, zunanja, ne-mladinska organizacija (v smislu dijakov-mladincev). In zato na teh šolah govo-rrmo danes o depolitizaciji, ki se jasno izraž av načinu mišljenja dijakov — ki se v najboljšem primeru ukvarjajo s špor' tom, pri tem pa izjavljajo; študirali bo-mo, s politiko pa se ne bomo ukvarjali. Mislim pa, da so prav v tem njihovem pojmovanju politike obsežene stvari, kot so demokratizacija, nestrokovno izobraže-vanje, humanizacija itd. In največkrat se neposredno na pojem politike veše tudi pojem morale. Pot, ki se tu nakazuje res šele ob deU nih primerih, je pot v tehnokratizem. To je pot, ki je morda naša neposredna ne-varnost. Proti temu pa se borimo na ne-navadne, včasih zelo čudne načine, ki se kažejo v besedah nekega srednješolca: »Kadar zaidemo v zgodovino, je vse prc-več govorjenja in poveličevanja. Saj ne, da ne bi priznal dejstev. Kolikokrat smo bi-li še kot otroci, pa tudi danes se še ni-smo povsem otresli tega, vzhičeni nad pošrtvovalnostjo Ijudi, ki so v velikih tre-nutkih zgodovine tudi sami bili veliki. Pa vendar je vse to le zgodovina: velika, upo-števanja vredna, toda bolj ali manj črno-bela zgodovina preteklosti. Kaj ne razume-te, da si mi svoje ideale poiščemo lahko le v sedanjosti. Zato ostajajo take bese- de (mladinskih funkcionarjev) prazne in gredo mimo nas. Ni res, da nočemo de-lati in da smo nezainteresirani. Toda, ka-dar postavimo konkretno vprašanje o na-šem gospodarstvu, o odmiranju oziroma samouresničevanju ZM, tedaj molčite ali pa nam »svetujete«, da to ni za nas. Kdaj bo vse to za nas?« Te besede so lahko napotila za vse tiste, ki sestavljajo programe marksistič-nih krožkov. Take programe, ki bodo mla-de Ijudi pritegnili odgovorili na njihova vprašanja, reševah njihove probleme in skozi to reševanje Ijudi vzgajali in boga-tili. MK naj ostanejo študijske skupine. Toda, če bomo hoteli uspeti s to obliko, ji moramo dati tisto, kar je danes pone-kod še prepovedana oblika, drugod pa se uveljavlja v enkratnih izbruhih: radikal-nost. Tega naši mladinci največkrat po-grešajo. Ne več ~ MK da ali ne — temveč, kakšni MK, s kakšnimi programi in s kakšno kvaliteto izvedbe teh programov. Mislim, da je program vprašanje, ki se ne da rešiti mimogrede in za silo, kot ga navadno še vedno rešujemo. Na koncu pa se vprašamo, zakaj je krožek zaspal. Po-tolažimo se z mislijo, da bo pač drugo leto bolje, na občinski komite ZM pa pošljemo poročilo: MK je obiskovalo 15 članov. PINTAR MILAN PROBLEMI IMA IKŠ Okrajni komite ZMS v sodelovanju s te-renskimi organiaacijami si je letos ' po-stavil nalogo spremljati aktualno mladin-sko problematiko iprek javnih tribun, ki naj obveščajo javnost o težavah, ki nasta-jajo v mladinskem okviru. Ta način ob-veščanja javnosti se zdi posrečen, ker so do sedaj aktualni problemi, ki tarejo mladino, ostajali močno v ozadju, ali pa so se reševali stihijsko, kar je na neka-terih področjih pripeljalo že do prave kri-ze. Tako je izzvenela prva javna tribuna o dijaških domovih, druga pa s svojim obravnavanjem neustreznih raamer na IKš pomeni nekakšno^nadaljevanje prve. Problem strokovnega izobraževanja je bil na primeru IKŠ postavljen v tako sla-bo luč, da je prav, če se zadržimo malo dlje ravno ob tem vprašanju. Vajenško šolstvo oziroma izobraževanje kvalifici-rane delovne sile za gospodarske organi-zacije, je bilo vsa povojna leta pastorek ostalega šolstva. Ob naglem razvoju sred-njega in visokega šolstva so ponekod za izobrazbo kvalificiranih delavcev prirejali samo nekajmesečne tečaje. Mreža strokov-nega šolstva pa se ni gradila, ali pa popol-noma nenačrtno. Tako so se dogajali pri meri, da npr. celo v Ljubljani o kaki na-črtnosti danes ne moremo govoriti. Delo-vanje dveh ali celo treh šol za isto stro-ko, kot se še danes dogaja, je izrazit primr te nenačrtnosti. Ta pojav je znan v ko-vinski stroki in čas bi že bil, da preide-mo v republiškem merilu na dolgoročno pragramiranje mreže strokovnega šolstva. Danes verjetno nihče ne ve, kakšne so potrebe gospodarskih organizacij po kva-lificiranem kadru, oziroma kakšen naj bi bil profil tega kadra. Sheme učnih pro-gramov, ki jih izdeluje zavod za strokov-no izobraževanje, so bile izdelane do-slej le za nekatere šole in še te so bile (kar je razvidno iz mehanizma, kako so bili napravljeni) izdelane »od zgoraj«. Po-nekod pa gospodarske organizacije, ki imajo »v posesti« določeno šolo, le-te pri-krajajo po svojem okusu in potrebah. To je na videz prav hi lepp, toda speciali- zacija našega gospodarstva le še ni tako velika, da bi si kakšno podjetje lahko ustanovilp šolo zgolj za kritje lastnih po-treb po kadru. Vzemimo za primer IKŠ. Ustanovitelj šole je skupnost železniških podjetij, šola saima pa je odprtega tipa, in 60 odstotkov dijakov se ne izobražuje za potrebe ustanovitelja-železnic. Toda šola je v čudnem položaju — celotno fi-nančno breme za vzdrževanje šole nosi železnica. Dosedanji okrajni, bodoči med-občinski, sklad za financiranje šolstva se iz nerazumljivh razlogov izmika, tako da šola in internat predstavljata neke vrste mladinski hotel — oskrbovalnina v domu znaša namreč 17.000 din in >bo verjetno že letos — 21.000. Svojim dijakom železnica sicer izplačuje štipendije in šolnino, ostali pa se vzdržujejo sami. Zato še zmerom obstaja neke vrste diskriminacija, pogoje-na s socialnim poreklom učencev v stro-v kovnih šolah. Starši z osebnimi dohodki med 20^—30.000 din ne zmorejo dolgotraj-nega in dragega šolanja na srednjih šolah, zato so otroci iz delavskih družin, zlasti z podeželja, prisiljeni, da odhajajo šole, kjer traja šolanje krajši čas in si dijak sam prisluži del sredstev za izobraževanje. Se vedno pa ostaja vprašanje, zafcaj kon-kretno IKŠ ne prejema sredstev iz central-nega sklada. Dejstvo je, da so pri nas gospodarske organizacije še daleč od tega, da bi odva-jale ustrezen del svojega dohodka za izo braževanje potrebnih kadrov. Za primer-javo in ilustracijo naj navedem sledeči primer: v Italiji j>orabi podjetje za šo-lanje enega kvalificiranega delavca v treh letih 2.600.000 lir, pri nas pa približno 1.500.000 din (železnica), kar ne predstavlja niti 0,5 odstotka letnega bruto produkta. Boljše je v tem pogledu stanje v izobra-ževalnem centru Litostroja, ki daje za izo braževanje 2,5 odstotka svojih sredstev Na vseh strokovnth šolali še vedno šepa praktični pouk. če ustanavljamo šole za izobraževanje kadra, ki naj bi prispeval k modernizaciji proizvodnje, potem bi bi-lo logično pričakovati, da so stroji in orod- ja, ki so šolam na razpolago za praktični pouk, vsaj toliko sodobni kot v proizvod-nji. Žal pa je stanje ravno nasprotno — v šolskih delavnicah se nahajajo stroji, ki ne ustrezajo sodobnemu tehnološkemu procesu v gospodanstvu, ob prihodu v pro-izvodnjo pa padajo očitki, da šola ne daje tistega, kar proizvodnja od nje pričakuje. Amortizacija osnovnih sredstev se v stro-kovnem šolstvu plačuje šele dve leti, in še to ne po običajni stopnji 10 odstotkov, temveč le 5 odstotkov. Ce bi šole plačeva-le amortizacijo vsa povojna leta, bi danes prav gotovo ne bilo treba iskati sredstev pri vseh mogočih forumih, ker bi lastni skladi zadosčali za izgradnjo novih objek-tov... škoda le, da se tega spomnimo 20 let prepozno. Lep primer, kako se pri nas še zmeraj radi držimo predpisov, ki so že davno za-stareli, pa so v korist podjetja, so vajeni-ške nagrade. že zdavnaj so organi samo-upravljanja v podjetju dobili kornpetenco, da si sami določajo osebne dohodke po delu, za nagrade učencev pa velja predpis o razponu med 4000—6000 din. Ob letoš-njih podražitvah se je vsem delavcem po-večal osebni dohodek najmanj za 1.500 din, le vajencem ne. V privatnem sektorju po nekod prejemajo vajenci dohodke celo nad 30.000 din, v družbenem sektorju pa se še vedno držirno predpisa, kl so ga očit-no »pozabili spremeniti«. V celoti torej lahko problematiko strokovnega šolstva zvrstimo v tri glavne skupine: načrtna ustanovitev mreže stro-kovnih šol, problem ustanoviteljstva in iz njega izvirajoče vprašanje financiranja. Zdi se pa, da se pri reševanju šolskih pro-blemov ne moremo znebiti vtisa, ki nam ga je zapustilo administrativno upravlja-nje. še zmeraj se skušamo izogniti edino pravilni saihoupravni poti in puščamo, da se po liniji najmanjšega odpora marsi-kaj rešuje po upravni poti. Podobne tri-bune predstavljajo v tem pogleda prav gotovo kvaliteten premik, ki bo pripomo-gel, da se bo družbeno upravljanje uveljavi-lo še v večji meri. Ivo Marenk Spomini na oktobrske dogodke v Kragujevcu Pred 23 leti so v puste jesenske dni v Kragujevcu odjeknili streli. Padlo je 7000 meščanov, z. njimi 300 dijakov gimnazije. Tam, v hribovitem Balkanu. Šolske klopi so ostale prazne in zvezki nepopisani. Tri-sto mladih življenj, ki so komaj začela živeti. Sivega dne, 21. oktobra. Cas celi rane. Ostati pa mora spomin. V okviru prireditev ob obletnici do-godka so Atletska zveza Srbije, občinska . skupščina Kragujevca in domači športid klub Radnički v zadnjih dneh oktobm pripravili veliko tekmovanje mladinskili atletskih reprezentanc jugoslovanskih in tujih mest. Steza štafetnega teka 7 krat 1000 m je potekala po poteh spominskega parka, med množičnimi grobovi in po mestnih ulicah. Od prvotno 26 povabljenih in prijav-ljenih ekip( med njimi iz Nizozemske, CSSR, Poljske in SZ) se je tekmovanja ude-ležilo 147 mladih tekmovalcev iz Jugosla-vije in ČSSR: reprezentance vseh glavnih mest jugoslovanskih republik, vrsta iz Lidic (češka mladinska državna reprezen-tanca) in še ekipa iz 14 mest Jugoslavije. Tekmovalci iz Amsterdama, Varšave in Volgograda se letos prireditve žal niso mogli udeležiti. Po sklepu priredltvenega odbora je tekmovanje potekalo za memorial »Kragu-jevački oktobar«, ki ga je v predhodno last za leto dni prejela zmagovalna ekipa, vsak njen član pa je dobil majhno maketo kra-gujevačkega spomenika in zlato spomin-sko značko. Pred začetkom tekmovanja so vse eki-pe prisostvovale svečani komemoraciji in posadile sadike dreves v spominskem parku. Tekmovanja se je udeležila tudi vrsta iz Ljubljane. Na uradni razglasitvi rezultatov se je na zmagovalni oder povzpela vrsta iz CSSR, drugo mesto je zasedel Zagreb, Ljubljančanom pa je pripadla bronasta spominska značka. V zaključnem govoru se je predsednik kragujevške občinske skupščine zahvalil vsem tekmovalcem za udeležbo in izrazil željo, da bi se na tradicionalnem tekmo-vanju za memorial »Kragujevški oktobar« vsako leto srečalo imveč mladine iz raz-ličnih držav in tako ob spominu na tra-gične dni manifestiralo željo mladih po svetu brez vojn, zahtevo po /ivljenju v miru. —pr ?? mera za mero < Mikelnov ...denarja kup44 ^ošfMci z Akademije, ki kot igralci bolj ali manj stalno gostujejo v Mladinskem gle-dališču, so me že nekaj dni pred krstno pred-stavo mladinske igre Miloša Mikelna »Strip, strup, denarja kup« opozarjali na probleme, ki jih ima Mladinsko gledališče, in govorili, da je treba na to misliti, ko bom pisal o pred-stavi. Skratka: da mora biti v tem primeru pisanje za gledališče še posebej stimulativno. Pri tem niso imeli v mislih klasičnega etiket-nega pomisleka, da se pač Slovenci vsi med seboj poznamo in da je zato možnost zamere neprimerno večja kot na primer pri Francozih; in priložnost neposredne realizacije shakespe-arskega načela »mera za mero!« prav tako. Ker Mladinsko gledališče ni ljubljanska Drama — da bi človek zaradi neolepšano zapisane kritične misli moral živeti v strahu, da se bo kakšen večer nanj res nenadejano zrušil plaz tiste velike samozavesti, ali pa, da bi mu na-zadnje Zlatoust res še znal vzeti pravico do »papirja«, ali da bi moral neprestano dokazo-vati, kako nima nič zraven pri anonimnih grožnjah, da bodo v Drami »razbili« »Pomlad 71« (saj je ne bodo, res ne!) — so mislil bolj na drugo — tudi klasično — slovensko prepri-čanje, da je človek v teh naših razmerah sti-mulativen takrat, kadar piše v rokavicah. Treba je reči to, da bo veljalo o komplek-sni problematiki Mladinskega gledališča spre-govoriti o kakšni drugi priložnosti, če že iz gledališča samega ne bo glasu. Zdaj je tu krstna predstava, intonacija v novo sezono in problematika bolj akademskega značaja — ki pa vendarle sega tja v samo kreativno bistvo gledališča. Mikelnova nova mladinska igra ustvarjavi-dez na hitro pa površno napisanega teksta in — kar je še važnejše — ne zmore preseči in sintetizirati klasične dileme slabe igre za otro-ke: nesorazmerja med bolj ali manj posilje-nim pedagoškim jedrom in teatraličnostjo ali pravljične ali — v Mikelnovem primeru — sa-tirične sorte. »... denarja kup« je eklektični konglomerat obojega, smiselna in ne na na-ključju zgrajena organska sinteza pa nikakor ne. Zato je neusmiljeno razpeta med banalnim didaktidnim manifestom (otroci, berite dobre knjige in ne pretiravajte s cenenimi stripi!) pa imenitno satiro na svet in junake stripov. Omeniti je treba, da je prvi del sporočen v obliki pedagoškega časopisnega uvodnika, dru-gi del pa v živo in pisano zamišljeni teatra-liki. če T>i si naš dramatik vzel čas, bi mogel tekst brez vsake škode zgostiti na to živo do-gajanje samo. Spoznanje je dovolj preprosto: izraziteje bi bilo treba potegniti mejo med »živimi« junaki in tistimi, ki zaživijo iz knjig in stripov, in bolj bi bilo treba v okvru celote paziti tudi na »izmišljene« junake. Prepričan sem, da je samo posledica pisateljske površ-nosti to, da imata Robin Hood in zlasti Po-slednji Mohikanec proti koncu čedalje manj teksta, dokler v finalu sploh ne umolkneta in sta sarrao še »kar tako« zraven. Tudi Pisatelj in pedagogi iz prvih prizorov na koncu poza-bijo nastopiti še enkrat in tako smiselno za- ključiti začeto dramaturško zamisel. Mikelno-va igra ostaja torzo, kakor je duhovita in celo ostra, živahna in privlačna — ostaja v svojem najboljšem delu (oba tihotapca, striparski ju-naki, zlasti prehod iz knjižnice v pisano in ironizirano striparsko dogajanje) samo imeni-ten domislek, ki pa zgubi svojo domiselnost takoj, ko ga je treba uokviriti v zahtevnejšo celoto. Jasno je, da je osnovni disproporc po tem še očitnejši. Staš Potočnik je režiral na zelo podoben način, kot je Miloš Mikeln pisal:površno, brez smisla za živo in učinkovito zaokrože-nost, pozoren tudi samo na nekatere junake — druge pa pušča docela vnemar in same sebi. Režija je nedomišljena improvizacija, ki je tekstu samo poudarjala pomanjkljivosti, na-mesto da bi jih poskušala prikriti in nadome-ščati s svojimi izumi. Tako moramo govoriti predvsem tudi samo o treh izrazitih in oštro dimenzioniranih igralskih doživetjih, ki so pre-rasla ostale dobre prispevke (zahvaljujoč se avtorju in režiserju) preprosto zato, ker so bila postavljena ves čas v prvi plan: oba ti-hotapca (Mirko Bogataj in Jože Mraz) in mi-ličnik (Vinko Hrastelj) — komidno pa satirično domiselne in bogate stvaritve. Med ostalimi, ki so tvorili nekakšno — poenostavljeno — ozadje temu triu, pa je treba omeniti zlasti Mitjo Alje Tkačeve in Maksa Furijana, ki je igral kavboja Guna, grofa Klajstra in Kismet pašo. Nesporna kvaliteta Mikelnovega teksta je v živi aktualnosti, ki je zabavna, tehtna in pri-vlačna hkrati, nesporna pomanjkljivost pa v odsotnosti. zaokrožene dramaturgije in v ne-sorazmerju med pedagogiko in teatraliko. Mi-keln in Potočnik pa sta nas znova prepričala v resničnost tistega neresničnega dejstva, ki ga tudi y drugih gledališčih pogosto srečuje-mo, da je namreč mladinska dramatika ter gledališče sicer trd posel, ki pa je hitro »do-ber« in ki se zanj ne velja potruditi, da bi se nad zimprovizirano sugestivnost pa naključ-ni geg vzdignil v organiem višje in žlahtnejše sorte. To je hkrati jedro najresničnejše p-roblema-tike mladinskega gledališča, ki ga je treba sti-mulirati, da se bo prebilo do dela, ki bo adek-vatno »pravemu« gledališču za odrasle. Andrej Inkret Birozavri Po Dariju Foju iz lanske sezone je skušala Dra-ma SNG z letošnjo tretjo neustrezno premiero v ponovnem zaletu afirmirati italijansko sodobno dra-matiko, torej prav tisto dramatiko, ki se nam že pri površnem vpogledu v evropski in svetovni dram-ski prostor izkaže za najšibkejšo in najmanj ob-vezno. Pri tem se je vodstvo Drame manj kot na lastno presojo zaneslo na oceno Italijanskega inšti-tuta za dramo in s tem doseglo nič več kot to, da je deiček krize italijanskega gledališča uspelo uvo-ziti tudi na slovensko že tako prenatrpano tržišče. Takoj je seveda potrebno pcudariti, da nam ni v mislih kriza idejnega ali estetskega izhodišča, da torej ne gre za kakšno veliko, sociološko zanimi-vo in pretresljivo zmoto pri iskanju današnjim po trebam ustrezne dramske podobe, ampak čisto pre-prasto /a odsotnost vsakršnega obveznejšega, social-no zaves^inega odnosa do gledalištva nasploh. Potrebo po prisotnosti Ambrogijcve igre v' slovenskem gle-dališkem prostoru je v pledališkem listn Drame SNG naine-sto vodstva te ustanove razjasnil italijanski gledališki teore-tik Ruggero Jacobi. Ker lenm zagovoru ni ciodan noben ko-mentar, ga moramn pač jemati za sočasno stališče vodstva. Tam zvemo predvsem, da je odlika te igre njena skromna zahtevnosl, da je po žanru satira,*kj pa na vso srečo ni »za-prta_v meje zgolj MRACNEGA gledanja na svet«, temveč da »skuša biti človeška«. To so vrednostne sodbe, ki jim ne mo-remo rati oporekati niti pritrjerati, zato z njimi ne bomo poJemlzirali, ainpak skicirali npoznan.je, ki se ob ogledu te igre vsiljuje: predvsem je jasn«, da to ne grc za birohracijo kot družbono plast, ki ima neke realne možnosti in nuje po družbenem delovanju, ampak gre za mentalno osiroma-šenje ljudi v nekem nekoristnem poklicu. Ker pa Ambrogi vztraja pri opisovanju njihovega klavrnega vegetiranja in jih ne sooči z nosilci kakšnih dejanskih, živih človcških pri-zadevanj, niti ne odkriva protislovnosti v osebah samib, tnanjka t<'kstu vsakršna komična dimenzija. Pokaže ae nam torej spoznanje, da mmamo opravka z dramskim delom, ampak z dialogizirano humoresko, ki ne ustreza niti zabtevi po zabavi, ki torej ni primerna, niti za povprečno komerci-alno gledališče, kaj šele za gledališče, ki si je zastavilo izra-zit družbeno suustvarjalen program. Režiserju Jožetu Babiču je Kameriti predvsem to, da sc j* do teksta vedel, kot da bi imel opraviti s Cehovom. Pri tem imam v mislih tako režiserjev pietetni odnos do teksta in prizadevanje, kako kar najbolj verno realizirati avlorjeve skromne intencije, kakor tudi celotni odrski izraz, ki si ga je v ta namen izbral: to je nekakšen rahlo razjeden, rahlo razprojen odi*ski realizem, kd odteka v razkroju nekega člove-škega ambienia in ki mu ne manjka neke svojevrstne poe-zije. Ko bi iias ta Ambrogijev ambient kakorkoli pritegnil s svojimi odnosi navznoter in navzven, s svojo prepričljivost-jo, bi bil Babičev prijem zanimiv in ustrezen. 1'ako pa je rtžiser videl v tekstu več, kot ta more nuditi in po tej poti še bolj razkril njegovo popolno neobveznost. Vloge so bile porazdeljerae med igralce, od katerih skoraj vsakogar poznamo kot invencioznega odrskega oblikovalca. Ob tej priložnostl pa očitno ni šlo drugače, kot da so s* reševaJi s spretnim rutinersivom. Posebej velja omeniii le Branka MikUvca, ki je ustvaril izredno zanimiv, snmostojen mimičen lik, ki pa presega mesto, kakršnega tej osebi do-loča tekst. Kako sc jc ta neobV' blovenskem odru? Direktor tervjuju zastopal stališče, grafskih širinah izzove pač nevati torej smemo, da je na slovenski gledališki trg bo ugajal, morda pa tudi n pravilno, pa se nam razkrij st« vodstva osrednje gleda prostoru. Pričakovati bi m ne stoji ob slovenski kultu ituaciji ali nad njo, ampak da je hkrati tudi njen intej prav dobro poznati socialn itekst in reakcijski register te situacije in fcudi aktivrv »stvovati v tem kontekstu. Praktični nasledek takšnegi denega odnosa si predstav. Ijamo takole: gledališče, kl družbe in biti njen soustva cioniratl po načelu eklektid imamo priliko razvideti v ( ILškem listu, št. 1., iz letoš- nje sezone: »Nikakor ni od' Osborna. Oiirreninatta, Alh avtorjev. toda prav in korl kot sodba prihodnosti nas jasnem. zakaj prav danes pravljen in sposoben to it az znašel na osrednjem odra je v telcvizijskem in-isko delo v različnih geo-kritične reakcije. Dom-Drame spravilo Birozavre itacijskim namenotn: morda je ta konsekvenca izpeljana moč obžalovanja vTedno me-slovenskem kultuinem smeli. naj vodstvo Drame del. Potemtakem bi moralo zadalo nalogo živeti sredi del, nikakor ne snie funk-informiranja publike, kakor spoznamo Sartra, Camusa, Behaaa, Frischa in mnoge druge. Prihodnost bo izreU Ddbo o delu teh in drugih jf, da jih spoznamo.« Bolj itno zanima sodba vodstva Drame, ki bi si moralo p4 em nuienju biti povsem na ij uprizarja prav ta in oe kakšna druga dela s prav i m in kakšnim drugim odr- skim izrazom. Koncept rep« liega izbora naj bi bil druž- beno kritičen koncept, ki » srm določeno intencijo sku- ša razgibati neka sočasna 4 ena dogajanja in ki je pri- ludi zagovarjati. Ob kri- teriju »nikakor ni odveč, i^Knamo, prav in koristno je, premier letošnje sezone pa nas obide sintznanje, da so v lanski sezoni tako ustrezni kot neustrezni teksti padli na ta oder po logiki čistega na-ključja oziroma nekega splo.šnega informativiiega zaporedja. Po vsera tem se nam vsiljuje nuja po naslednjih spre-membah v razmerju med vodstvom Drame in slovenskim kulturnim prostorom: 1. v slovenskem kulturnem življenju naj se vodstvo Dranse spusti na raven enakovrednega partnerja. To pomeni, naj ima za svojo dolžnost, da ob začetku nove sezone zavzame načcbio stališče do mnenj, kakor jih je o njegovem .delu ob posameznih uprizoritvah izrazila kritika. Prvi korak je bil žc storjen, ko smo v prvi številki glcdališkega lista zasledili sisiematizacijo kritikov po moralnih vrednotab njihovih sta-. lišč. Zdaj bi si želeli le še dialoga s temi stališči. 2. vodstvo Drame naj opredeli svoje stališče do oilnosa med družbenim dogajanjem in sodobnim gledališčem tako, da ob vsaki premieri pojasni sveje načelno stališče do dram-skega dela in razloge za uprizoritev. Zdi se nam, da prav tu tiči možnost njegove družbene funkcije, zato naj tega opravka ne prepušča Ruggerju Jacobiju niti Johnu Russelu Tavlorju niti naj ne Lšče avtentične opredelitve zgolj z bio-grafskimi prikazi o avtorjih. 3. vodstvo Drame naj uvede posvetovalni organ, kjer bi irnel možnost poučiti se o repertoarnih stališčih in željah neposredno zainteresiranih udeležencev slovenskega gledali-škega življenja. S temi premiki bi morda bila ukinjena absurdna nuja, ki nas trenutno obvladuje, da srno namreč pri-siljeni ugotavljati repertoarno neustreznost odrskih del, namesto da bi razpravljali o njihovem učinku na naš družbeni prostor. Lado KraJj TELEVIZIJA Kulturna pnnorama Takih oddaj si v prihodnje še želimo. Pa-norama je načela nekaj osrednjih kulturnih dogodkov in jih, kolikor se to pač da v tako kratkem času, zanimivo in tehtno obdelala. Na ekranu so se zvrstili razgovori z direktor-jem drame Bojanom štihom, scenaristom naj-novejšega slovenskega filma Ivanom RibiČem in dr. Dušanom Pirjevcem. Kvalitativen skok oddaje v smeri aktualno-sti, polemičnosti in uglajenosti je brez dvoma zasluga izrednega Sandija čolnika, ki je suve-reno, zbrano in duhovito, z vprašanji in pri-pombami, ki niso bili le zgolj spodbuda za gole informacije, preprečil suhoparno in eno-stransko poročanje in ustvaril raven aktualne-ga dialoga. Iznajdljivost, samostojnost in res-ničen čut za vsestranski dialog so nedvomno kvalitete, ki naj bodo tudi v prihodnje pove-zane s TV panoramo. Suverenost komentatorja, ki je kvalitativno nova pridobitev naših TV panoram, je šepred-vsem prišla do izraza v razgovoru z Bojanom štihom. Direktor Drame je ob prvih treh le-tošnjih uprizoritvah poudaril relativno vred-nost kritike, ki, kot se je sam izrazil, »podlega kritiki sami« in ki le »sporoča svoje individu-alne vtise«. V nadaljevanju je Bojan štih raz-ložil pomembnost ter vrednost v repertoar uvrščenih del in dokazal neoporečno preprič-ljivost svoje izbire. Resnost in tehtnost tek-stov ter slovita imena njihovih avtorjev in ne nazadnje tudi priznanja, ki so jih želi po Evropi, so nemajhen dokaz za to, da je direk-tor Drame uvrstil v svoj repertoar le najbolj-še od najboljšega. Drugo vprašanje je, če ne bi nekateri manj znani in manj priznani av-torji bolj s pridom ustrezali našim razmeram in našemu občinstvu. Neizpodbitno dejstvo je, da tako hladnega sprejema, kot ga je doživel italijanski avtor Birozavrov, zlepa nismo do-živeli na premierah y SNG. Torej: kljub na-gradi, kljub avtorjevi navzočnosti in premier-skemu vzdušju — neuspeh. Ce sedaj pristane- mo na tezo posrečenosti in pravilnosti reper-toarne izbire, pa obenem skoraj soglasno ugo-tavljamo izredno kvalitetne igralske dosežke, potem nam ostane še možnost, da iščemo krivdo za neuspeh uprizoritev v vlogi, ki jo opravlja v drami SNG dramaturg Janez Negro. Po prvih treh letošnjih uprizoritvah lahko že dovolj mirno in upravičeno ugotavljam, da se delo dramaturga, in sicer tisti del tega dela, ki išče in poudarja sodobne problemske ele-mente v določenem tekstu, ki bi utegnili ogre-ti, zainteresirati in opredeliti pašega gledalca, danes in tukaj, sploh ne opravlja. Temu delu ne primanjkuje le angažiranosti in ukoreni-njenosti v pričujoči družbeni in kulturni situaciji, temveč tudi smisla za sodobno gle-dališče sodobnih tekstov, ampak tudi sodob-nih problemov. Tako sodobnih, da bi nekaj njihove sodobnosti sodobno učinkovalo tudi v naši gledališki hiši. Pri nas pa imamo na vso srečo recept za občana, ki svojega dela ne opravlja v splošno zadovoljstvo: ROTACIJA. V nadaljevanju kulturne panorame je o svojem scenariju, filmu Ne joči, Peter in pro-blematiki, ki je s tem v zvezi, govoril Ivan Ribič, na koncu pa je dr. Dušan Pirjevec ko-mentiral Sartrovo odklonitev Nobelove nagrade. Lahko trdimo, da je oddaja mimo odpira-nja zanimivih problemov in analize le-teh tudi po svoji estetski funkciji odigrala nenavadno pozitivno vlogo. Dušan Jovanovič NA PRAVEM TlklJ Ti praizvodnje Viba filma je te diii priše! kratek filin režiserja Jožeta Pogačnika, posnet po ideji To. nija Tršarja. ki sicer menda š<; n\ dflbii dovoljenja za jamo p^redvajanje, imeli pa smo ga nedavno prijož-nost videti na t. im. javni tribuni, ki jo je priredila ideološka koniisija okrajnega odbora SZDL. NA STRANSKEM TIRU je dokumentaren film, ven. dar z iz.redno poudarjen« avtorsko noto, s člmer bi rad potlčrtal predvsom to, da sta avtorja s pretehta-nim izborom posnetega filmskesa in zvočnega maleria-la, ki sta ga obfutno si>o,iila v filmsko celoto, izrazila svoj odnos do obravnavanega problema. Film postav-lja pred nas eno iz,med značilnih vprašan.j naše raz. gibane sodobnosti; sre za s«zonske delavcp, iztrgane iz njihovega okolja, ki prihajajo v Slovenijo, ker pri-ča.kujejo fu vsaj tolikšne zaslužke, da bi preživeli z njinii samj sebc in celo svojo družino skozi vse leto. Pri tem so pripravljeni d«Iati dn«vno pn šestnajst in več ur, ob tem pa se odreči marsi^emu, od človeku primernemu stanovanju pa clo normalne prehrane. Po drugi strani pa drži, da jim podjetja. ki jih najcmajo, večinoma zlasti prvega niso njti sposobna nuditi. V"en-dar njihov glavni osebni problem nj samo to, ampak premo-tivno. V filmu ni nikakršn« v sebi zaokrožene zgodbe; doživljamo ga bolj kot plaz prepletajočih se dejstev, izjav, dogodkov in ambientov, ki se sK>dnjič zlagoma ustavi v zadnjem, počasnem, z občuteno narodno me-lodijo podkrepljenem prizoru, ki izraža domotožje od domačih krajev in Ijudi ločenih sezoncev. Morda je šel prav v tem, za naše filmske razauere izrazlto modernem prij«mu, film celo nckoliko predaleč, ker zaradi atraktivnosti izraza gledalec včasih nehote pozablja temo samo. Sicer pa dvomi, da je to napaka filma, ampak bolj naše nenavajenotsii na resnično so-dobitio fiziognomijo domačega (kratkega) filma. Po drugi strani pa lahko izrečemo priznanje avtorjem, da so se lotili teme, ki jim med širokim občinstvom ne bo prLnesla nlkakršne posebne popularnosti in bo v najboljšem primeru sprožila diskusijo o potrebnosti in nepotrebnosti takšnega prikazovanja takšnih pro-blemov, ali pa celo sem ter tja kakišno resno mnenje o »evamasti netenja šovinisiičnih strasti. Ce sta ž« avtorja uporabdla za svoj film nekoliko simboličen naslov, naj bo ob koncu še meni dovdje-no zapisati tole simbolično misel: Upamo, da se je s tem filmom znašel slov«nski kratkometražnik S]«dnjič na pravem tiru. Matija Murko JEAN PAUL SARTRE Eksistencializem je humanizem Letošnjo Nobelovo nagrado so hoteli pode-liti francoskemu eksistencialističnemu filozo-ju in književniku Jeanu-Paulu Sartru. Argu-menti, s katerimi jo je Sartre odklonil (in ki smo jih mogli prebrati v tržaškem Primor-skem dnevniku), so v osnovi zasebni, tudi po-litični, manj filozofski in manj »družbeni« v> širšem pomenu besede; ampak globalno pove-zani s Sartrovim filozofskim in političnim prepričanjem. Sartre se je ob odklonitvi No-belove nagrade opredelil še za varianto supe-rintelektualizma: s težnjo biti nad vsakim priznanjem, ki bi hkrati z njim vezalo tudi ti-stega, ki priznanje podeljuje (npr. zoper Nobe-lovo in Leninovo nagrado hkrati), se je prav-zaprav izrekel za dvoje. Da priznanja splohne potrebuje — in z zadnjo knjigo, avtobiograf-skim esejem »Les Mots«, ki je izšla letos spo-raladi pri Gallimardu, je dokaz, da je še da-leč od senilnosti — tcr drugič, da želi biti (zlastij s svojim politični mprizadevanjem iz-ven slehernih institucionaliziranih struj —sam s srobodno voljo do svobodnega opredeljeva-nja. In aktiviranja. To drugo je dokazal že s svojim izstopom iz KPFJ To je v bistvu po-sicija olimpijskega boga ( genija), katerega pomembnoHt se mcri po tnoči njegove —bolj ali manj — zasebne avtoritete in zasebne kva-Htete. Prav tako pomen vseh Sartrovih politič- nih zavzemanj, kolikor jih poznamo od nje-govega prvega obiska v SZ sern. Sartre je stal ves čas na strani najbolj pozitivnih političnih prizadevanj v svetu in se je zelo pogosto izre-kal za socializem. V svoji izjavi švedskemu tisku ob podelitvi Nobelove nagrade pa hkrati s tem poudarja še svoj (maloj meščanski so-cialni izvor in potrebo po svobodi političnega aktiviranja, kjer da bi ga tako Nobelova kot (Ce bi mu jo ponudili) Leninova nagrada usodno vezala. Iz tega sledi zanimivo in svo-jevrstno Sartrovo pojmovanje političnosti. Ne gre za megalomansko samopoveličevanje, am-pak za izraz globljega prepričanja; in tudi za svojevrstno družbeno situacijo, ki pozicijo d la Jean-Paul Sartre sploh dopušča. Za odsotnost sleherne reprezentativnosti navsezadnje. Ker bomo Sartrovo specifično pojmovanje politič-nosti najlažje razbrali iz avtentičnega teksta, opjavljamo v prevodu odlomek iz Sartrove filozofske obrambe eksisteticializma v njegovi zgodnji razvojni fazi, iz leta 1946. Sartre je pričujoče teze v nekaterih konsekvencah ka-sneje sicer korigiral in eksplicitneje razvil (glej zlasti filozofsko razpravo »Kritika dialek-tičnega uma«, ki je v povzetkih Tarasa Ker-maunerja dve leti izhajala v Perspektivah), vendar znajo biti v nekaterih aspektih dovolj zanimive in poučne tudi danes. (Odlomek je iz predavanja »L'existentialisme est un huma-nisme«, ki je izšla leta 1946. v Parizu in ki jo je letos v prevodu dr. Vanje Sutliča izdala tudi sarajevska zalošba »Veselin Masleša«.) Ateistični eksistencializem, ki ga zasto-pam jaz, je kompleksnejši. Trdi, da vendarle — čeprav boga ni — je ne-ko bitje, s katerim je eksistenca pred esenco, bitje, ki eksistira prej, kot ga je mo-goče definirati s katerimkoli pojmom, in da je to bitje človek ali — kakor pravi Heideg- ger — GLgg|eška resničnost. Kaj pomeni na tem mestu tFSutev, da je eksistenca pred esenco? Pomeni, da človek najprej je, da se srečuje s seboj in s svetom in se šele nato definira. če se človek, kakršnega pojmuje eksistencializem, ne da definirati, se ne da zato, ker je on naj-prej nič. človek bo šele kasneje in bo tak, kakršnega se bo naredil. Tako tudi ni človeške narave, ker ni boga, da bi jo definiral. človek ni samo tak, kakršnega sebe misli (vidi), tem-več tudi tak, kakršen se hoče, in tak, kakršen se vidi po eksistenci, kakršen se hoče po tem poletu k eksistenci. Olovek ni torej nič druge-ga kakor to, kar iz sebe napravi. To je prvo načelo eksistencializma. To je torej prav tako ono, kar se imenuje subjektivnost in se pod tem imenom tudi pojmuje. Torej, kaj želimo reči s tem, da ima človek večje dostojanstvo kot kamen ali pa miza. želimo povedati, da človek najprej eksistira, to pa pomeni, da na-perja sebe k prihodnosti in to je, da se za-vestno projektira v prihodnost. čslovek je naj-prej projekt, ki živi sam sebe zavzetno subjek-tivno, namesto da bi bil mah, gniloba ali pa cvetača; nič ne eksistira pred tem projektom, nič ni na intelegibilnem nebu, in človek bo najprej tisto, kar je projektiral, da bo. Ne ono, kar bi hotel, da bo. Ker je ono, kar običajno razumemo pod hoteti, zavestna odločitev, ki za večino od nas sledi iz tega, kar je napravil iz sebe. Jaz se lahko pridružim neki stranki, mnogo bolj izvirnega izbora, mnogo bolj spon-tanega kot ono, kar imenujemo volja. Ce pa v resnici obstaja eksistenca pred esenco, je človek odgovoren za to, kar je. Tako sledi iz tega prvi korak eksistencializma, da postavi vsakega človeka v posedanje tistega, kar je in da na njega položi totalno odgovornost za svojo eksistenco. Ko smo rekli, da je človek odgovoren za samega sebe, seveda s tem ni-smo hoteli redi, da je odgovoren zgolj aa svojo striktno individualnos ren za vse ljudi. Ot Bjata dva pomena be- sede subjektivizem in kajo s tema dvema anenoma. Subj-ektivizem pomeni na eni strantlasten izbor . individual- nega subjekta, na dru možnost preraščanja Ta drugi smisel je g boki smisel eksistenci alizma. Ko pravimo, i toda s tem trdimo pr samega sebe izbira tu nobenega od naših ddbj, ki, ustvarjajoč člo veka takega, kot hočen časno slike takega Č3 onega, ker nikoli ne mi izberemo, je zmen temveč da je odgovo- ši nasprotniki se igrač- strani pa človeško ne-loveške subjektivnosti. se vsak človek izbira, nam to pomeni, da a rsak izmed nas izbira, tako, da pri izbiranju vse ljudi. V resnici ni da bo, ne ustvarja isto-ftka, kakršen mislimo, da mora biti. Izbirati^ la bomo to ali ono, po-meni istočasno potrjfati vrednost tega ali oremo izbrati zla; kar dobro in' nič ni za nas dobro, kar bi ne bilota vse. če je eksistenca na drugi strani pred iKico in če hočemo eksi-stirati istočasno, ko dlikujemo svojo sliko, je ta slika obvezna za vi in tudi za vso našo epoho. če sem delay«| pa pri izbiri odločim, da se rajši pridružiiff krščanskemu sindikatu kot komunistom, če t(lrej hočem, da s to od-ločitvijo pokažem, da|je resignacija v resnici ona rešitev, ki je pridfcrna za človeka, da člo-veško kraljestvo ni nažzemlji, ne obvezujem s to odločitvijo samo svojega primera: hočem biti resigniran za vsejjmoj korak je dosledno obvezal vse človeštvo/Ali, na primer, individu-alno dejanje, ki ga i«ršim, da se oženim, da hočem imeti otroke, p čeprav to dejanje iz-vira iz mojega položja, ali strasti ali želje, obvezujem prav tako 1 monogamiji ne samo sebe, temveč vse človitvo. Tako sem odgovo-ren tako za samega sebe kot za vse druge in ustvarjam določena sliko človeka, ki ga iz-bdram. Ko M>iram sein, izbiram človeka. Jaz lahko računam na prihod nekega pri-jatelja. Ta prijatelj bo prišel z železnico ali prišel ob določeni uri in da tramvaj ne bo iz-tiril. Ostajam na poclročju možnosti; toda stvar je v tem, da računamo z možnim samo v strogem okviru, v katerem naša akcija do-pušča celoto teh možnosti. V trenutku, ko mo-ja akcija ne obvezuje strogo možnosti, ki jih vidim, ni potrebno, da še obstaja v moji inte-resni sferi, ker ne more nikakršen bog, ni-kakršen plan prilagoditi možnosti moji volji. Ko je Descartes rekel: »Bolje premagati sebe kot svet«, je v resnici hotel reči to: delovati brez upanja. Marksisti, ki sem jim govoril, mi odgovarjajo: »Vi lahko v vaši akciji, ki bo omejena z vašo smrtjo, računate na podporo drugih. To pomeni računati obenem na ono, kar bodo storili drugi drugje, npr. v Kitajski, v Rusiji, da vam pomagajo, obenem pa na ono, kar bodo storili po vaši smrti, ko bodo prevzeli akcijo in jo pripeljali do njenega konca, to je revolucije. Vi morate celo na to računati, sicer niste moralni«. Najprej sem od-govoril, da vsekakor računam na pomoč tova-rišev v boju, kolikor so ti tovariši v nekem skupnem in konkretnem boju, v enotnosti ne-ke stranke ali skupine, ki jq lahko več ali manj kontroliram, to pomeni, da se v njej nahajam kot aktivist, katere gibe lahko zme-raj spoznam, Računati v tem trenutku z enot-nostjo in voljo stranke pomeni isto kot raču-nati z dejstvom, da bo prišel vlak ob določe-nem času in da tramvaj ne bo iztiril. Toda ne morem računati na ljudi, ki jih ne poznam, s tem da bi se naslanjal na človeško dobroto ali pa na človeški interes po blaginji človeške družbe, ker je človek svoboden in nima nika-kršne človeške narave, na katero bi se lahko naslonil. Ne morem vedeti, kaj bo iz ruske re-volucije; Lahko jo občudujem in vidim v njej primer, kolikor mi sedanjost to dokazuje, da igra proletariat v Rusiji tisto vlogo, kakršne ne igra v nobeni drugi deželi. Toda trditi, da bo ta revolucija nujno privedla do triumfa proletariata, ne morem. Moram se omejiti na tisto, kar vidim. Ne morem biti prepričan v to, da bodo moji tovariši v boju prevzeli moj de-lež po moji smrti, da bi tako prispeli do naj-večje popolnosti neke dejavnosti, ker so ljud-je svobodni in bodo jutri svobodno odločali o tem, kaj bo človek. Jutri, po moji smrti, se lahko odločijo, da bodo uvedli fašizem, in drugi so lahko toliko bojazljivi in zmedeni, da jih bodo pustili, da to store. V tem trenut-ku bo fašizem človeška resničnost, toliko slab-se za nas v resnici, stvari bodo takšne, kakršne bo človek odločil, da bodo. Ali je s tem re-čeno, da se je treba prepustiti kvietizmu? Ne. Najprej je potrebno, da se potrudim, potem pa, da delujem po stari formuli: »ni potrebno upati, da bi se kaj storilo (da bi nekaj imelo učinek).« To ne pomeni, da ni potrebno, da bi bil član neke stranke, temveč, da bom brez iluzij in da bom storil, kar bom mogel. Na primer, če se vprašam: Ali bo prišlo do kolek-tivizacije kot take? O tem seveda ne morem vedeti nič, vem samo to, da bom storil vse, kar je v moji moči, da bi do nje prišlo. Izven tega ni mogoče računati na nič. Kvietizem je ponašanje ljudi, ki pravijo:drugi lahko storijo, to, česar jaz ne morem. Nauk, ki vam ga pred-stavljam, je nasproten kvietizmu, ker objavlja: Resnica je samo v akciji. Razen tega gre še dlje, ker dodaja: človek ni nič drugega kot svoj lasten projekt. Eksistira samo toliko, ko-likor se uresničuje, on torej ni nič drugega kot celokupnost svojih dejanj, nič drugega kot lastno življenje. Zdaj lahko razumemo, zakaj se nekateri ljudje zgražajo nad našim naukom. Mnogokrat poznajo samo en način, da prenesejo svojo bedo, in to je, da mislijo: »Razmere so bile zoper mene, bil sem mnogo vrednejši od tistega, kar sem v resnici bil; go-tovo, nisem imel velike ljubezni ali velikega prijateljstva, to pa zaradi tega, ker nisem sre-čal človeka ali pa žene, ki bi bila vredna tega. Nisem imel otrok, da bi se jim posvetil, ker nisem našel človeka, s katerim bi lahko zgra-dil družino. Pri meni je torej ostala neizrab-ljena množina dispozicij, nagnjenosti, možno-sti, ki mi seveda dajejo vrednost, o kateri seveda ni mogoče sklepati na osnovi zgolj mo-jih postopkov. No, za eksistencialista ni druge ljubezni kot tista, ki se ustvarja. Ni druge možnosti ljubezni kot tista, ki se odraža v neki ljubezni; ni drugega daru kot tisti, ki se odraža v umet-niškem delu: Proustov dar je celokupnost nje-govih umetniških del. Racinov dar je vrsta njegovih tragedij, izven tega ni ničesar. Zakaj na primer Racinu pridajati možnost, da lah-ko napiše novo tragedijo, če on tega ni storil? Neki človek se angažira v življenju, očrtuje svoj lik in izven tega lika ni ničesar. Očitno je ta misel lahko kruta za nekoga, ki v življe-nju ni uspel. Toda na drugi strani postavlja ljudi v polažaj, ko lahko razumejo, da je po membna le resnica: zgolj sanje, pričakovanja in upi dovoljujejo samo to, da je mogoče de-finirati človeka samo kot prevarani sen, kot izjalovljeno nado, kot nekoristno pričakova-nje; to pomeni, da jih definira negativno in ne pozitivno. In vendar, ko pravimo: ti nisi nič drugega kot tvoje življenje, to ne vključu-je, da je mogoče umetnika ocenjevati samo po njegovem umetniškem delu. Tisoč in tisoč dru-gih stvari določa njegovo definiranje. Trditi torej hočemo, da neki človek ni nič drugega kot vrsta dejanj, da je seštevek, orga-aizacija. In celokupnost odnosov, ki konstitui-rajo ta njegova dejanja. Prcv. P. B. LEVI ZASLK FILMSKI KADRI Med muogimi paradoksi, ki spremlja-jo jugoslovansko kinematografijo, je vse-kakor tudi tako imenovno šolanje film-skih kadrov. Posebni vsebinski naglas do-bi šolanje filmskih kadrov, če ga poveže-mo s trenutnim, dejanskim stanjem štu~ dentov na slovenski Akademiji za gledali-šče, radio, film in televizijo, in to kon-kretno realnost soočimo z Osnutkom per-spektivnega razvoja slovenske kulture in prosvete za obdobje 1964—1970. V okviru omenjenega Osnutka so po-trebe po uspešnih filmskih delavcih aktu-alne in velike. V prihodnjih sedmih letih, ko bomo povprečno posneli pet celove-černih filmov in šestnajst kratkih filmov letno, bo naš film namreč moral imeti na voljo: 9 režiserjev celovečernih filmov, 10 režiserjev kratkih filmov, 6 scenaristov, 5 snemalcev celovečernih filmov, 5 snemalcev kratkih filmov, 2 dramaturga in tako naprej ... Zanimivo je, da slovenska kinematogra-fija ŽE DANES premore devet reziserjev celovečernih filmov (J. Babič, F. čap, J. Gale, B. Hladnik, J. Kavčič, F. Križaj, F. Kosmač, I. Pretnar, F. štiglic), prav tako pa tudi šest režiserjev kratkih fil-mov, pet snemalcev celovečernih filmov, šest scenaristov, pet snemalcev kratki^i filmov in tako dalje (!?). Tako imamo na prvi pogled — torej točno to, kar je v sedemletnem perspek-tivnem načrtu zaznamovano kot POTRE-BA slovenske kinematografije — vpraši-nje je le, ali ZMOREJO oziroma bodo ZMOGLI dosedanji filmski delavci KVA-LITETNO izpolniti načrt domače filmske proizvodnje ali ne: saj so dosedanji re-zultati jasen dokaz, da do zdaj tega ni-so zmogli niti kvantitetno niti kvalitetno. Potemtakem lahko mirno zapišemo, da zahteva sedemletni perpektivni načrt za domačo filmsko proizvodnjo NOV LJU-DI; nove filmske režiserje, scenariste, dramatiirge in druge z akademsko ali filmsko izobrazbo (med dosedanjimi šesti-mi režiserji naših celovečernih filmov, ki so na seznamu Društva slovenskih filmskih delavcev, ima le Boštjan Hlad-nik akademsko — filmsko izobrazbo!), Iju-di. ki bi bili zainteresirani premakniti vsebinsko problematiko v naših filmskih (ki se skoraj izključno ukvarjajo s pro-Jjlemi za NAZAJ, s problematiko, ki jo je *v marsikaterem konkretnem primeru na-ša družba še likvidirala!) NAPREJ, do tistih človeško-etičnih, moralno in misel-no spornih doživetij in doživljanj, ki jih sproti modificira in kodificira življenje sa-mo! V filmu (in v umetnosti sploh!) bi umetniki morali spregovoriti o lastnih problemih prej, preden obravnavajo kon-ference, kongresi ali skupščine problem kot širši dr&žbeni pojav! Priznam, življenjski, realni problemi zahtevajo za kronista človeka-umetnika! In kdo je umetnik? Definicij zanj je nešteto, recepta no-benega. Zato je edina realna pot do novih filmskih ustvarjalcev selekcija na aka-demijah oziroma pri nas na Akademiji za gledcUišče, radio, film in TV. Sklad SRS za pospeševanje proizvodnje in pred-vajanje filmov s tem namenom že štipen-dira šest študentov (najnižja štipendija je 15.000, najvišja 25.000 dinarjev), dva študenta bo štipendiralo filmsko podjetje VIBA FILM, medtem ko dobiva posebno štipendijo Sklada še filmski publicist Toni Tršar. S terh so dane domači kinematografi-ji vsaj nekakšne zunanje, navidezne ka-drovske iluzije, kajti strokovna raven profesorjev, ki so v vsakodnevnem kon-taktu s svojimi študenti, je prav gotovo najbolj pereč in nerešljiv problem na-še kadrovske politike jutrišnjih. filmskih ustvarjalcev. A o tem kdaj drugič. Branku šomen Razstava fotografije Oiiameneii krik nienzi študentovskega naselja so pod nasiovom Samostojna razstava umetniške fotografije, trajala je od 24. X.do l.XI. 1954, razstavljali Miro Bark-Hojnik, Sto-jan Kerbler in Joco Žnidaršič. Vsi trije so objavljali svoja dela tudi v časopisju, večinoma v Tribuni. Zato je prav, da vsaj skušamo globlje dojeti njihove fotogra-fije. Ce obravnavamo razstavo v celoti (to se pravi dela vseh treh avtorjev), potem lahko ugotovimo, da imajo precej skupne-ga. Izraz in snov fotografij teh ustvarjal-cev sta namreč sodobna, aktualna. člove-ka vidijo v vsej njegovi razdvojenosti, ki jo najdemo tudi v slovenski in prav ta-ko v tuji poeziji. Gre namreč za problem uskladitve (ali preskoka) betonske »brez-dušne« resničnosti, ki zahteva racionalne-ga človeka, in idilične vsakdanjosti vaške primarnosti, ki pomeni že nekakšno spro stitev in erotiko, v katero se vsaj del lju-di rad vrača. Koliko je izvirnost v tem, je vprašanje. Vendar lahko ugatcrvimo, da pomenijo fotografije resnično izpoved, ki po svoji ostrini in kontrastu prehaja že v spon-tan protest proti betonski brezdušnosti. 2al ta nasprotovanja hladnemu racionaliz-mu marsikje zvodenijo v brezbarvno in neprizadeto izpovedovanje, kar verjetno najbolj moti obiskovalce, ki hoče podo-življati. Druga diametralnost pa je v trenju med fizično eksistenco in čutno, notranjo bitnostjo; sodobni tempo namreč oboje razkraja. Na videz gre tu za isti problem, vendar razstavljena dela tudi v tem do-. voljujejo amfibolično razlago. Zato lahko Uomnevamo, da ravno v tem problemu razdvojenosti slutijo razstavljavci Bark-Hojnik, Kerbler in Žnidaršič razpotje svo-jega ustvarjanja. Prav tu verjetno iščejo pot za svoje »hobbysko«-umetniško delo-vanje. Verjetno si take raznolikosti, kot jo najdemo že na tej razstavi, ne more-mo več dovoljevati. Morda so najbolj dosledne in dina-mične fotografije Joca žnidaršiča, ne toli-ko v tematiki kot v izrazu. In neoporeč-no, vsaj iz razstave lahko tako sklepa-mo.rad fotografira človeka (predvsem viso košolca) v najrazličnejših situaci.jah. Kame-ra je »dinamična« (različne perspektive) in sliko poživi. (Nehvaležno je verjetno to, da je v nekaterih fotografijah žanrist.) Nekoliko bolj raznolik je Stojan Kerb-ler, ki je večkrat nejasen. Rad ima prizo-re, ki predstavljajo človeka v sivi nejas-nosti, brezizhodnosti in samoti. Njegovi ljudje so tihi, a ponekod izredno dina-mični. Razpoloženjsko je hladen. ( kot so hladni prizori v filmih »novega vala«.) Tu-di idiliko vaškega dela in pejsaža slika, a ne v takšni meri kot Miro Bark-Hojnik, ki je bolj raznolik v tematiki od obeh omenjenih avtorjev. Je preprost in dovze-ten, a nič manj uspešen v izpovedovanju. Nima sicer konstantnega izraza, ima pa nekaj, kar lahko obiskovalca pretrese. S te strani je prav gotovo precej niansiral celotno razpoloženje (štimung) razstavs. Ernest Kobolt stranskem tiru Najnovejši slovenski dokumentarni film, posnet po ideji Tonija Tršarja, v režiji Jožeta Pogačnika, obravnava tematiko se-zonskih delavcev s tem, da skuša razčleni-ti vrsto vprašanj in problemov, ki v zvezi s tem nastajajo, od prihoda sezonskega delavca v Slovenijo in zaposlitve, pa vse do vprašanje njegove eksistence v okolju naše republike, stanovanja, prehrane, izko-riščanja prostega časa, njegovega odno-sa do civiliziranega okolja ter odnosa te-ga okolja do njega. Film se na izredno avtentičen in pristen način opredeljuje do teh vprašanj in z vrsto kratkih, zgovornih kadrov, ki ne ostajajo zgolj dokumentarni zapisi, prerašča v intimno avtorjevo izpo-ved prizadetosti, ki opozarja na ta pekoči socialni problem, hkrati pa se presega v močno umetniško stvaritev. Režiser Jože Pogačnik je s tem filmom brez dvoma dokazal, da je trenutno med najsposobnejšimi slovenskimi režiserji na področju filma. Njegov občutek za mero in takt je ob zgovorni sliki posrečeno iz-branih rakurzih in dinamični montaži še predvsem prišel do izraza v kombinaciji in izbiri šumov ter dialogov, ki so tehnič-no dovršeni filmski celoti dali žlahtno pa-tino pristne Ijiidskosti in neponarejene aktualnosti. »Družbena« zasluga filma je v tem, da nas opozarja na protislovja in probleme, ki ji prinaša hiter povojni razvoj, ne na publicistični, temveč čisti umetniški ravni človežke stiske, brez pretenzij po kompleks-nem ali tendencioznem razreševanju, ki prej ko slej ostaja zadeva nas vseh. Dušait Jovanovič KftJIZEVNE REVIJE PROBLEMI Zadnja dvojna številka Problemov pri-naša poleg likovnih prilog Milnna Butine, prevodov Jožeta Plešeja o latinskoameri-škem romanu in gaučevski literaturi, kot jih podaja Arturo Torres Rioeseo, pole-mike J. D. s Pivcem in konec Debenja-kove razprave o alienaciji tudi obsežne analize s področja osnovnega šolstva. Prvo analizo, podprto s statističnimi podatki s področja osnovnega šolstva — »Materialne osnove osnovnega šolstva in možnosti za prehod na celodnevno biva-nje otrok v šoli« — je izdelala skupina so-delavcev pri republiškem svetu ZS Slo-venije. Obsežna ocena statutov osncrvnih in srednjih šol v SRS je prav tako skupinsko delo, ki bo kot prvo po svoji temeljitosti lahko služilo kot material tako samouprav-nim organom po šolah kot tudi ostalim, za to pristojnim forumom. Tretja statistična analiza v tej številki je Iva Glonarja o življenjskih stroških prebivalstva v pri-merjavi s pridobitvami in zahtevami sploš-nega standarda. Pomembnejši teoretični prispevek je Zdravka Mlinarja »Socialna kontrola v pro-cesu urbanizacije«, s katerim načenja v tej številki problematiko slojev v nase-ljih. Razprava izhaja iz teze o ambivalent-ni situaciji človeka kot družbenega bitja — situacije posameznika, ki je likrati član skupine z vsemi psledicami takšne situaci-je. Lado Kralj in Branko Šč5men pišeta ob rob puljskemu filmskemu festivalu. Pomembnejši se mi zdi Kraljev prispe-vek, ker sloni na znanstvenih osnovah in ne operira z modnim načinom pisanja na-ših »priznanih« filmskih kritikov. če se bomo pri filmu samem morali posloviti od izgovorov na mladost, bomo morali to ure-diti z njegovo kritiko, predvsem z nje-no gostobesednostjo in etiketiranjem. Zadnja številka Problemov prinaša tudi dva teksta, ki zaslužita večjo pozornost že samo zaradi tega, ker sta pogumna, če ne zaradi ostalih odlik. V resnici bi se bila morala pojaviti že prej, ker smo ju že dol-go potrebovali in se ju hkrati bali. Oba sta na stopnji, na kateri se pričenja tako publicistika kot literatura ustvar jalno vklju-čevati v prizadevanja celotne družbe po demokratizaciji in počlovečenju ter opo-zarjati na odgovornost. To sta Marjana Ul-Čarja »Nekateri aspekti delovarija Zveze. komunistov na ljubljanski univer^i« ter Matjtaža Kmeola raidiijisika draima: »Za naš sk^ini socializem«. Uičarjev članek izhaja iz objektivne ocenitve sedanjih odnosov — simpatij in nezaupanj — na univerzi, ne da bi po eni strani zapiral oči, po drugi pa se-gal po stari dobrl »perspektivščini«. Posto-pek njegove analize, ki naj ugo|ovi vzro-ke za to stanje, je primerjanje konkretnih dejstev, in sicer načel programiranja zno-tfaj reform na univerzi ter udeležbe in načina posameznih faktorjev, s poudar-kom na ZK: šele potem ši ustvari avtor sliko in izmeri delež ter krivdo enega in drugega. Opredeljevanje navzven je bila šele posledica pripadnosti, ki se je osno-vala na zaupanju oziroma nezaupanju zno-traj univerze. Po mojem mnenju članek v celoti, zlasti pa še po svojem načinu, lahko postane, če smo pošteni, stališče Zveze štu-dentov do preteklih dogodkov in svarilo vnaprej. Dramski tekst Matjaža Kmecla obli-kovno ni nov, a za to nam po tolikih letih izživljanja nad formami v umetnosti da-nes več ne gre. Končno smo dobili neko vsebino. Kmecl vzpostavlja aktualnost s konfliktom, ki se mu izoblikuje na osno-vi odnosov na šoli pred izpitom »zrelo-sti«. S tem mu daje tudi dimenzijo druž-bene usodnosti in osebne odgovornosti. Iz-pit »zrelosti« pa se izkaže kot deformacija prizadevanj naše celotne družbe, zaradi takšnih in drugačnih vplivov, mentalitet, špekulacij itd. znotraj in izven šole. Kmecl pokaže na krivdo »vzorniške« generacije, vendar nikjer a priori na razvrednoti člo-veka, kar je najlažje, da ga napraviš za sla-bega. Razčlemba ni stvar recenzije.~Ugo-tovimo lahko le to, da žal drama ni več kot »agitka«, torej efemerida z vserni svoji-mi posledicami. Ima torej isto usodo, kot jo ima Ulčarjev čalnek: oba sta danes dragocena, ko pa bo družba — in v to moramo verjeti — konflikt rešila, bosta le še dokument pozitivnih prizadevanj. Kljub vsem razlikam, ki jih pogojuje raz-lična zvrst, pa se mi zdita oba teksta ne-ka celota oziroma dopolnilo drug druge-mu. Tam namreč, kjer Ulčarjev članek ne išče več »grešnih kozlov«, kjer je meja družbeno-interesnega s splošno človeškim, se začenja Kmeclova drama in postavlja pred nas življenje z »grešnimi kozli« vred. Upajmo, da ne bo ležala v predalu toliko časa, da bi prešla v zgodovino. Daljši prozni tekst »Tavanje« Viadimi-ra Kavčiča se sicer prijetno bere, vendar ostaja zgolj teza in nikjer polneje ne za-živi. Morda se je avtorju po eni strani po-srečilo tematizirati »brezdušnost«, toda člo-vek ostaja kljub temu človek, ki doživlja: Poraz, Nemoč, Molk, Beg, Strah in Vrni-tev — kot Viktor Konjar v Mor.ologih. Zanimivo je, kako nas tekst šele s pesni-škim ciklom skupaj prepriča in šele sku-paj z njim daje verno podobo današnjega človeka. Pri izoliranem tekstu pa ima člo-vek občutek, kot bi stai pred mračnim od-rom samih obešalnikov, ki so sicer vsi dobro merjeni in človek takoj ve, ali po-menijo hlače ali plašč, niso oa clovek, ki je topel, ki diha. Jaroslav Novak zeilen biatf dir loiiallttli thtn itinl»nt>ii grcx OHRANITI BLAGOSTANJE (nadaljevanje iz prejšnje številke) Povprašane družine dajejo prerez sko-raj vseh poklicnih skupin od pomožnih delavcev do -.visokošolskih asistentov. Za silo zadovoljive družinske dohodke imajo na splošno le tisti mladi pari, kjer žena prispeva svoj del k skupnemu dohodku. Nekaj izpovedi mladih zakonskih parov kot primer za številne druge: »Stanujeva že dve leti v kabinetu 13 kvadratnih metrov, brez vode in plina. Kuhati morava na špiritnem gorilniku. Včasih sva na robu obupa...« »Najina največja skrb je izredno majh-no, vlažno, zelo temno in priilično sta-novanje, v katerem smo prisiljeni kuhati, stanovati, jesti, se umivati, kopati otroke itd., vse v enem samem prostora.« Toda SPO poziva: »Ohraniti blaginjo!« ... In tako stari. Ob božičnih praznikih je priredil list »Kleine Zeutung« (Gxaz) »božičkovo akci-jo«. Upoštevali so samo stare, najrevnej-še družine, rentnike in vdove in objavi-li njihove skromne želje. In kaj so si že-leli ti Ijudje? Spet dva primera za mnoge: »Petinsedemdesetletna rentnica živi v skromnih razmerah. Po poklicu je bila bolniška sestra. 2elja: živila, topla odeja« »Sedemdesetletna vdova prejema skrb- niško podporo. Stanovanjske razmere so zelo bedne. želja: živila, posteljno perilo.'< In dohodki teh starih ljudi? Povprečna renta uslužbenskega zavarovanja (približ-nb 125.000 oseb) znaša okoli 700 šilingov mesečno! (Vsekakor dobivajo osebe, kate-rih rente so pod eksistenčnim minimu-mom, v zadnjih treh letih nekakšen ize-načevalen dodatek.) Toda SPO poziva: »Ohraniti blaginjo!« KAKŠNE INTERESE ZASTOPA SP5 — BIROKRACIJA? Tistega, ki govori vpričo navedenih dej-stev o kaki splošni blaginji, je treba ozna-čiti kot fantasta ali lažnivca. Socialisti pa, ki govore o ohranitvi blaginje in jo terja-jo, ne zastopajo več interesov velike ve-čine delavcev, temveč majhne plasti sa-mostojnih menažerjev, ministrov in par-tijskih borcev. Za te maloštevilne obstaja resnična blaginja. S pozivanjem k ohranit-vi blaginje se je SPČ) — birokracija ne-dvomno zapečatila kot zagovornica vlada-jočega kapitalističnega sistema. A kaj piše v partijskem programu? »SPO se bori za novo brezrazredno družbo...« Walter Papušek Opomba: Zeilen, list graških socialističnih štu-dentov, je januarja letos objavil članek Walterja Papouška Ohraniti blagostanje Zaradi tega članka je list izgubil finanč-no podporo avstrijske socialistične stran-ke, tako da izhaja zdaj brez te podpore. Clanek kritično in dokumentirano osvet-ljuje socialne razmere v Avstriji in obe-nem kritizira ^olitiko socialistične stan-ke. Zaradi zanimivosti smo objavili članek v celoti. PISM0 TRIBUNl II OSLA Študenti in politika Univerza v Oslu je pred nekaj leti pra-znovala svojo 150-letnico. Od skromnega začetka je število študentov narastlo na približno 9000. Povečanje je bilo hitro po-sebno v zadnjih letih, kar seveda povzroča razne probleme. Studenti se zanimajo za najrazličnejše ttvari. Tudi med študenti lahko opazimo enako razdelitev kot med ostalim prebi-valstvom; velika večina se prav posebno ne zanima za politične in kulturne proble-me in le manjšina je družbeno angaširana. Aktivnejši študentje so večinoma člani enega ali drugega kluba študentskega zdru-ženja. Večina teh klubov je političnih in so označeni kot sekcije raznih političnih strank. V klubih je približno 1000 študen-tov. Vsak klub ima svoj časopis, ki pa izi-de le od časa do časa. Klubi organizirajo razna srečanja in razprave o pomemb-nih aktualnih vprašanjih. Skupna sreča-nja vseh klubov so v študentskem združe-nju, kjer znani predavatelji iz cele Evro-pe, pa tudi od drugod, razlagajo svoja mnenja o različnih političnih in kultur-nih vprašanjih. Razprava, ki sledi preda-vanju, je navadno zelo živahna, saj se kri-žajo najrazličnejša stališča. študentska organizacija je imela že v prejšnjem stoletju pomembno politično vlogo. Tu je imela norveška narodna za-vest svojo najmočnejšo oporo in tudi so se razvile sile, ki so kasneje v letu 1905 vodile prelom personalne unije s šved- sko. Studentsko združenje je ciobilo nov pomen v tretjem desetletju, ko so postale volitve predsednika političen boj med konservativci in socialisti, ki so največ-krat zmagali. Rekel sem socialisti, lahko pa bi rekel tudi »komunisti, ki so se od-dcUjevali od Moskve«. Delavska partija je bila kot množična organizacija do novem-bra 1923 članica Kominterne, po prekinit-vi pa je za nekaj let postala še revolucio-narnejša. Da bi označili na novo ustanov-Ijeno komunistično partijo kot birokratsko, so imenovali svoje mladinsko gibanje »leva komunistična mladinska organizacija«. V letih pred drugo svetovno vojno so imeli socialisti skoraj popoln vpliv v štu-dentskem združenju, kasneje pa so se kon-servativci organizirali bolj sistematično in so v zadnjih letih zmagali na več volitvah. čeprav imajo konservativci v parlamentu samo petino poslanskih mest, so njihovi položaji med študenti razmeroma moč' ni, tako da so socialisti prisiljeni sodelo-vati z liberalci, čeprav to sodelovanje ni vedno uspešno. Pogajanja za zadnje volitve so se razbila zaradi starega spora s prejš-njih volitev, ko so nekateri nezadovoljni socialisti skupaj z nečlani političnih klu-bov postavili protikandidata libe^alnemu kandidatu, ki mu je socialistični študent-ski kljub obljubil podporo. Tako je zma-gal konservativni kandidat, liberalci pa so govorili o izdaji in so sedaj pri pogajanju njih za zadnje volitve postavljali težje po- Blišč in beda ZDA Ob knjigi J. K. Galbraith: Družba, ki živi v izobilju, CZ, Ljubljana 1964 To delo ameriškega ekonomista je lep primer za to, da je mogoče v zamotanih politično-ekonomskih vprašanjih pisati ze-lo poljudno. V tem je velika prednost knji-ge, ki je posvečena ekonomskim vpraša-njem ameriške družbe. Na nekaterih me-stih pa se z avtorjem ne morem popolno-ma strinjati, ker menim, da je pisanje v tem primeru pomanjkljivo in preveč po-enostavljeno. Ko avtor v tretjem poglavju razpravlja o vzrokih, ki so omogočili gospodarski, po-litični in kulturni vzpon zahodne Evro-pe in ZDA, vsekakor preveč hitro in mi-mogrede opravi s kolonialnim izkorišča-njem. Res je, da moramo pri obravnavi kolonializma ločevati evropske metropo-le od »strica Sama«. ZDA so — kot bivša kolonija — okupacijo tujih ozemelj upo-rabljale bolj previdno. Bogastvo Latinske Amerike, ki je zgodaj postala formalno svobodna, je severnemu sosedu to omo-gočalo. Moč dolarja je zamenjala moč mornarice. Ko so DA v 20. stoletju postale svetovni bankir in najbolj pro-duktivna država sveta, jtm je to omogo-čilo izkoriščanje v svetovnem merilu. To bi morali upoštevati, kadar obravnavamo izvore blišča zahodnega sveta. Zanimivo je šesto poglavje, ki nosi na-slov Marksistični mrtvaški prt. Vsekakor se strinjam z naslednjo ugotovitvijo: »Marx je globoko vplival tudi na tiste, ki njegov sistem odklanjajo. Njegov vpliv je segel tudi do tistih, ki niti ne slu-tijo, da so mu podlegli.« (str. 81) Malo dalje pa je njegovo razmišljanje že sporno. Tu nekako pravi takole: mark-sizem je za njegove pristaše kot veroiz-poved. Takega, ki se z Mancom ne stri-nja, proglasijo za intelektualno inferiorne-ga. Prav to je eden od razlogov, da inteli-genca vse bolj sprejema marksizem: noče veljati za duševno omejeno. Kaže, da je tu avtor knjige stalinistično teorijo in prak-so razpel čez ves zgodovinski razvoj mark-sizma. Komunisti ne zanikajo ustvarjal-nosti drugim filozofskim teorijam. Eksi-stencializem obravnava predvsem vpraša-šanja človeka, kar je marksizem preveč zanemaril v zadnjih desetletjih. Objektivni družbeni položaj inteligence je glavni fak-tor, ki jo vodi v smer marksistične misli, katera pa je spet pokazala, da daje najbolj-ši odgovor na vprašanja sveta in družbe. Največji del svoje razprave je Galbraith namenil sodobni gospodarski situaciji in problematiki ameriške družbe. Res je, da je revščina v ZDA postala izje-ma in ni več pravilo. Goapodarske krize povzročajo, da se življenjske razmere mi-lijonov delavcev čez noč absolutno poslab-šajo, saj čutijo pomanjkanje v morju na-kopičenega bogastva. Ta pavperizacija je postala periodična nevarnost za kapitali-zem. Pri obravnavi revščine oziroma ekonom-ske neenakosti bi po mojem mnenju pisec moral sprego.voriti o rasni diskriminaciji v njegovi deželi; ta diskriminacija je go-spodarsko pogojena. Ni zgolj naključje, da se je Kennedy prizadeval posebno za rešitev dveh vprašanj: rasno razločevanje in revščina. Crnci so v veliki večini na najnižji socialni lestvici, kar je ravno osnova za njih zapostavljanje s strani bel-cev. Diskriminacija pa spet vpliva na eko-nomski status črnskega prebivalstva. Ko je predsednik Johnson šel v ofenzivo za zakon o državljanskih pravicah, je od-krito povedal, da je še mnogo milijonov prebivalcev najbogatejšega predela sveta preslabo hranjenih. Pri tem pa je poza-bil povedati, da je hiperprodukcija fcme-tijstva tista, ki dela kmetijskemu mini-stru sive lase. ' S tega stališča je treba obravnavati tudi dejstvo, da ZDA podarjajo svoje kme-tijske viške drugim državam ali pa jih prodajajo za nacionalno valuto države — uvoznice. Ta pomoč je torej nekak ventil za reševanje krize hiperprodukcije v last-ni državr. Je pač tako: ko ZDA dajejo to pomoč, pomagajo pravzaprav sebi. Povpre-čen Američan vidi v revnem svetu stalen vir nevarnosti za sebe. V tem smislu je avtor pristen Američan, ki pravi nasled-nje: »Dokler svet ne bo rešen lakote in po-manjkanja, bodo upori in nemiri neizo-gibni. Da bi ga pa lahko rešili lakote in pomanjkanja, moramo imeti dosegljiva in res uporabljiva sredstva. Ta zahteva je seveda še nujnejša v svetu, v katerem tek-mujejo med seboj različni gospodarski in družbeni sistemi«. (str. 372. podčrtal P. C.) Na to pomoč gleda torej z blokov&ki-mi pogledi, čeprav vsa ekonomska praksa — in že tudi lep del teorije — jasno kaže, da je to v korist vseh, tudi bogatih. Te sporne točke pa ne pomenijo, da se knjige ne izplača prebrati. Nasprotno! Bra-lec bo v njej dobil mnogo kritičnih pri-pomb na ameriško družbo in na njen na-čin življenja. Saj kritično preverja vse večjo moč reklame, ki postaja lastna sila med produkcijo in potrošnjo, pa vse do progresivnega davka na dohodek. Tisti pa, ki se zanima za ekonomsko misel, bo tu. našel nove vidike obravnave. Škoda je, da smo z izdajo tega dela zamudili pet let od izida originala, čeprav ga je revija Vprašanja naših dni napove-dovala že v letu 1961. To kaže na pamanjk-ljivosti naše prevajalske dejavnosti s pod-ročja družbenih ved. Menim, da bi pre-vod te knjige nujno terjal spremno bese-do, saj je knjiga namenjena širšemu kro-gu. Nekaj stavkov teksta na ovoju je že preživela praksa, ki ne zahteva niti na-pora niti polemičnosti od prevajalca. P.C. goje. Ker so bili socialisti prepričani, da je sporazum nemogoč, so postavili svojega kandidata, študenta medicine, Indijca, ki je pribežal iz Južne Afrike. Liberalci so se čutili diskreditirane in so volitve bojkoti-rali ali pa glasovali proti socialisiičnemu kandidatu, čeprav so se z njegovim progra-mom strinjali. Tako je prišlo še do ene tesne zmage konservativcev, ki je bila v resnici žalosten rezultat taktizerstva. Upam, da vam bo naslednji pregled terh programov študentskih razprav prikazal probleme, s katerimi se v obeh taborih pretežno ukvarjajo. Najprej konservativci. Navadno kažejo posebno nagnjenje k napol filozofskim in etičnim vprašanjem, kot »K novi podo-bi Boga« s predavateljem škofom Johnom Robinsonom, »Umetnost samoprevare« in »človek in prijateli, gledan od zunaj«. Si- cer pa pravijo, da se jim ne zdi potreb-no propagirati konservatizem. V njihovem programu se lahko najde tudi nekatere na-predne točke, ki jih imajo za potretne, da bi zmagali na volitvah. Na primer: »Skan-dinavija v ruskih perspektivah«, kjer je predaval sovjetski novinar, ali teme, kot so »Amerika in svetovna revolucija« in »Kultura med državnim usmerjanjem in diktaturo profita«. Lahko bi omenili še »Britanske volitve-vzroki in posledice« in »Film-beg od vsakdanjosti ali način spo-znavanja?« Med konservativci se je po-javil močnejši liberalni tok in eden od njih je celo napisal zanimivo knjigo o Marxu in o problemu alienacije. Toda v novejšem času se je zopet pojačalo re-akcionarnejše krilo. Nadaljevanje v prillodnji številki RAZPIS ZŠOTK razpisuje turnir novincev v ODBOJKI, KOŠARKI in MALEM NOGOMETU . Tekmovanje v odbojki bo v torek, 17. nov. 1964, v veliki dvtorani na Taboru s pričetkom ob 11. uri. Tekmovanje v košarki bo ob le-pem vremenu v parku inž. Stanka Bloudka v Tivoliju v petek, 20. nov. 1964, s pričetkom ob 13. uri. Ce bo dež, bo tekmovanje izvedeno v torek, 24. nov. v dvorani na Taboru s pri-četkom ob 11 uri. Tekmovanje v malem nogometu bo samo ob lepem vremenu v parku inž. Stanka Bloudka v soboto, 2L nov. 1964, s pričetkom ob 9. uri. V ekipi lahko sodelujejo izključ-no samo novinci; zagotovljene 89 slačilnice in topla voda za tušira-nje po tekmovanju. Zadnji rok za poimensko prijavo je ponedeljek, 16. nov. 1964, do 13,30. ure. Žrebanje bo v prostorih ZŠOTK navedenega dne ob 13,30.uri. Tebnična komisija ZŠOTK RAZPIS ZŠOTK razpisuje prvenstvo v ko-šarki Ijubljanskih univerz, visokih in vlšjih šol za študijsko Ieto 1964/65. Tekmovanje bo po Hgaškem siste-mu.po pravilih KZJ in po tekmo-vabiem pravilniku ZŠOTK za ligaška tekmovanja. Tekme bodo odigrane v rtovi dvorani AŠD Olympie v Top-niški ul'ci. Datum pričetka tekmova-nja bo javljen naknadno. Vsaka fa-kulteta, visoka ali višja šola ima pravico prijaviti moško ekipo. Za prijavo poimenski sestav ekipe ni važen, ker se bodo igralci v vsakem kolu lahko poljubno menjavali. Ekipe je treba prijaviti do vključno torka, 17. nov. 1964. Prijave Iahko zastopniki študentskih športnih dru-štev oziroma športnih odborov na fakultetah prinesejo osebno ali po-šljejo na naslov: ZŠOTK Poljanska 6/II, Ljubljana. Žrebanje in razpo-red tekem I. kola bo v torek, dne 11. m>v. 1964, ob 19,30. uri v prosto. rih ZŠOTK. Zmagovakna ekipa prejme pokal ZŠOTK in naslov prVaka ljubljan-ske univerze za študijsko leto 64/65. Tehnična komisija ZŠOTK Dotacija univerze Olimpii tokrat drugače 2e dalj časa prevladuje med študenti mnenje, da se Akademsko športno dru-štvo Olimpia od njih odtujuje. Iz izkušenj vemo, da AŠD Olimpia v preteklih letih res ni veliko storila za razvoj innožične telesne kulture med študenti. Zavedamo pa se, da leži krivda za to na obeh stra-neh — na upravnem odboru AŠD Olimpie in na Zvezi študentskih. organizacij za te-lesno kulturo, ki deluje pod okriljem uni-verzitetnega odbora. Prav tako vemo, da Olimpia skrbi predvsem za kvalitetni šport in da to zahteva velika sredstva. Vendar menimo, da je Olimpia le preveč zanemarjala povezavo s širšimi študent-skimi vrstami. Znano je tudi, da so za kvaliteto na razpolago sredstva iz drugih virov. Vse doslej je namreč AŠD Olimpia prejemala po pet milijonov dinarjev na leto kot dotacijo rektorata univerze. Dvo-mimo pa, da so bila ta sredstva vedno demokratično in enakopravno razdeljena med vse klube Olimpie. Dogodilo se je večkrat, da so klubi, kot npr. smučarski, strelski in drugi, trkali na naša vrata za denar z utemeljitvijo, da jih matično dru-štvo zanemarja. Razen tega so tudi drugi klubi, ki niso tako kvalitetni kot sta nogo-met in košarka s sredstvi zelo na slabem. Večino finančnih sredstev je društvo po našem smnenju potrošilo za razvoj kvali-tetnega nogometa in košarke. Naša priza-devanja, da bi npr. vsaj za nogometne tekme dobili znižano vstopnino za študen-te, so večkrat ostala zaman. Ia uradnih statistik je tudi razvidno, da je od celot-nega članstva Olimpie le 21 odstotkov štu-dentov (vsekakor pa je pozitivno dejstvo, da je 42 odstotkov dijakov). V bodoče bo prej omenjena dotacija rektorata kanali-zirana prek univerzitefcnega odbora. Del teh sredstev bo Olimpia vsekakor dobi-vala, vendar ne več centralno kot prej, temveč namensko po klubih. Razgovori s člani tehnične komisije Olimpie so nakazali lepe poti za sodelo-vanje med kvaliteto in množičnostjo (klu-bi Olimpie in ZŠOTK). Poglejmo po športih: — rokometni klub namerava vključe-vati študente v svoje vrste in pri tem uporabljati obstoječe rokometno igrišče v študentskem naselju; — atletski klub bo priredil jesenski in ' spomladanski fcros za študente z vključi- tvijo najboljših v klubske vrste; — judo klub bo organiziral desetdnev-ne tečaje, na katerih bi se zainteresirani študentje seznanili z najosnovnejšimi ele-menti judo Sporta. Priredil bo demonstra-tivni nastop v Študentskem naselju; — namizno teniški klub si je poveril nalogo organizirati sekcije v okviru ŠŠD na fakultetah (predvsem strokovtna pomoč) ter bo organizator stalnega tekmovanja v času zimskega semestra (nagrada bodo vstopnice za SPENT); — košarkarski klub bo z dograditvljo klubske dvorane pomagal pri organizaciji Iigovnega prvenstva študentov (trenerji in sodniki); — hokejski klub bo omogočil drsalne dneve za študente na naravnem drsališču na liniji rekreacije in tekmovanja (nagra-da vstapnice za svetovno prvenstvo v ho keju na ledu); — nogometni klub bo dajal vstopnice s popustom za prvenstvene tekme. Smučarskl klub, ki Je pri ASD Olim-pii propadel (zato sta prav tako odgovomi obe strani, namreč UO Olimpia in vodstvo kluba )bomo pritegnili k ZŠOTK. Njegov namen ne bo več samo vzgoja nekaj kva-litetnih tekmovalcev, temveč širjenje smu-čarskega športa med študenti. Del dotacije rektorata nameravamo po-trošiti za množični rekreacijski šport kot podporo smučarskim in plavalnim teča-jem,. formiranje izposojevalnice športnih rekvizitov za študente (npr. štirideset pa-rov kompletnih smuči, namenjenih pred-vsem začetnikom.) Vsekakor pričakuje-mo, da bodo nesoglasja med Olimpio in ZOŠTK tako odstranjena in da bo sode-lovanje rezultiralo vključevanje čim večje-ga števila študentov tako v množični kot v kvalitetni šport. Letos se je sinučarska sezona pričela že nekoliko zgodaj. V višjih legah je za-padel sneg in najbolj vneti pristaši »bele-ga sporta« se že labko smučaj«. Na Vršiču se je že pričel prvi trening na snegu v letošnji sezoni za naše naj-boljše alpske smučarje in smučarke, ki so z izjemo dr/avnega prvaka in novope-čenega inž. gozdarstva Petra Lakote, ki je v JLA, zbrani polnoštevilno. Tudi tekači bodo imeli kmalu svoj pr-vi letošnji trening na snegu, skakalci pa prav te dni zaključujejo svoj zadnji suhi trening na skakalnici \t plastičnc mase v Mostecu. Odgovorni trenerji pravijo, da so bili letošnje poletje kondicijske priprave vseh zadostne, torej bodo sedaj pripravljeni stopili na sneg in nas čez mes«c ali dva že lahko presenetili z ugodnejširai re»ul-tati kot lansko leto. 08 PLENUMU UNIVERZiTETNEGA ODBORA ŠTUDENTJE IM OLIMPIJA Zadnji plenum univerzitetnega odbora je že sam na sebi doživel dovolj kritike, pa naj mi bo dovoljeno, da se še post festum pomudim ob njem. Ne kritiziram kolegov, da ni nihče dvignil glasu ob spo-ročilu, da se je spremenil način dotira-nja AšD Olimpia s strani univerze; to se pač razume, vsi smo bili pripravljeni le na razpravo o statutih in je sporočilo šlo mimo nas. Raje bi se pomudil ob bistvu proble-ma samega. Pet milijonov, ki jih je uni-verza doslej dajala za študentsko športno društvo, res nl velik denar, če pomisli-mo, da se danes računa le še v milijonih. Pa vendar! Vprašanje, ki bi ga rad zasta-vil Olimpii, je predvsem, kako je uporab-ljala ta sredstva doslej; ali so bila upo-rabljena namensko, se pravi za dvig tele-sne kulture med študenti. Znano je, da je zdravstveno stanje ozi-roma fizična kondicija povprečnega štu-denta pri nas slaba, da so pogosta obo-lenja, ki izvirajo prav iz pomanjkanja te-lesne pripravljenosti in da študentska te-lesna vadba, ki je pač osnova tako za fi-zično kot psihično pripravljenost Študen-ta, poteka v »sposojenih« telovadnicah, Prav tako vsi vemo, da so sredstva, ki jih pri nas dajemo za razvoj telesne kulture (če odštejemo nogomet), med najnižjimi na svetu. Logično se torej vsiljuje zaklju-ček, da, če kvaliteta raste iz kvantitete, sredstva pa (doslej je bilo tako) gredo za razvoj kvalitetnega športa, denar prepro-•to nalagamo v nekaj, kar je fiktivno in visi v zraku. Pri taki »množičnosti«, kot je pri nas, je lahko vsak kvalitetni dose-žek v športu samo slučajen ali plod pro-fesionalizma (z majhnimi izjemami plod izredne prizadevnosti posameznikov). če odštejemo vlogo slučajnosti, smo pri dejstvu, da tudi univerzitetna sredstva na-lagamo, če ne direktno, pa vsaj potencial-no, v nadaljnji možni razvoj profesiona-lizma, ki pa je v naših razmerah tuj in nevaren tako naši družbeni ureditvi, še bolj pa namenu samega športnega udej-stvovanja. študentje nimamo niti ene svoje telo-vadnice, športni tereni v študentovskem naselju še vedno niso dograjeni, podpira-mo pa razvoj kvalitetnega nogometa, ki mu, kot je predsedstvo UO žal pozno ugo-tovilo, dotacija univerze ni ne potrebna, še manj upravičena in najmanj glavni vir dohodkov za dejavnost. Ze nekaj let ob-stajajo načrti za gradnjo telovadnice ozi-roma športnega centra za študente, žal samo načrti. Pet milijonov je res malo, toda dota-cija je že nekaj let nazaj šla v iste roke in se porabila enako nesmotrno. Mislim, da bi univerzitetni odbor lahko že malo prej pogledal za kulise Olimpie, saj je konec koncev še zdaj študentski klub. Rekreativna oblika športnega izživlja-nja, ki naj postane tudi osnova za kvali-teto, naj bi po mnenju večine študentov postala primarna in deležna več pozorno-sti s strani športne komisije pri UO. Raz-lična tekmovanja so lahko le odraz aktiv-nosti in rezultat načrtnega dela. če stav-bo gradimo od vrha navzdol, se kaj rada sesuje. I. ML Kje so vzroki stagnacije našega sporta? Statiatika je pcikaaaia, da se v Jugo-slaviji, kjer živi danes nekaj manj kot 20 miljonov prebivalcev, s športom aktiv-no ukvarja le nekaj več kot 600.000 ljutii, kar znaša dobre 3 odstotke vsega prebi-valstva. Ta odstotek ni visok, če ga pri-merjamo s statičnimi podatki druglh evropskih kakor tudi izvenevropskih držav. Narobe, celo nizek je in Jugosla-vijo uvršča med dežele, kjer športno udej-stvovanje ni dobro raavito. Pri nas vse preveč zanemarjamo mno-žične panoge, kot so atletika, plavanje, smučanje, telovadba itd. To se pravi rav-no tiste, po katerih merijo povsod na sve-tu stopnjo razvitosti fizične kulture neke države. Nehote se nam vsiljuje misel, da pri nas preveč pozornosti posvečamo res-da tudi množigni športni panogi — no-gometu. Naša športna javnost ve, da od-govarni forumi že vrsto let razdeljujejo sredstva, ki jih daje naša država za razvoj športa, neenakomerno. Prav to ni, kajti nedvomno bi bilo po-trebno večji delež razpoložljivih sredstev razdeliti med tiste športne panoge, ki so najtesneje zvezane z dvigom telesrae kulture pri nas. Enako bi moralo veljati tudi za dotacije, ki jih za dvig in napre-dek dobivajo razna naša športna društva. Porazaaa pa je ugotovitev, da je skupna vsota sredstev, ki jih za dvig in napredek telesne kulture dobivajo letno posamezne nižje, srednje, višje in visoke šole širom po naši državi, precej nižja od tiste, ki jo imajo na razpolago veliki klubi v naši državi. če pogledamo maio za naše meje in vzamemo za primer neko drugo evrop-sko državo, v kateri je šport normalno razvit, lahko brez težav ugotovimo, da so tam velika finančna sredstva namenje-na prav institucijam, kot so razne vrste šol, kajti te potem v veliki meri skrbijo in izločajo iz svojih vrst tudi kvalitetne in vrhunske športnice ter športnike. To pa je tudi prava pot, in če se ozremo nazaj k nam in pogledamo naše razmere, nam ni težko ugotoviti; zakaj se stanje v našem športu ne izboljšuje, da naš vrhunski šport z izjemo posameznikov stagnira, da ne rečemo, da kvalitetno celo pada. T. Zajc AMULET Smo v stoletju avtomatizacije, demo-kratizacije, konkretizacije in še vseh po-dobnih besed s to končnico, in vendar moramo ugotoviti, da še obstajajo ljudje, ki verjamejo v razne amulete, petke, tri-najstke v mesecu in podobne zadeve, ki so se ohranile še iz prastarih časov. Imel sem na primer prijatelja, ki je zmerom, kadar je zagledal miličnika, re-kel: »Pameten je pameten, nor je nor, vlak pa pelje skozi kolodvor.« Prav ne-umno, kajne? Trdil je, da mu to nosi srečo, in res, zadnjič je le itialo manjka-lo, da ga ni povozil avto ... Ali pa neka kolegica, ki vse petke in trinajstke preleži doma. Tako ne gre na noben izpit in res še ni nikoli padla. Prosim vas lepo, le kako morejo lju-dje verjeti, da obstaja kaka višja sila ... Hudiča, sem si mislil, OO ZK na fa-kultetah tako nimajo kaj početi, pa daj-mo sprožiti ta problem. »Torej, tovariši,« sem pričel. »Na ža-lost opažamo med študenti neko čudno privrženost verovanju v amulete, ki se naglo širi. Ne bi se spuščal v podrobno analizo dosedanjega stanja, vendar pred-lagam, da začnemo z debato na to temo.« Sekretar je zazehal in pomežiknil z desnim očesom — to je bila namreč nje-gova navada, ki ga je skoraj stala mesto sekretarja. »Kolegi in kolegice! Tovariši in tovari-šice!« je začel nekdo zadaj. »že iz tret-jega stoletja pred našim štetjem opažamo pri narodih ...« »Student zgodovine,« mi šepne prikup no dekle poleg mene. »In, ali zna obravnavati problem-sko ... hm, saj veste, no, najti problem v celi stvari?« »Zakaj pa?« me lepotica vpraša začu-deno. »No, ker, ker ga jaz v bistvu še ne vidim ...« ' »Toda tole ... pardon, tovariš, to je vendar velik problem. Sploh pa, npr. v primerjavi s tistimi, ki smo jih obravna-vali do sedaj Ta presega naše lokalne meje in prerašča v vsesplošno ...« Požrl sem slino. «... opažamo prodor tega gledanja tudi v drugem stoletju pred našim štetjem.« »Oprostite,« se znova obrnem k sose-di. »Katero leto pa študira tale govornik?« »Diplpmant je.« »Torej do dvajsetega stoletja,« si mi-slim. Hitro izračunam. Govoril bo še toč-no osem ur in dvanajst minut, če bo na-daljeval tako. »Dovolite,« dvignem vsiljivo toko. »To-variš z zgodovine je očitno napačno ra-zumel moje smernice. Pregrešiti se proti smemicam pa pomeni (pri tem sem ga pomenljivo pogledal in že razbral strah v njegovih očeh)... Problem amuleta na zahteva referata a amuletarstvu, temveč nekaj besed o mi-sticizmu, ki je ...« »Hej, mi šepne soseda, iz tega bo imel diplomo...« »... pardon, ne misticizem, temveč sploh, kako bi rekel, to je surrealizem, dandanes in v naši ureditvi pa je treba razvijati socialistični realizem ...« »Dovolite,« se oglasi nekdo od zadaj, »glede vaših besed o surrealiznvu in soci-alističnem realizmu bi imel nekaj pri-pomniti!« » ... seveda, le trenutek, da dokončam. Treba je poznati bonton. Torej, amulet ni niti surrealizem niti socialističnimi re-alizem, temveč je socialikonticizem!« Sam sebi se začnem smejati. Kako imeniten izraz sem skoval. Socialikontici-zem. Tudi čuje se strokovno. »Dovolite, da se uprem kolegovi ideji o socialikonticizmu, ker...« »... toda ne vpadajte mi v besedo. D&-bata vendar sledi!« Ves sem že zasopihan in moker. Glave prisotnih že komaj stojijo pokonci. Pogle-dam na uro. Kmalu bo polnoči. »Tovariši in tovarišice! Dragi gostje!« povzdignem glas skoraj za oktavo višje. »Po burni debati si dovolim izvesti sklep, da amuletarstvo sploh ni škodlji-vo, ne predstavlja misticizma, ker če po-mislimo in analiziramo ...« Zmanjka mi sape. Hitro sežem v žep in potegnem na dan majhnega gumiijaste-ga prašička. »To je proti dežju,« se na-smehnem in ga dvignem v zrak. In glej, naenkrat začnejo iz vseh že-pov lesti amuleti, veliki in majhni, lepi in smešni. »Ha,« - si mislim, »amuletizem postaja res problem. Moral bom javiti na višji forum..;« O. Horn ZGODBA O SOSEDIH Priznam,' rekli boste, da je to stata zgodba^KljMbkt&mu bom 9*slvari spfego-voril. O gospodu, se pravi tovarišu Peter šiljčku lahko zagotovo povem, da zastopa enakost med Ijudmi. Ne kritizira, temveč zna udariti po mizi in reči: »Tole, Ijudje, bomo pa naredili, n% hudič!« Gre za povsern navadno delitev dela. Gospod, oh, tovariš Peteršiljček udari po mizi, Ijudje pa narede. Tovarišica Peter-šiljčkova se je tudi odločila poseči v iz-gradnjo obče blaginje in se je zaposlila. Torej sta drvžinska poglavarja res enako pravna. Poleg njiju sta tu seveda še mali Pe-teršiljčko in raala šilka. Rada gledata lutkovne predstave. Vsi skupaj pa stanu-jejo v bloku. V pritličju, prva vrata de-&no. Njitn nasproti stanuje družina tova-rišice Korenčkove. Sicer je tu tudi tova-riš Korenček, ampak tovarišica Korenčko-va povsem jasno daje vedeti, kdo ima be sedo. Tudi med to dvojico se je pojavila takole, pred nekako desetimi leti, rnala Renčka. živahno in veselo bitje, prav ta-ko navdušena nad lutkami. Vse je lepo teklo, kot je treba, dokler ni tovariš Peteršiljček nekega večera eo pet udaril po mizi in pribil: )>Tista prikazen (resnici na Ijubo — gre zd tovarišico Korenčkovo) je torej kupila avto. če še kaj velja moja beseda, potem — kitpili bomo avto!« »O, moj bog, avto? Pa kako vendar?« »Kupili bomo avto. Na kredit. Vse ne-potrebne stroške bomo črtali. Racionalizi-rali bomo vsa sredstva oziroma porabo.s Gospod, presneto, tovariš Peteršiljček je še nekajkrat udaril po mizi. Ugovorov taka gesta ne trpi. Torej, prišel bo avto. In prišel je avto. Peteršiljčkovi in Ko-renčkovi so bili zopet enakovredni. Ena kovredni! Prišla je nedelja. »Grem gledat lutke,« je rekla Renčka in kot po navadi pozvonila pri Peteršiljč-kovih. »Gresta z mano?« Peteršiljčkov naraščaj je žalostno odki-mal, da ne. Potem pa sta se otroka na-smehnila in rekla: »Ne greva, pri nas imamo avto.« Res. Pri Peteršiljčkovih imajo avto. Si-cer res v garaži, ker je bencin drag, ena-kost pa je le. Ampak vse je res in ne gre za prav-Ijico. Zakaj sicer bi imela srečen konec Pravzaprav pa konec je srečen. Saj gre za enakost in mirna Bosna. Se pravi, da je vendarle pravljica. BUM PRAVIC! JE V V ZADOSCENO Sodelavec Tribune Paja Kanižaj je bil obsojen na 4 mesece zapora. Kaj je zakri-vil? V prispevku, ki je izšel na predzadnji strani Tribune je napisal, d ase na sodišču sprejema podkupnina. Kdo ga je tožil? Občinsko sodišče. Kdo mu je sodil? Okrož-no sodišče. Kdo ga je zagovarjal? Nihče, ker obtoženec nima dovolj sredstev, da bi plačal odvetnika. Kje je bila sodba? V veli-ki sodni dvorani. Kdo je prisostvoval sodbi? Toženec, javni tožilec, sodnik, dva porotnika, dve priči, člani občinskega so-dišča in tovariš, ki je odpiral vrata. Kdo je obsojenec? Pavel Kanižaj, študent iz Za-greba, ki piše humoristične prispevke za različne liste in tudi za Pavliho, ki v šte-vilki prejšnje srede namiguje, da spreje-ma zapisnikarca stanovanjske komisije pod-kupnino. Kdo je o izrečen kazni razprav-ljal? Dnevni časopis 'v kriminalni rubriki. In kaj sedaj? Kako... Nič! Nič, saj je pravici zadoščeno. Nič. Pravici je zadoščeno. Pavel Kanižaj je napisal slabo satiro, v kateri je uporabil nepodprto žaljivo tr-ditev — torej obrekovanje. Protf tedanje-mu odgovomemu uredniku je postopek ustavljen, saj formalno ni kriv, ker so pravega krivca izsledili ih dejansko ni kriv, ker niti pred objavo, niti po objar vi ni imel časa, da bi članek prebral. Nih-če od nas ni kriv, saj mi ne pišemo satir, posebno pa ne takih. Mi nisrao krivi, saj ne pišemo takih satir, ne delamo takih stvari in o tem ne razmišljamo. Ne razmi-šljamo, vsaj glasno ne razmišljamo, in to je dobso. Kdor pa dela drugače, si je sam kriv, in prav mu je. No, in tako je pravici zopet zadoščeno, in mi smo lahko zado-voljni. LKreft SKORPMONCKI HUDO JE, ČE NI DIPLOM — Že več kot eno leto na medicini ne dele in ne sprejemajo diplomanti pismenih diplom. Vzamejo le po-trdilo o vseh opravljenih izpitih. Potemtakem ni težko lažno se izda-jati za zdravnika, še posebej, če pristojni ne zahtevajo, da jim di-plomo pokažeš črno na belem. SLABA ZDRAVILtfA KURA — Kljub temu, da je bil simpozij jugoslovanskega združenja za filo-zofijo sklican v Vrnjački banji, si-tuacija na tem področju še vedno ni ozdravljena. Ja, saj se mi je zdelo, da mo-rojo biti še nekje nekakšni gra-ščaki, da nas tako privijajo! PRUGRAMSKl ZBOR — PretekH čctrtek naj bi bil na biotehniški fakulteti programski zbor. »Ziher jc ziher«, so si dejali funkcionarji FO in rojstvo programskega zbora pred univerzitetnim odborom zamolčali. fn prav so imeli, kajti novica, da se je tega zbora udeležilo skupno osem študentov biotehnisj^e fakul-tete, je našla UO na spanju še isti večer. SLEPA PREDANOST NOGOME- TU — Nagnjenost naših državljanov do nogometa presega že vse pamet-ne meje. Žalostno je, da celo na-rodno žalovanje tempirajo do ure, ko se prično nogometne tekme. NEMUZIKALICNI KABARET V starih časih so študentje po mrzlih podstrešjih pljuvali kri. In vendar niso obupovali, dan za dnem so vsak svoje kričali, velike zmage so izbojevali, zdaj v novih oasih študentje smo md. Morda ne godi se nam ravno najbolje, a vendar smo vedno obupane volje in do kričanja nikakor nam nd. Sklenil sem napisati epdgram. Vendar — kaj pa, če morda nimam prav. Saj bi že napisal ga, pa me je sram. Drago ljudstvo, glej, tako sem slovenski humorist postal. Fifi Teleprinter - Dobro, tovariš satirlk, zakaj ste prinesli tole k nam, to spada vendar v časopis? - Veste, poučili so me, da moramo svoje pisanje tako pod-krepiti z dokazi, da lahko kar služi za predlog za uvedbo ka-zpnskeaa preaona. Koniio ua r**»^ n»»ni»! v re^«Vrlio. TEŽKI TRENUTKI V ZAGREBU V nepolnem obdobju dveh iet je za Skopjem tudi Zagreb v noči od nedelje 25. na ponedeljek 26. oktobra doživljal težke trenutke, ki so grozili z uničeujeni v.sega, kar so prebivalci glavnega mesta SK Hrvatske v vseh povojnih letih s trudom ustvarili. Ker ho detajld katastrofe dobro znani iz dnevnega tiska, se bomo v kratkem omejili na dogodkc, ki so prizadeli zagrebške študente. Ceprav so mnogi študentje ali študirali ali pa brezskrbno počivali, jih je že v jutranjih urah zbudil prcplah, ki je nastal, ko je začela voda obkoljevati prav vse študentske domove, katerih lokacija je na nesrečo ravno v popLavljenih predelih Zagreba. študentje domcv, kjer je še bila možnost, so se takoj vključili v študentske aktive, ki so pričeli s takojšnjim reševanjem imovine in v ponedeljek s pomočjo in dovozom živeža tja, kainor je bil omogočen pristop le še s čolni in splavi, ki so jih sami zgradili. študenti medicine so se takoj pridružil« zdravstvenim ekipam, katerih delovni dan je trajal polnih 24 ur. V nekatere domovc so se z živili in drugim matenalom uspeli prebiti šele v pone-deljek zvečer. Organizacijo reševanja in pomoči je prevzel štab, ki se je formiral v zgod-njih jutranjih urah iz aktivistov IIO ZŠJ in UK ZK. Vsem zagrebškim študentom so se nasSednje tri dni, ki so bili najbolj kritični, preselile vse misli iz predavalnic le na eno: kako rešiti sebe in svoje najpotrebnejše in kako pomagati ostalim — še bolj ogro-ženim, Vse fakultcte so za ves teden, nckatere pa še za dalj časa, popolnoma prekinile s predavan.ji. če sedaj, ko je nevarnost že mimo, pogledamo rezultate, kažejo dokaj žalostnu sliko: žrtev med študenti sicer ni, škoda pa, ki je nastala, je ogromna. Okold 700 študeniov je samo v študentskih domovih ostalo brez najosnovnejšega — brez postelje, medtem ko sodijo, da se bo to število občutno povečalo, ko bodo zbrani vsi podatki tistih, ki so stanovali privatno. Priznati je treba, da so študenti storili vse potrebno, da se škoda čimprej vsaj delno nadoknadi. Fakultetne uprave bodo omogočile naknadne roke za kolokvije in vaje na fakuitetah. ki so že pričele z rednim poukom. Studentje odhajajo namreč iz šolskih klopi naravnost na delovna mesta v prostovoljnih brigadah, ki sodelujejo pri čiščenju in urejevanju poškodovanih objektov. Največjo škodo so utrpeli Študentski center, filozofska in elektrotehniška fakulteta. Univerzitetni odbor ZŠ zagreb-ške univerze je prejel iz vseh univerzitetnih centrov brzojavke, v katerih so ti priprav-Ijeni tako aktivno kot materialno pomagati ogroženim zagrebškim študcntotn. Ker je bila na pretekli skupscini mcdicincev razprava proti pričakovan.ju precej medla in ni načela vrste prohlemov, ki na fakulteti prav go-tovo so, je skupščina sprejela sklcp, da vsi letni-ki zaključke skupščine in teze. ki jih je fakul-telni odbor dal v razpravo že predn.jo, temeljito prediskulirajo in pripombe oziroma svojc zaključ-' ke do srcde novembra predložijo novemu FO. Fakultctni odbor je namreč miienja, da bo nje-govo delo le tako laliko odraz želja in potreb študentov, čeprav lahko rečemo, da je bila pove-asava na relaciji študent—FO že do sedaj dobra. Menimo, da je to zopet korak dalje v že dosedaj uspe.šnem delu študetske organizacije na medicin-ski fakulteti. Razprave po letnikih, ki so v teku, so precej živahne—vsekakor bolj kot na skupščini sami. Naš posnetek kažc skupnosti študentov pe-teoa lotnika, ko razpravljajo o problematiki ure-ditve staža. ki postaja za pjih vsp bolj aktualen. VELIKASOBOTA MALEGA BRUCA V sobaiu, 14. novembru ob L'0. uri, bo na Gospodarskem razstavišču elitna vsefa-kultetna prireditev pod naslovom Velika sobota malega bruca. Dosedanja praksa, da je vsaka fakulteta prirejala svoja bru-covanja, ki so bila bolj ali manj internn-ga značaja, naj bi se s to prireditvijo opustila in vse te dosedanje prireditve naj bi se zlile v enotno, tradicionalno pri-reditev, ki bi bila ob Dnevu novincev, Or-ganizator in pobudnik te ideje — univer-zitetni odbor ZŠJ — bo s to svojo idejo in prireditvijo približal študentsko za-bavno življenje našega glavnega mesta osta-lim univerzitetnim središčem po naši dr-žavi in tujini, kjer so takšne prireditve že tradicionalne in močno obiskane, saj se na njih zbere tudi od 10.000 do 20.000 študentov. Organizacijski odbor je pripravil za to prireditev zelo bogat in raznovrsten program. Tako je Akademik s svojimi igralci Akademije za gledališče, radio, film in TV pripravil skeče na rovaš štu-dentovskega življenja in brucov, revijska skupina študentskega plesnega kluba je z orkestrom Albatros naštudirala doe ple-sni točki, v katerih bo združenih več ple-sov; med drugim bodo demonstrirani tu-di najnovejši modni plesi kot surf. amc-ricano, slop. le snap. Veliki študentski plesni orkester s svojo 17-člansko izved-bo bo poleg dveh točk, ki jih bo zaigral v programu, igral pozneje tudi za ples, ravno tako kot Albatros, ki pa je poleg tega za program pripravil še posebne pev-ske točke z Ladom Lsskovarjem, Mojo Hren, Lidijo Kodrič in Perom Dimitrije-vičem. Po programu in med plesom pa se bodo zvrstile tudi razne družabne igri-ce, kot »zapori«, »hokej. na parketu« itd". ' Kakor vidimo iz programa, bo prire-ditev res vsestranska, saj se bodo med seboj prepletali humor, glasba, ples in Petje. M.T. SILVESTROVANJE V MOSKVI Biro za mednarodno izmenjavo mladi-ne in študentov Jugoslavije organizira šti-rinajstdnevno bivanje v SZ. Ilelacija: Čop—Moskva—Leningrad—Ki-jev, od tega 4 dni v Moskvi, 3 dni v Le-ningradu, 2 dni v Kijevu. Cena: 88.000 din. V to ceno so vraču-nani sledeči stroški: bivanje v SZ (14dni), stroški prevoza na relaciji Beograd—SZ —Beograd (II. razred, skozi SZ turistični spalni vagoni), relacija programa, stroški za nabavo viz ter usluge vodičev. V ceno niso vračunani stroški za nabavo potnega lista z našo odhodno vizo, kar si mora vsak udeleženec oskrbeti sam. Rok za prijavo: 1. XII. 1964. Prijavite se lahko skupinsko ali posamič. Opomba: Ob vračanju iz SZ obstaja možnost dvodnevnega zadržka skupine v Budimpešti, za kar je treba biroju po-sebej vplačati nadaljnjih 6.200 din. Med bivanjem v Moskvi lahko udeleženci po-tovanja prisostvujejo prireditvam festivala »Ruska zima«. Cena vstopnic za posamez-no prireditev znaša 2.000 din. Podrobnejše informacije lahko dobite pri biroju za mednarodno izmenjavo mladi-ne in študentov Jugoslavije, ul. Moše Pi-jada 12/I-Beograd. ZASEDANJE KOSPOJ NA TRESKAVICI Od 30.11. —11.11. je zasedal Koordina-cijski odbor študentskih planinskih orga-nizacij Jugoslavije (KOSPOJ) na Treskavi-ci. Na tem sestanku je sodelovalo tudi pet članov našega društva poleg predstavni-kov ostalih študentskih planinskih centrov. Na zasedanju so bile dopolnjene pro-pozicije za tradicionalni. orientacijski po-hod MOPP, sprejet pa je bil tudi sklep, da bodo v letu 1965 študenti planinci pro-slavili 20-letnico osvoboditve s pohodom po planinskih sledeh partizanskih brigad v okolici Niša. KOSPOJ si je postavil cilj, da koordini-ra čim tesnejše sodelovanje med študent-skimi središči in podpre lokalne akcije za zbliževanje domačih študentov (zim-ski tabor na Kopaoniku, Jahorini, Ta-marju ter letni ob Bohinjskem jezeru). Za zbliževanje s tujimi študenti pa pripravlja zamenjave z Bolgari, Cehi in Rusi. FESTIVAL ŠTIDENTOV GEASBE V Zagrebu je bil prejšnji teden XIV. festival jugoslovanskih študentov glasbe, ki je največja manifestacija te vrste v državi. Ceprav je potekai ravno v časn velikih poplav v glavnem mestu Hrvarske, je mestni svet pomagal, da so organiza-torji uspešno izvedli vse prireditve. Festi-val je trajal štiri dni ia letos so sodelo-vali tudi študentje akademije za glasbo in gledališko umetnost iz Gradca s ko-mornim koncertom. Prvi dan 26. X. je bil na sporedu diri-gentski večer, na katerem so dela Schuman-na, Roussela, Smetane in Mozarta dirigi-rali študentje dirigiranja Milivoj Šurbek in Kristijan Ukmar (Ljubljana), Karlo Kraiu in Baldo Podič (Zagreb). Naslednji dan je bil na vrsti komorni večer, na katerem je od ljubljanskih študesntov sodelov-al trio iKirenz (Martinu, Pet stavkov za trio). Na večeru, ki je bil v sredo, so med drugim izvajali nekaj skladb študentov kompozici-je. Na tem koncertu so predstavljali Ijub ljan. akademijo čelisti, Edi Majaron, Stan-ko Demšar, Lela Gašparič in Franc Mar-kic, ki so izvajali Introdukcijo, koral i fugo za štiri violončele Gregorja Berkopca. Zadnji dan je simfonični orkester RTV Za-greb na solističnem večeru spremljal Edi-ja Majarona (Hindemith: žalna glasba za čelo in godala), Majo Dešpalj :Mendels-sohn: Violinski koncert) iz Zagreba, Boži-darja Radoviča (Weber: Koncert za klari-net v Es-duru) iz Beograda in Valerijo Kubin, ki je igrala 1. stavek klavirskega koncerta v b-molu P. I. Cajkovskega (Sa-rajevo). Orkester ,je dirigiral Pav^e Des-palj. Obenem s koncerti je potekal tudi se-minar študentov zgodovine glasbe, na ka-terem sta brala svoja dela Beograjčaa Dragoljub Katunac (Glafsba v delu Iva Andriča) in Zagrebčanka Zdenka Kapk'j (Glasbena kritika na Hrvatskem na podla-gi glasbenih časopisov). Prihodnji festival študentov glasbe bo jesenl prihodnjega leta v Ljubljani. NOVOSTIIZCTK BIIXMEYER F. W. JR.: Textbook of p«lymer science, New York 1962. — 19701 BRSUNING G.: Gewohnliche Differentialgleicbun- gen. Leipzig 1964. — 19843 BRESLER B.: Design of steel skuctures. New York 1963. — 19691. GOETZ F. S.: VVarmeaustauscher. Miinchen 1964 (Betriebsbiicher. 1.) — 20155-7 KISELEVA JE . V.: Beispiele und Aufgaben zur physikalischen Chimie Leipkig 1964. — 19849 KORITYSSKIJ JA, I.: Issledovanja dinamiki i konstrukcij nysokoproisn-oditel'nyh veretcn tekstil'nyh mašin. Moskva 1963. — 19418 MICHEL K.: Die Mikrophotographie. Wien 1962. (Die VVissenschaftliche und angewandte Pholo- graphie. 10.) — 4514—10 MILAZZO G.: Electrochcmistry. lst engl. ed Am- sterdam 1963. — 19415 MODERN packaging Encylopedia issue 1964. No 37. New York 1963 — 53418—37 The MONOSACCHARIDES. Prague 1963. — 19773 POSPELOV L. P.: Rudničnaja avtomotiika i tele^ mehanika. Moskva 1963. (cir.) — 19426 PROBLEME der Kybernetik. Bd. 1., 2., 3. Berlin 1962, 1963. — 19044 ROTHAMEL K.: Antennenbuch, Stuttgart 1963. — 19135 SCHtLLING C: Energetik. 2. uberarb. Aufl. Ber- lin 1963. (Einičhrung in die Produktionstecb- nik 4.) — 13053 — 4 SCHROEDER W.: Worterbuch Electrotechnik. Deutsch—Franzosich. Franzosisch—Deutseh. POSTANITE NAŠI CXANI potrebujcma. tamburaše, klarinetiste, violini« ste, kitariste, basiste ter vse ostale vabi vas ŠKUD Aikademik Akad. folklorna skupina F. Marolt student Beograd — Dodelitev doimov un poso-jdil je trenutno najaktualnejše vprašanje roed beograjskimi študenti. O teh vpra-šanjih odločajo študenti sami na svo-jih zborovanjih. Ta oblika se je poka-zala kot zelo dobra in demokratična, ker se študenti med sabo najbolje po-zaiajo dn lahko popolnama realno o tem odiločajo. Razumljivo je, da se kiot prvi pogoiji postavljajo študiijski uspehi in socialno stanje prasiicev. naii dani center še nadalje nudil akcijam kluba vso pomoč. Ostald čas svojega bivanja je Olivera izkoristil za razp-rave z de-kani sarajevsških fakultet, obaskal pa je tudi neikaj gimnaaij. V Sarajevu so bile v okfcobru letoe skupščine Zš na vseh fakultetah. Naj-več razprave so posTetili ppoblemu uč-nih programov in pomanjkaniju učbeni-koiv. Sklenili so, da je treba čimprej usfeladiti učme programe pOsameznih fakultet v razJičnih. univerzitetnih sre-dišcih, ker je v sedanjih pogojih mairsi-kdaj onemiogoden vpis študentov, ki morajo iz' najrazličnejših vzrofeov spre-meniti mesto svojega študija. Na nefka-terih fakultetah je čutiti veliko pomanj-kanje učnega osebja, zato menajo, da je treba urediti problem plačevanja asistentov. Sarajevo — Na povabilo republiškega centra za Združene narode in medna-rodnega undveTzitetnega ifcluba je bil konec oktobra v Sarajevu na obisku direktor infoTmacijskega centra združe-nih narodov za Jugoslavijo in Albanijo Antoinio Raanos Oliviera. V času štiri-dnevnega bivamja se je. Olivera seana-nil z delom republiškega centra in mednarodnega uiniiverzitetnega Miiba na pravni fakulteti. , Ob obisiku univerzitetnega kluba je OMvera razpravljal s študenti — člani kluba o delii in problemih, na katero je klub naletel pri svojem delu, poleg tega pa še o nekaterih aktualnih svetov-nih dogodkih. Zadovaljen z delom in z razstavo o delu Združeiiih narodov, je Oldviera izjavil. da bo informativni Novi Sad — V Novem Sadu je bil pred dnevi končan 6-dnevni seminar za aktiviste Zš in ZK novosadske univer-ze. Seminar je obisfcofvalo oikoli 100 štu-denfcc^. Posebno pozornost so posveti-li predkongresni dejavnosti in predna-črtu statuta ZK, družbeneinu upravlja-nj.u na* univerzi in fakultetah, ideolo-ško-politačnem delu ZK in Zš na uni-verzi in vasokih šolah, kakor tudi me-todam rago Miriošič — Odgovorni urednik Marko Kerševan — Uredništvo in liprava Ttibune: PoljanskaB II — Telefon 30-123. Tekoči račun 600-14-608-72 — Letna nai\>čniina 500 dinarjev — poaamezen izvod 20 dlinarjev — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Ti*ka Casopisno podjetje ¦Delo«, Ljubljana, Tomšičeva 1, telefom 23-522. — Poštnina plačana v gotovini.