YU ISSN 0350 5596 1 IskraData Družina računalniških sistemov za distribuirano obdelavo ISKRADATA 80-50 ISKRADATA 80-60 ISKRADATA 80-70 ISKRADATA 80-75 ISKRADATA 80-80 ISKRADATA 80-90 Risalnik Samostojno delovno mesto Komunikacijsko delovno mesto Sinhroni terminal Samostojni matični sistem Komunikacijski matični sistem NAJVAŽNEJŠE ZNAČILNOSTI SISTEMA ISKRADATA • Modulnost sistema • Prilagodljivost sistema uporabnikovim zahtevam • Distribuirana obdelava, latica zrakoplovnih turbina Simulacioni moiUO za evalua-ciju tierformansi računarskih sistema Mehurčni pomnilniki - IV.del Peto repiibllško tekmovanj« srf>dnješolcev s področja računalništva Uporabni programi Novice in zanimivosti — informatica Published by INFORMATIKA , Slovene Society for Informatics, 61000 Ljubljana, Parmova 41, Yugoslavia EDITXJRIAL BOARD: T. Aleksić, Beograd, D. ßitrakov, Skopje, P. Dra-gojlovlć, Rijeka, S, Kodžar, Ljubljana, B. Horvat, Maribor, A. Mandale, Sarajevo, S. Mihalić, Varaš-" din, S. Turk, Zagreb. EDITOR-IN-CHIEP; Anton P. Železnikar TECHNICAL DEPARTMENTS EDITORS: V. Batagelj, D. Vitas - Programming I. Bratko - Artificial intelligence D-t Ćećez-Kecmanović - Information Systems M. Exel - Operating Systems A . Jerman-BlažlE - Publishers News B. Džonova-Jerman-Blažič - Literature and Meetings L. Lenart - Process Informatics D. Novak - Mlcrtìcomputers Neda Paplć - Edltor s Assistant L. Pipan - Terminology B. Popovlč - News V. Sajkovič Education M. Špegel, M. Vukobratovié - Robotics P. Tancig - Computing in Humanities and Social Sciences S. Turk - Mancare A ■ Qorup - Editor In SOZD Gorenje EXECUTIVE EDITOR: Rudi Murn PUBLISHING COUNCIL T. Banovec, Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, LJubljana A. Jerman-Blažlč , Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem, Ljubljana B. Klemenčlč, ISKRA, Elektromehanika, Kranj S. Sakslda, Ipsltut za socloloqljppri Univerzi v Ljubljani ■ J. Virant, TakuUeta za elektrotehniko. Univerza v LJubljani Headguarters: Informatica, Parmova 41, 61000 Ljubljana, Phone: (061) 312-988, Telex: 31366 Delta ■ Annual subscrlptloi rate for abroad ts US $ 22 foi' companies, and US ?7,5 for individuals. Opinions expressed in tbp contributions are not necessa-rUy shared by the ^ttorlat Board. Printed by; Tiskarna KRESI JA, Ljubljana D^IGN: Rasto Kirn JOURNAL OF COMPUTING AND INFORMATICS YU ISSN 0350-5596 VOLUME 5,19?1 - No. 4 CONTENTS 1 Emergence of iiilormstion Economy A.P.Želefcnlkar 9 •Introduction to CP/M S.Brajović-Bratanović B.Džonova-Jerman-Bla£ič 24 Standards and Standardisation Policy in the Pield of^ Informatics and Computer M. Kovačević 28 System Recovery In Real Time S. Preäern 1. Ozimek M. Špegel 33 Microcomputer Control of Sonsing System lor a Welding Robot I. LonCar 36 An Application of 'I'ransposi-tlon Metric to Calculation of the Optimal Balance V . Smolej 39 More it changes, more it stays the same M.A.Volk 43 Fortran BX-Revision of Fortran 77 I. Lončar 50 An Application of the Lexlco-grafie Metric to Calculation of the Balance of the Airplane 'l\irbine N. Hadjlna V. Čerlć SI A. SI mutation Model to Evaluation of Computer System« Performances I. Šlic B. Mihovi lović V. Kolbezen 60 Magnetic Bubble Memories-Hort 4 1. Tvrdy M. Martlncc B. Reinhardt 68 Fifth Computer Science Contest for High School StiHlonls 72 Programming (Quickies 80 News POJA V INFORMA CI JS KEG A gospodarstva U OK: 659^ Dr. M&rcUrl Porat-^e kot direktor prò grama "Ko.muiaic irai j ^ 1978 objavil .v'rt "Economic Ifflpft.ct". v TObr£ki "Inovacije; v komunikacijah'! S lahek z naslovom' "Pojovinfortnaci je (vnamA^D I* ^^T^avswÄma A n-F Tm-Fntma^.^nn . . ' "T * oV triT a 1 nrt a t" 1 f» 1 nnlrn nir«ÀH t/H * ■ rev.i,-) i . , . _________ „_ ______________ ___ _ , , . , i jslceRfi gospodarstva" (Eniergéttee of Information Economy). Zaradi" izredne aktualnosti Člankapredvsem pa zaradi ugotovitev oairoiia špoananj do katerih' je prišel' avtor v zvezi s prepleténòétaó Csoodvishostjò) rasivpja. informatike ter družbenoekbhpmakib.in družbenopolitičnih ódnos.òv, pov-aemàmp-oménjèiiV Slanek 8ko:raj'V ceiòtl.• ^ ■ ■ - . . Dr. Porat, kl jè diplomant stanfordsko uhiverze,-.à taagiàterijem iz ekonomije in doktoratom iz komunikacij,- ie zače.l in uspel konSati pomemben Rnàoatyéni.projekt "Informacijska ekonomija" aa "potrebe Hinlatrstva.ža .trgovino (1975-77). Poleg ,te^ ;ävet u je ■■določenemu številu .ameriških mednarodnih, skupin .v.. infofrnac i j éki pólitiki'in'àta-liio dpravlja. dolžnosti direktorji prograina humenističhih" Studi j ,v ;zveai 8 kómùnikacfi Jm in družbo nà aspensfcem institutu. Kakor je plug napovedal prihod dobe poljedelstva ,-. zda j raSuna laiki in telekomunikacije potiskajo Združene' države v "informaoi-jško gos-podaratvo^'., pravi ivtor, ki-opožar ja na dej-:-gtvo-,-d? .je-da^es-približno polovica vseh'.de-laycev v. Združenih iiržavah zaposlène^ v'aktiv-; npst ih v ki'..SO''povezane- z infoiinacij'emi in ko^.' munikaeijàmi. ' jnforrnjscijskemu gospodarstvu ne bo zmanjkalo, -''nara'vnih bogas-tev" , te nevarnosti ni, , kajti "itifonaaci je ae obnavljajo v nesltoiiSnost", avtor pa nas.opozarja na mednarodni problem, .ki se je pojavil- a širjenjem införaacijskih dobrin in storitev; ta problem jé širok in se raateza od vpÉàSanja varovanja zasebnosti do obSutljivosti neke države v zvezi š "kultur^' nim imperializmom". Danes predstavljajo Združene države Amerike gospodarstvo, ki sloni na informacijah. Od leta 1967 izvira 2*?%. bruto nacionalnega proizvoda (BNP) ia proizvodnje, predelave in distribucije informacijskih dobrin in storitev. Poleg tega, več kot 21SĆ BMP izvira iz opravljanja informacijskih storitev v okvirih zasebnih in državnih uradov in namenjenih povsem za notranjo uporabo, pd lata 19?0 je skoraj polovica vse delovne sile v Združenih državah klasificirana kot .."informacijski delavci", ker se udejstvujejo v službah, kjer je proizvodnja ali distribuiranje s éimboli glavna aktivnost. Zaslužili SO preko 55% vsega prihodka od dela. Te ugotovitve so pojasnjene in.dokumentirane v porožil« (obsega .9 zvezkov), ki je bilo pred kratkim pripravljeno za Ministri stvo za trgovino. Z dmiz eni h držav Amerike^ "iz- te transfonnacije gospodarstva-V; Združenih državah pa .izhajajo ètevilnè mednarodne .implikacije. Med važnejše, ki zaskrbljujejo sodi-; jo« Kako se izvoz informacijskih dobri-n in storitev prilagaja zunanji politiki? Kaj je. "lavoa kulture" .in kako nanj gledajo od zunaj? Vprašanje človekovih pravic in uporaba informacijskihtéhnólogij? Kako.pomemben je izvoz tehnoloških in znanstvenih iDformatra.-TI» Diagram prikazuje porazdelitev delovne sile v Združenih državah. Prvo fazo (1860-1906) predstavlja poljedelstvo, ki Je hkrati edina in največja skupina. V času te stopnje razvoja so bile Združene države poljedelska družba. V drugi fazi (1906-195'i) prevladuje industrijska delovna sila in dosega vrh s približno 409é v letu ig'^é. V tem obdobju označujemo Združene države kot industrijsko družbo. V petdesetih letih pa zaznamo začetek upadanja delovne sile v industriji (danes predstavlja okrog 25% vse delovne sile).. V tretji fazi (195^-danes) predstavljajo informacijski delavci najštevilnejšo skupino. Z nizkih % delovna sile v 1860, je informacijski sektor v Združenih drŽavah zrasel na okrog 4-6%. V letu 196? je ta skupina zaslužila preko 53% vsega dohodka zaposlenih, Ua osnovi predhodnih prepričljivih podatkov o BNP in podatkov o celotni delovni sili, lahko Združene države nedvomno imenujemo "informacijska družba". Za ta pojav obstaja mnogo poimenovanj in izrazov. P.Machlup ga imenuje "ekonomija znanja". Z.Brezenskemu pomeni tehnizirano naravo. Svet se Je stehnizirej in zracionaliziral. Post-industrijska družba pa temelji na st^ ritvah. Zato je to borba med lji|dmi. Kap« šteje ni gola fizična sila ali etìergija pak informacija. Osrednja oseba Je profe nalec, ki Je oborožen z izobrazbe in usp Ijenostjo, to pa mu zagotavlja u^eSno o 1 janje vrsto spretnosti, ki se védno bolJ';ti bolj zahtevajo v post-industrijski družb industrijsko družbo definiramo s kvantit dobrin kot merilom življenjskega standari tedaj definiramo post-industri jsko družb kvaliteto življenja, ki jo predstavljajo , ritve in udobja (zdravje, izobrazba, rek cija in umetnost),• kar si danes vsakdo ž in tudi.lahko ima." Bistvenn razlika med poljedelsko, indu0tri|#ko in informacijsko družbo je v tem, da so s&y gospodarske dejavnosti in tehnololke apretf' preusmerile od izdelovanja "predmetov" k navanju" informacij in simbolov. Plug in Ijedelska tehnika sta napovedala poljedel« gospodarstvo, parni stroj in industrijske varniške) tehnike so spremenile najprej Evropo, potem pa še Združene države v.indust^' rijsko gospodarstvo, raSutialniki in telekorau-, ttikacije pa zdaj porivajo Združene države v , informacijsko gospodarstvo. . , ■ Koliko , ap vredne informacije?. - Gospodarstvo Združenih držav proizvaja in konzumira veliko količino informacijskih dobrin in storitev. Človek se sprašuje, kako dolgo bo domafie gospodarstvo lahko podpiralo :te aktivnosti. Informacije so se.vrinile.in prodrle v skoraj vse veje trgovine. Vladne institucije zahtevajo njihovo proizvajanje pri podjetjih, podjetja jih zahtevajo od-drugih po-■ djetij, vsak Seli informacije ,od partnerja in uporabnika. Mnogo ljudi (in industrijskih podjetij) je obogatelo prav zaradi nenavadne "požrešnoati" družbe, za informacijami. Agencije, banke, poslovni svetovalci, strojepis- -nice - vse té službe in delavci v njih bi bili hudo prizadeti, če bi pretok informacij nena-. doma ne bil več moderen. Toda pojavlja se vprašanje àli so informacije resnično koristne, ali predstavljajo le nekakšno "breme" za proizvodne sektorje gospodarstva. Ni dvoma, da so lahko informacije donosen vir aa ustvarjanje profita in dela, če pa ne bodo "produktivne" pa slej ko prej tudi ne bodo vec potrebne. PreiiiSimo na kratko informacije kot vir podoben naravnim, delovnim in proizvodnim virom. Podjetje potreWje aa svojo proizvodnjo informacijske dobrine in storitve■(računalnike, • mene. žerje). Gospodarno podjetje kupi računalnik ali najame menežerja, le oe lahko pričakuje presežek iz te "investicije" in povračilo, ki je večje kot izdatek ali pa vsaj tako veliko kot' katerakoli druga investicijska naložba. Informacije tako vstopajo kot produkcijski ■ "input" in povečujejo domaČi ''output". Inovacija, in uporaba novih informacij požene v tek doslej nedonosne vire, odpira nova tržišča in . izboljšuje učinkovitost že obstoječih procesov. V tej zveai ustvarjajo informacije blagostanje. Hkrati pa proizvajanje informacij utegne izkoristiti naložbene in delovne vire, ki jih "jemlje" drugim sektorjem gospodarstva, med-teid ko drugim zvišuje ceno aa dela in naložbe; Ocenjevanje produktivnosti informacijskih delavcev in informacijskih procesov je resnično zelo težko in iz tega izhaja priljubljena, čeprav nedokazana domneva, da je informiranje lahko brezkoristna-aktivnost. V tej zvezi bi informacije utegnile negativno vplivati na domači "output". Odgovor na.vprašanje ali informacije prispevajo še. kaj k domači proizvodnji in povečujejo njeno učinkovitost, ali pa jo obremenj.ujejo kot nekakšen neproduktiven vir "odtekanja", lahko da le obsežna in naporna raziskava. Domače naloge še nismo naredili. Kakorkoli že, slika o stanju', razporejenosti delovne sile v Združenih državah -odkriva, da se je rast informacijske delovne sile naglo umirila. Pričakujemo, da bo informacijski sektor v času od 1970 do 1980 zrasel za 0,04% (nič hitreje kot ostala delov-na^sila v Združenih državah). Navsezadnje je možno, da bo postalo ameriško uredništvo nasičeno ter nezmožno absorbirati še več informa- . cijskih delavcev. Obeti za novo rast informacijskega gospodarstva izhajajo.iz dveh virov zahtev: domačih in tujih. .Borna' se bo informacijsko gospodarstvo (t.j. primarni informacijski séktpr) razširilo z ..novimi podjetniškimi tveganji (prodor v poslovno in hišno rabo kot bo "informacijske storitve",. konference na daljavo; ali pa nove tehnologije kot so izdelava mikroprocesorjev, optičnih^vlaken,in pomnilnikov s veliko zmogljivostjo). ruja.Hržišča ao drugi,'prav tako zelo opazen vir 'zahtev.. Vztrajno trgovanje ameriških multinacionalnih drpžb - hkrati v razvitih deželah (vključujoč vzhodni evropski blok) in v deželah v razvoju, je posledica domačega pritiska za večanje-izvoza primarnih informacijskih dobrin in storitev. "Produkti" sekundarnega, informacijskega sektor ja pa so.ae do seda j .izvažali kot "črni fond", kot del cene ne-informacijske dobrine ali točneje v obliki znanstvenega in.tehnološkega znanja. lavo.z informacijskih dobrin • Industri jsta družba se znebi svojega otroštva in postane informacijska, ko vsak vidik njenega gospodarstva postane odvisen od informacijskega .stroja, Japonci imenujejo ta proces "informatizacija" — precej okoren prevod za prehod neke dežele iz industrijskega v post-industrijsko stanje. V 19. stoletju, ko je poljedelska družba postala odvisna od strojev pa je bila ključna beseda "mehanizacija". Združene države sb se po japonski terminologiji "informatizirale", pa tudi ostali del sveta stopnjuje rabo informacijskih strojev resnično s hitrimi koraki. Medtem, ko se zahodno evropske industrializirane države še preoblikujejo, industrijske panoge, ki proizvajajo- informacijske- dobrine v Združenih državah lepo bogatijo. Tuja povpraševanje po ameriških informacijskih strojih presegajo edino zahteve po ameriških puškah in maslu. Kakor hitro so te želje potešene, se vsa pozornost preusmeri k računalnikom in komunikacijam. Izvoz računalnikov je v letu 1975 presegel vsoto 2,2 milijardi-It-. Ka ■ telekomunikacijske sisteme so izdelovalci v Združenih državah iztržili čedno, vsoto 1,1 milijarde Po plačilni, bilanci so te informacijske tehnologije dale ogromen presežek in sicer v višini 2,4 milijardi S. Edini trgovski problem, ki se pojavlja na obzorju, je "poplava" naprav potrošniške elektronike japonskih izvoznikov na ameriškem tržišču, Y letu 1975 so Združene države uvozile radijskih aparatov, televizorjev, hi-fi aparatur in kalkulatorjev v vrednosti 2,06? milijardi IzvoKile pa v vrednosti 625 -milijonov 11. Toda na področju kalkulatorjev, perifernih enot, mikrovalovne tehnike, stikalne opreme, terminalske opreme, zemeljskih postaj za satelitski prenos, so Združene države v razcvetu. In ta široki pojav bo se dolgo odmeval. Države v razvoju,'ki sie spoprijemajo z industrijsko tehnologijo, so v čudnem položaju, ko preskakujejo celo.fazo ekonomske evolucije. Država kot n.pr. Brazilija (ali Iran), hkrati razvija industrijsko in informacijsko infrastrukturo. Brez smisla je namreč uvažati moderno industrijsko tehnologijo brez pritiklitj: nadzor s procesnimi računalniki, računalniško vodenje tehnike in hitro komuniciranje med^ vsemi sektorji (podjetja,'poslovni sektorji, vladne ustanove, gospodinjstva). Blišč upravljanja s tehniko v moderni industrijski dobi je informacijski in zahteve držav v razvoju po informacijskih dobrinah iz Združenih držav bodo zato še nadalje stopnjevane. Modernizacija in transfer tehnologije V okviru tega, da računalniki in komunikacije služijo modernizaciji v gospodarstvu (t.j. podpiranje industrijelcega razvoja in proizvodnje;, BO se Združene države obvezale, da bodo spodbujale takšen razvoj. Gre za vprašanje življenjske.ravni, ki je tesno povezano k opredelitvijo ameriške politike glede pomoči tujini - pomagati državam v razvoju pri dvigu njihovega življenjskega standarda. Vendar moderniaaclja ali razvoj v tem pomenu nista "nevtralni" besedi. Pogosto ju izenačujejo z izrazom "vesterniaacija", ki predstavlja večno temo dialogov med severom in jugom. V zvezi z razvojem, je informacijska tehnologija tako politično dejstvo kot gospodarski vir. Vzpostavitev administrativnih postopkov, računovodskih in finančnih služb, kontrole in upravljanja po ameriškem vzorcu - vse to ni čisto nepolitično. V zvezi z računalniki sicer ni ničesar političnega razen dejstva, da Je na nesrečo informacijske dobrine moč uporabljati enakovredno za gospodarski razvoj in za vojne namene in da so ameriški strokovni svetovalci del prenosa tehnologije. To pa utegne vplivati oziroma zahtevati politične odločitve. 2 varnostnimi ukrepi pri izvozu računalnikov, je Ministrstvo za Kunanje zadeve Združenih držav to točko precej dramatiziralo. Serija ?050 IBM (The International Business Machines) in Cyber IVO GDC (Control Data Corporation) sta tehnološko razvitejša modela med ameriškimi računalniki in ,ju doma uporabljajo za gospodarske in vojaške namene. Isti računalnik lahVo služi "modernizaciji" - načrtuje projekt vodnega namakanja, vodi program nacionalnega cepljenja, koordinira enakomerno medindustrijsko rast. Prav tako pa lahko vodi logistično oskrbovanje armade, pomaga pri načrtovanju nuklearnega orožja., služi kot precizen kontrolni sistem za vodenje izstrelka ali zbira tuje obveščevalne podatke. Na priporočilo Ministrstva za zunanje zadeve je Ministrstvo za trgovino pred kratkim odklonilo izvoz zmogljivejših računalnikov Sovjetski zvezi zaradi njihove uporabnosti pri vojaških strateških nalogah. Poleg tega je Carterjeva administracija omejila prodajo računalnikov nekaterim državam in znova pregleduje celotno politiko v zvezi z vprašanjem Človekovih pravic. Takšna politična razmišljanja pa po drugi strani jemljejo domačim izdelovalcem priložnost, da sprostijo izvozni pritisk doma in ne nazadnje odvzemajo gospodarstvu vir za zaposlovanje, dobičke in tujo valuto. Kratko rečeno torej, računalnik služi gospodarskemu razvoju, jie pa tudi potencialno strateško orožje in prav tega temeljnega dualizme njegove uporabe/namena ni lahko rešiti. Informacijski sistemi in človekove pravice Uporaba informacijskih sistemov, ki vključuje telekomunikacijsko in računalniško opremo, je sprožila tudi zunanjepolitične probleme na področju človekovih pravic. Nihče ne zanika temeljnih potreb neke dežele po komuniciranju, tako znotraj nje same, kot s sosednjimi deželami. Moderna gospodarstva, še toliko manj zahodno orientirana industrijska gospodarstva, ne morejo več preživeti brez xiSinkovitih te-lekotnunikacijskih sistemov. Prav zaradi tega je bil pred kratkim odobren izvoz ogromnih količin izpopolnjenih komunikacijskih in računalniških sistemov, največ za dežele tretjega in četrtega sveta. Vendar se pojavlja vprašanje, kako je z upiora-bo telekomunikacijskih sistemov v notranj^ nadzoru - množična prisluškovanja, snemanj pogovorov na magnetni trak - in sistematiifto kršenje prav tega, kar Združene države imenujejo osnovne človeške in državljanske svotf^š-čine? Danes je čisto preprosto prisluškovali telefonskim pogovorom, če gre za politikosao-tranjega nadzora, ki uporablja visoko avli^a-tiairano opremo. Zato utegne biti v tem p^me-ru prodaja informacijskih sistemov pomemb^ politična odločitev. Ali imajo Združene <Äave pravico diktirati svojim odjemalcem, kako Smejo ali ne smejo uporabljati uvoženi sistešf? Kako naj država vnaprej zagotovi, da bo ij^ör-macijski sistem uporabljala za pospesevaafife gospodarskega razvoja, ne pa z njim zlor^ljala človekove pravice. 2a Združene države |ted-stavlja to spet problem. Izvoz informacijskih storitev -utegne biti prav tako neprijeten kot je izvoz informacijskih dobrin. Te storitve lahko razdelimo na tri «snovne tipe: (l) obravnavanje informacije v s finančnim, zavarovalnim in računovodski/te poslovanjem ter uporaba podatkovnih baz. (2) Izvoz kulture s pomočjo medijev kot so filtttj televizijski programi, radio, knjige, časo|4si in revije. (5) Izvoz znanja preko patent(#, avtorskih pravic in obračunavanje storit^ in uslug v zvezi z vodenjem in upravljanjem iijiiro-ma svetovalnega značaja. Vse te storitve fo svoje prispevajo k nastajanju političnih problemov. Zasebnost in baze podatkov V Združenih državah in v Evropi proizvajajo podjetja gore in gore finančnih podatkov, ki se prosto pretakajo preko mednarodnih me^a. Takšno povezovanje trgovine je tako nara\HgE0, kot je bil pretok dobrin v trgovinski in Industrijski dobi. Hov vir vrednosti so informicije (fakture, tovorni listi, prevozi tovora, zasebna potovanja, finančne pogodbe, privatni bančni računi, personalni podatki). Že samo Evropsko tržišče podatkov je projektirano tako, de bo z letom 1980 preseglo 5 milijard 15. V zvezi z varovanjem zasebnosti pa so se pojavili novi neprijetni politični .problemi. Zakoni, ki ščitijo osebne informacije, se prftcej razlikujejo od države do države in äe do sedaj niso usklajeni. Le dve državi, Švedska ift ZtŠI, sta sprejeli 9trop;e zakone, ki ščitijo S5$«eb-nost. Evropska gospodarska skupnost in (MSD (Organisation for Economic Cooperation esiid Development) sta zaskrbljeni, ker lahko «edsj neka država s šibkimi zakoni o zasebnosti služi kot "zatočišče podatkov" nekemu nepoštenemu podjetju tako, da ustanovi svojo podružeiico v takšni manj strogi državi - gostiteljici, s tem pa izpodkopava stroge zakone o zaseb&OSti svoje lastne, države. Dejstvo je, da vel^^jo Združene države za posebno privlačno "zatočišče podatkov", Hešitev tega vprašanja naj .bi bila konvencija ali pogodba o "pretoku podatkov preko d:^avnih meja", o kateri.trenutno razmišlja OECP, Nekatera ameriška podjetja pa trdijo v zvea| s tem, da je resnični namen dogovora le evropsSiä poskus, izločiti ameriška podjetja iz tekm(^anja na donosnih tržiščih podatkov. Takšno raalogo pa evropske države odločno zavračajo in zatrjujejo, da jih resnično skrbi le varovaigje zasebnosti. Debata se še nadaljuje. IzvQg kulture ali "kulturni imperializem" Prodaja izdelkov s področja-kulture (televizijski programi, filmi, knjige, revije)'predstavlja naraščujoči vir dohodka zb te ameriške' medije. Pozitivni učinki' tega kulturnega izvoza BO poleg profita 5e ti, ..da preko lijega. ■ Združene države predstavljajo svetovni skupnosti svojie ideje, mišljenja in poglede, ' Otenem-pa ee razvija vse bolj vroča debata o politiki takšnega izvoza. Posebno dežele tretjega sveta, ki so največkrat brez razvite'lastne i'adustrije masovnih informacijskih medijev, ei skušajo te kulturae izdelke preskrbeti-, hkrati pa jih odklanjajo. 'Vendar se izkaže, da je vedno ceneje kupiti ameriško razvedrilo, kakor narediti televizijski program ali film doma. Minister za kulturo in izobraževanje, ki se srečuje na eni strani z. omejenim proračunom, na drugi strani pa z nemogočimi zahtevami, da Eapolni vsaj .osem ur televizijskega programa dnevno, ima gotovo vse^razloge za to, da rsJe' uvaža kot proizvaja doma. To pa pomeni - uvoz izdelkov iz Združenih držav. Znane so tudi trditve, da so tovrstna sredstva elementi "kulturne propagande", da so v bistvu sila "kulturnega imperializma", da se s prikazom ameriškega načina življenja v televizijskih programih prenaša "ideološka hrana" skupaj z razvedrilom. Zagovorniki izraza "kulturni imperializem" opozarjajo na vse dominantnejši in močnejši položaj ameriških masovnih informacijskih medijev na svetovnem tržišču medijev. Res je, da levji delež vseh televizijskih in filmskih proizvodov prihaja iz Združenih držav. Zagovorniki "izvoza kulture" pa izjavljajo, da druge države lahko ta uVoz enostransko omejijo s tem, da'odklonijo nakup, če ga imajo za politično nesprejemljivega ali propagandnega. Končno Je kupovanje TV programov prosta trgovska transakcija. Tukaj pa spet pride do paradoksa: nove tehnologije direktnega oddajanja preko komunikacijskih satelitov utegnejo obiti "cenzuro" , ki 0'dklanja uvoz ameriških kulturnih izdelkov. Nekatere države pa se bojijo vdora preko neavtoriairanih oddaj, oddajanja vseh informacij brez razločka ali njihovega nezakonitega sprejema. Ti problemi so predmet nenehnega razpravljanja na konferencah pod pokroviteljstvom Unesca. Nekatere države v razvoju, ki so v sprejemnem območju komunikacijskih satelitov, so se združile z državami Vzhodnega bloka v protestu proti možni "invaziji" preko telekomunikacijskih satelitov zahodnega izvora. Snop oddajanja telekomunikacijskega satelita je moč brez težav oblikovati tajto, da pokriva prav majhno ali pa veliko področje. Prav. tako si Je težko predstavljati, da bi družina kje v tretjem svetu ali v kateri od komunističnih držav znala postaviti parabolično anteno na streho in na skrivaj sprejemala satelitske prenose. To vprašanje je popolnoma političnega značaja in rešitve še zlahka ne bo. Izvoz znanja, kot vir dohodkov sekundarnega informacijskega sektorja, se skriva v prodaji patentov, zaračunavanju upravijalskih in svetoval skih storitev in v prodaji licenc. Znanje se prodaja kot "know-how" (znati kako) in "show-how" (pokazati kako), potem kot orp;ani-zacijske izkušnje, znanstvene in tehnične informacije in znanje v upravljanju in vodenju. Kakor se je že pokazalo - primer televizijske^ ga programa - ima tudi minister za znanost in industrijo prav tnalo razlogov, da bi investiral v domačo "proizvodnjo pameti". Hnoge države v razvoju se srečujejo s kritičnim pomanjkanjem "tehnokratov" (znanstvenikov, inženir- jev, tnenežerjev) in gotovo nimajo kaj veČ kot strokovnjake z omejenimi izkušnjami pri vodenju tehničnih in finančnih poslov. Toda trgovanje v najširšem pomenu, tako v vlogi uvoznika kot izvoznika,' zahteva resnično dognano (prefinjeno) znanje. Nakup takšnega znanja je vedno cenejši kot poskus-pridobiti gà doma. Prav zato so Združene države sprejele program pomoči tujini, posebno na področju znanstvenih in tehničnih informacij. Mnogo odločilnih informacij je moč zelo'poceni kupiti. Tudi organizaciji kot Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad, ponujata določene informacije skupaj z nizko obrestnimi posojili. Mnoga ameriška podjetja se ukvarjajo s "prodajanjem" informacij in sklepanjem pogodb za upravljanje In svetovanje. In končno-, kadar neka multinacionalna delniška družba postavi podružnico kot skupno naložbo v eni od držav v razvoju, predstavljajo pogosto*del kupčije tudi patentne pravice in plačila za uporabo ameriške tehnologije in izkušenj. Koncept "tehnološkega imperializma" pa izhaja iz te zadnje značilnosti. VeČina držav v razvoju preprosto nima "človeškega kapitala", ki bi obvladoval razvi-tejšo tehnologijo. Tako je pritok ameri'ških usposobljenih tehnikov, me-nežerjev in znanstvenikov v te dežele pogost in tako zelo očiten, da postaja tarča ostrih kritičnih političnih napadov. Kritiki dokazujejo, da država z nakupom tehničnega ali znanstvenega znanja (v obliki avtorskih pravic, patentov ali plačil storitev) hkrati uvozi tudi določeno obliko gospodarske ureditve, ki karakterizira Zahod. To je skoraj neizogibno. Hierarhija upravne organiziranosti, ekonomski koncept produktivnosti, sistem cen, načini financiranja, spretnosti trgovanja, obvladovanje povpraševanja - to so pojmi zahodne tehnologije. Brž, ko se industrija postavi na noge na podlagi zahodnega znanja, pa to postane dejstvo kulture. Ko- se temu prilagodijo še druge, bolj tradicionalne industrijske panoge, je prav verjetno, da se bo slej ko prej spremenila tudi oblika in fizionomija ekonomske in socialne organiziranosti države v razvoju. Ta problem Je manj opazen v trgovanju med Združenimi državami in državami OECIl. Tukaj je problem le v neposredni zvezi s ceno. In večini drŽav se zdi uvoz dobrin ameriškega sekundarnega informacijskega sektorja dobra kupčija. Ameriški izvoz filmov in televizijskih programov (serij) je v letu 1975 znesel milijonov Za primerjavo - izvoz znanja (patenti, plačila za storitve) je prinesel 3.054 milijonov tt - skoraj 10-krat veČ kot najemnine za filme, avtorske pravice itd. Tiste, ki povzdigujejo glas ogorčenja- zaradi invazijskih učinkov tujih T'ir in filmskih izdelkov, bi morali opozoriti, da je njihova zaskrbljenost usmerjena v napačno smer. Tehnološko znanje daje- desetkrat več državnemu dohodku kot izdelki kulture in je mnogo bolj pomemben "skriti" izvoz kulture. In vendar si države v razvoju, ^včasih celo iste, ki obtožujejo Združene države kulturne invazije preko televizije in filma, vneto prizadevajo dobiti znanstvene in tehnične informacije. Pogled v prihodnost Pojav informacijske družbe v Združenih državah - pa tudi drugod - pomeni, da bo imela proizvodnja in distribuiranje znanja ključno vlogo v bodoči ekonomski rasti. Informacijske družbe bi utegnile postati živ vir novega- znanja, inovac^ij in napredka. Koristi le-teh bi lahko prerasle lastne okvire. t ■ ' Ena najprepriSljivejäih in na jprivlačnejših domnev o prihodnji ekonomski rasti je, da informacijsko gospodarstvo, ni tako vezano na naravna bogastva, kot je to primer z industrijskim gospodarstvom. Vsak dan nas znova opozarjajo, da svetu zmanjkuje virov, ki jih ni moS obnoviti. In spoznali smo že kakšno škodo utegne pomanjkanje teh virov povzročiti'v gospodarstvu, sprožiti gospodarske recesije, nezaposlenost in inflacijske pritiske. Združenim državam se odpirajo oči ob dejstvu, da imajo naravni viri in okolje fizične meje in. se ne' morejo upirati ponavljajoči zlorabi in zanemarjanju. V takšnem razpoloženju je dobro ponoviti, da je informacija najbolj nenavadna od vseh virov. Neskončno se lahko obnavlja, uporaba oziroma izkoriščanje je ne uniči in uporablja jo lahko nenehno In sočasno več ljudi. Informacija z rabo nič ne izgubi na vrednosti.. Prav nasprotno, več je v rabi določena vrsta informacij (znanje, zakoni), dragocenejša postaja. Informacijske dobrine in storitve ne zahtevajo ogromnih vlaganj naravnih bogastev ali energije, prav tako pa ne povzročajo poluoije okolja. Zaupamo lahko v svetlo prihodnost, ki jo utegnejo imeti Združene države kot informacijska , družba, seveda s pametnim vodenjem. Imajo dobro proizvodno in človeško infrastrukturo in lahko jo mobilizirajo v veliko silo. Toda Se mnogo notranjih vprašanj, socialnih in gospodarskih je potrebno reSiti, npr.: protislovje med zasebnostjo in prosto rabo»informacij; svoboda javnega govora in omejita v izjavah v zvezi s komercialnimi posli; o-bre-menitve zakonov in predpisov zvezne administracije; nov Akt.o avtorskih pravicah, ki äaje večjo zaščito avtorjem a omejitvijo proste uporabe njihovih del - vse to so elemetiti informacijske politike. Tudi notranja politika se bo morala osredotočiti na strukturo informacijskih industrij, na taksna vprašanja kot so tekma s predpisi v telefonski industriji; meje med komunikacisjami in računalništvom; prihodnost sistemov zb B" lektronski prenos monetarnih fondov in elffite-tronske poŠte - to so prav tako elementi ÜJ»-formacijske politike. In pozornost bo potrebno usmeriti na internacionalne implikacije -izvoz informacijskih' dobrin in storitev, i^voz kulture in prenos tehnološke in znanstvene informacije. Zaenkrat je nemogoče reči kaj določenega o informacijski družbi, kajti to obdobje se .Se razvija. Toda načrtovalci lahko opazujejo njistto rast in dajejo pametne napotke za njen bodoči potek. Napovedi za informacijsko družbo s® različne, rešitve nedokončne in ne bi smeli spregledati mednarodnih implikacij. Pripravila: A.Jerman-Blažič in M.Kbstevc UVOD V CP/M* n ANTON R 2ELEZNIKAR UDK: 681.3,06 CP/M: 181.4 SOZD ELEKTROTEHNA, DO DELTA Članek je drugo nadaljevanje uvoda v CP/M operacijski sistem In opisuje v tem prispevku trt. prehodne ukaze, in sicer PIP, ED In DDT. Opis PIP ukaza se ;nadaljuje iz prvega dela, v .celoti pa sta prikazana ED in DDT ukaz. Ukazi PIP, É0. in DDÌT so kompleksni prehodni programi In ölanek opisuje praktifino vse njihove podukaze oziroma podukazne Bkui)lne. Ukazi urejevalnika teksta ; (ED) se obravnavajo v . Štirih znaöllnlh skupinah, In sicer za prenos teksta, za delo v ED pomnllnlškem vmesniku, za iskanje In spreminjanje tekata ' ter sestavljeni ukazi. DDT jé program za oblikovanje in popravljanje razlldnih programskih paketov, za zasledovanje programskega-izvajanja, , za . prekinjanje uporabniških ptogramov In. - zar.prikazovanje pomnllnlške vsebine v razlifinih formatih, od strojnega dp zJalrnlškega.: . Introduction to CP/M* II. This article continues the introduction to .the' CP/M ■Operating;.»-^System . and : describes three,.further transient, command s, namely PIP, ED, and DDT; .The description, of PIP coramand is continued, from .thla first part of the article but ED and. DDT'cOE^and are presented completely. PIP,--ED, , and DDT u command are. complex transient programs and this article describes all their subcommands and. subcoinmand groups respectively. The commands of the context editor (ED) are presented In four significant groups, that l-s for transferring text,-working in the edit buffer, searching and changing text, and combining commands, DpT Is a program for. creating and debugging different' program modules, for tracing of user program execution and their interrupting, and for .'displaying of memory in several formats from machine to assembly code. 4.6. PIP kopiranje med napravami PIP lahko, kopira podatke iz zbirke na napravo, iz naprave v zbirko ter iz naprave na napravo'. Imamo tele. osnovne PIP ukaze za kopiranje v pove zavi.s pe r1fern imi napravami: PIP đilme_zblrke.tip=napj p 'cr ' Podatkl.se kopirajo iz naprave nap: v zbirko Ime zbltke.tlp na disku 'd' PIP nap:=d:ime zbirke.tip p 'cr ' . P^atki se kopirajo iz ime_zbirke.tip • na disku 'd ' v nap^vo nap: PIP prli=ođhi p 'cr' Podatki se kopirajo v napravo pri s (prihodna)- iz naprave odh: (odhodna) Parametri (p) so enaki onim za kopiranje zbirk In smo. jih že opisali. V primeru ko zunanja naprava ne odda znaka konca zbirke, •lahko uporabimo Q parameter. PIP ukaze lahko obogatimo z imeni "posebnih" naprav: NULs To je odhodna "naprava", ki pošlje 40 ASCII ničel (nevtralni znaki OOH) v navedeno prlhodno napravo EOF: To je odhodna "naprava:", kl~ poSljé znak . . konec_zbirke ('CTL z:'.Sali IAH) v navedeno pri hodno napravo'-'"" INP: Je uporabniško oblikovana priložnostna odhodna naprava In PIP moramo z njeno vključitvijo modificirati PRN: To je posebna oblika LST: naprave, ki razširi tabullrne znake, oStevilči vrstice in strani koplje (podobno kot '. LST: NPT8 ) .; ..-' . Te (umetne) naprave se uporabi ja jó.;l(;'Ot: prihodne in odhodne naprave. 4.7. Primeri uporabe PIP ukazov Uporaba PIP ukazov je zelo raznovrstna, tako da. ne bo mogoče pregledati vseh možnosti. Opisali pa bomb najbolj značilne in najpogosteje uporabljane oblike PIP ukazov. PlP'cr' Ta ukaz naloži-PIP v pomnilnik. Imamoi A>PIP'cr" • . A.>PIP'cr' *pip_ukazna_vr.stlca'cr.' » CP/M je zaSčltni znak ameriškega podjetja Digital Research, Pacific Grove, Ca 93950. A> PIP'cr ' *'cr' A> 10 W A> PIP'or' *:CTL c' A> Tu je '* ' znak pripravljenosti programa PIP, da sprejme novo ukazno vrstico, ki je v gornjem primeru pip ukazna vrstic^. Znaka 'cr' in 'CTL c' vrneta upravljanje Iz PIP programa v CP/M sistem in 'znak ' > ' oznafiuje priprav]jenost CP/M sistema za sprejem novega CP/M ukaza. Nalednji primer a vrsto možnih variaoij bodi PIP d : novo, t lp=e t star o. top [p] 'or' Ta ukaz kopira staro.top iz diska e: v novo.tip na disku d t z uporabo parametra 'p'. Imamo tele posebne primere; B > PIP zbirkal.doc=zbirka2.doc 'cr ' B> Tu se kopiranje opravi na trenutno aktivnem disku, ko se obstoječa zbirka2.doc podvoji (kopira) še z zbirkal.doc. ODsPIP A,;ikeZ.cora=Btikel.comlv] 'cr' C> Ta primer je £e nekoliko bolj zapleten. Program PIP, s katerim bomo kopirali> se nahaja na disku D: in ukazna vrstica kaSe, kako ga pokliCemo iz stanja z diskom C:. Potem se začne kopiranje z verifikacijo (parameter "V'), in sicer zbirke Ikel.com, na disku B: v zbirko ike2,coin nsi disku A: in končno se kontrola vrne zopet na izhodiščni disk C:. V tem primeru so v postopku kopiranja sodelovale Stiri različne diskovne enote v zaporedju C;, Dj, Ai, Bt, Ai in Ci. Prva pojavitev A» v zaporedju je bila potrebna za odprtje zbirke lke2.cora na disku At . Določene ukaze lahko pišemo tudi okrajšano, ko imamo npr.. A>PIP B; =A!dokument.zira[v]'cr' ,in se zbirka dokument.zim kopira iz diska As na disk B: z enakim imenom In z verifikacijo. Seveda pa smemo za enak učinek pisati tudi A>PIP B ; dokument. zira=A s [ V]'cr' kjer smo zbirko navedli samo na levi strani enačaja. Se večji učinek kopiranja bi lahko dosegli z ukazom A>PIP B;=A!*.algtv]'cr ' COPYING- JAN.ALG FEB.ALG MAR.ALG A> ko smo kopirali vse zbirke s pripono 'alg' iz diska A: na disk Bj z verifikacijo. Pri tem poudarimo, da smemo uporabljati pri vtipkavanju s tastaturo tako velike kot male črke. CP/M sistem Interpretira ukazne vrstice, kot da so zapisane z velikimi črkami. Seveda lahko äe z nekoliko sploänejäim ukazom kopiramo na disk vse zbirke drugega diska, ko uporabimo npr. ukazno vrstico OPIP D:=B:*,*[v]'cr' Ta ukaz se uporablja dokaj pogostoma, npr. ko izločamo Iz uporabe nezanesljive ali izrabljene upogljive diske ali ko kopiramo na uporabniške diske določene programske pakete iz arhivskih diskov. :Jadalje lahko s PIP ukazom oblikujemo novo, združeno zbirko iz obstoječih zbirk, ko imamo splošno PIP d-.novo. zbi=e : starci, zba [p] i f : staro2. zbe fpl Nova zbirka na disku d: je enaka stiku navedenih zbirk na diskih e: in fs, pri čemer se vsaka od starih zbirk prenese pri določenem parametru (parametri so seveda lahko medsebojno različni). S PIP ukazi lahko zbirke tudi listamo z različnimi napravami za listanje (tiskanje)\ V odvisnosti od prireditve fizične naprave logičnemu kanalu LST: bomo dobili izpis na ustrezni fizični napravi. Imeli bomo npr. tole: B>A:PIP LSTs=D;CPMINF6.TXT'cr ' ko bomo 2 diska Bi poklicali program PIP na đls)(u A: in ta bo izlistal preko kanala LST: tekstovno zbirko CPMIMF6.TXT z diska Di. Hkrati lahko izliatamo tudi več zbirk, če uporabimo PIP ukaz tipa B> PIP LSTi=*.alg'cr ' ko se izllstajo vse zbirke s pripono ALß diska B; . K pravkar opisanem PIP ukazu imamo tudi obraten ukaz, ki pobere znake Iz kanala v zbirko ha disku. Zbirko zapremo, ko se iz kanala (npr. iz tastature) pojavi znak 'CTL z'. Imejmo tale primer: OPIP B:DOK..^lAJ=CONi'cr' V zbirko DOK.MAJ na disku B: se prenašajo znaki s konzole CON; (na ta kanal je seveda lahko povezan tudi bralnik traku ali tastatura itn.). Znak 'CTL s' ustavlja program. PIP, tako da lahko na zaslonu opazujemo določene učinks ali čakamo zaradi drugih zunanjih vzrokov. Nazadnje si oglejmo še kopiranje iz vhodne naprave v izhodno napravo. Tu se kopirajo znaki iz odhodne v prihodna napravo in imamo npr. A>PIP PTP:=PTR:£t;u]'cr ' TO JE PAPIKNT TRAK A> Tu se kopira vhod iz bralnika papirnega traku PTH: v luknjalnik papirnega traku PTP:, pri čemer se male črke pretvorijo v vslike (parameter U) in se prikažejo (na konsoli) kopirani podatki (parameter K:) . Druga vrstica kaže primer takega prenosa na konzolo. 4.8. Urejevalnik teksta ED V standarden CP/M paket sodi tudi urejevalnik ED kot prehoden ukaz. Ta urejevalnik ima vrsto vgrajenih ukazov za oblikovanje, spreminjanje in shranjevanje teksta. ED- nI posebno močen urejevalnik, vendar ga je mogoče z nekaj vaje in potrpežljivosti uporabljati za vsakišnje urejevanje tekstov. ED ni zaslonsko usmerjeni učinki njegovih ukazov so vidni le post festum. Deluje torej tako, kot večina standardnih urejevalnikov na srednjih in vttlikih računalniških sistemih. ED urejevalnik aktiviramo z njegovim pozivom in z obvezno navedbo obstoječe ali nove zbirke (tiste, ki jo žalimo začeti oblikovati). Najbolj splošna pozivna oblika bi bila A>B:I5D Ci inie_zbirke.tip'or ' . S tem ukazom pokliöejno z diska A-; urejevalnik ED na disku B: za urejevanje zbirke' lme_zbirke;tip na disku C:.' Poziv UD ima za posledico tudi odprtje začasne zbirke ime_zbirkc.;5j!$ na istem disku, kot je abirka' lme_zbirke.tip. Po Izstopu iz urejevalnika bo ta začasna zbirka postala' n^izadnje urejevana zbirka tipa ;tip, dočim 'se bo prvotna (ob vstopu) zbirka • preimenovala v tip .BAK. ; Program ED je shranjen na disku kot zbirka 'ED.COM, po pozivu pa se prenese v hitri pomnilnik in se locira pod sam operacijski' sistem (v vrhnjem delu hitrega pomnilnika). ED urejevalnik je progr^, ki sprejema znake s tastature v hitri pomnilnik, od tam pa vpisuje tekst na disk. Ker se tekst spreminja zaradi napak in drugih želenih modifikacij, mora imeti urejevalnik vrsto vgrajenih ukazov za prikazovanje, spreminjanje, brisanje in dodajanje teksta. ED urejevalnik ima dve bistveni lastnosti: je znakovno in vrstiSno usmerjen, kar pomeni, da delujejo njegovi'ukazi nad znaki.ili vrsticami. Pri tem je vrstica niz znakov, ki končuje z znakom pomika valja. Kot ■ smo že zapisali, bomo imeli po nekem urejevalnem postopku z ED ukazom na disku vselej dve zbirki, in sicer z neko originalno pripono (.tip) in. s pripono .BAK imenom zbirke. Pri večkratnem urejevanju (ponovnem klicanju programa ED) bosta zbirki .tjp in .BAK zamenjevali svoja položaja na disku. Splošno bomo imeli B>ED d: ime zbirke. tip'cr ' *ed_uka2'cr* ED ukaze lahko razdelimo v štiri značilne skupine: 1. V to skupino sodijo ukazi za prenos • teksta; ■prenašajo se vrstice ali tekstovni bloki: * iz prvotne zliirke v ED pomnilniški vmesnik * iz ED pomnilniškega vmesnika v začasno zbirko * iz prvotne v začasno zbirko * iz ED poinnllniSkega'vmesnika v drugo zbirko (ki ni prvotna ali začasna tem'več je povsem druga zbirka na disku) * iz druge zbirke (ki ni prvotna ali začasna zbirka temveč neka druga zbirka) v ED ports-nilnlški vmesnik 2. Imeli bomo ED ukaze za delo v ED pomnilniäkem vmesniku, -Pri tem si bomo pomagali z imaginarnim, kazalcem, ki kaže na neko lokacijo teksta v ED pomnilniškem vmesniku. Ti iikazi * vplivajo na tekst v ED pomnilniškem vmes-■ niku upoštevaje tekstovni kazalec . * vplivajo na gibanje kazalca 3. ED premore ukaze' za iskarije in spreminjanje teksta v okviru ED pomnilniškega vmesnika, in sicer za * iskanje posebnega znakovnega niza * substitucijo (zamono) znakovnega niza * postavitev preklopnika med znakovnimi nizi' * pomik teksta iz prvotne zbirke skozi Eu ' pomnilni.^ki vmesnik avtom.-jtično v zača.sno zbirka med Iskanjem 4. ObBtajajo ■ sestavljeni 'ukazi. V ukazno., vrstlco lahko zapišemo niz LlD uka:,iOV Ln jo" zaključimo s 'cr'. Tako dobimo žiroko izbiro urejevalnili flunkelj in takSen iiknzni niz Inliko tudi poljubpio mnogokrat ' tjnn u a. o. u ir; «i -i o ij p-...... ■■ •• " ■ _ 1 (tìOP-duU-Hf-f-^^* >. X o Q (- (- I- i- 1« * n, ^ o....... " " • CKHM •H'j-'iMS'-aii': oiujf. jjsjrJanJ p- *■ *» « " " « tjp- nu • •• ......... OJ đ r) ca 'J SI Ifl T u) m m m lo ift U, -iT - ^ r-t-Ui; t-ttil-Carj-. ^ù^n-^JiOi/ìinirtinsf'ijM OJ ij li, u. m => ^f -T ^ i"- !•■ "I! (jvsjionjjifiTir^fMoii: f-ojioiiifuiioinifii'''''« o u n ;JiO — wcu — iMCU Onr-ouiiii fn t^ CS n n rt-« o tr« o cs—nu.-i't't't't'tmo oint-^fnfonnriop^o™ oaint».W04iJ — — oCJinnminijinminini/» o-ocJomm'JUJui-iT'"''! uoi^nrtnnnoncacM OQOoooocaoocaGi I eaoocDDoocsuooo Kadar DiVr ne razpozna nekega zbirnega ukaza (pri uporab'i A ukaza), so izpi§e vprašaj, kot kaže tale pi-lmer (naslov ostane pri tem nespremanjen)j -AlOU BI 00 MVÜ AfC T DIOO Tu je bil zaSetni naslov lODIl. V levem a^lpcu imamo vsakokratni naslov prvega z ioga v tej vrstici, dodatno k vsaki vrstici naàlovév in zlogov pa ee pripišejo Sfe vsi izpialjivi ASCII znaki in naS gornji primer to nazorno kaìe. Znaki, ki niso izpisijivi kot ASCII znaftl, oo izpišejo 3 piko ('.-), Uka'z A sprejema samo zbirne stavke procesorja 80 8()A, vendar pri tem no moremo uporabljati označitev in jim prirejati vrednosti. Vsi ziiirni operandi morajo biti naslovi ali konstante, ki ao izraženi a heksadecimalnimi vrednostmi. Ot>crator in operand morata biti ločena a presledkom, vsak zlairni stavok pa zakljužSen s pomikom valja ('cr') . Zbiranje z A ukazom se konCa, če v prazno vrstico *ftlpkamo •Naslednji primer kaže uporabo ukaza *************** * Dssss'cr' * *************** ko imamo začetni naslov 43311. Prva vrstici;« ki. ni popolna (nima 16 zlogov), ae 5t®|ia kot popolna, tako da su naslednja za£nc z ni^lovom 44011, kot kaže naslednji prlraers *********** • I) 'cr ' * *********** Ta ukaz izpiäe navadno 192 zlogov pomnilnika v 12 vrsticah s po 16 zlogi. Tako dobimo tale primer: » • • ■ ' * • ■ ■ • H ■ • n * ■ ■ • « . ■ • O « « ' «1 rt « • ^ « ■ * ~ • * » « « « H * - » • « » • • * « ■ • * ■ o: ■ » « * » * • O * « • * • * k • » » » « • * »s # * » <» » ♦ » X « * « « (J • + « • • • t • * ■ D. • o t • • « * CU * « * • * ^ N. 'J * * * * >o « • « t * * » • « • a « *-t * "H * • » * • « • * » • * • è H O rj ^ O» « h- a s > cu o u Ol • tì a ^ o lA o ' m t n ~ O) ri n o n m a M u la. o Q u. <» u o » o 0 (M -I Ol ii. Q o rJi a ^ 01 - o O O « 4 s In. m o e M - S 3 IO — o ID . o o • o o M m o 0 II. — 01 — O.O ( Da o to K o «fl o — <» (M - <1 o M O O u a I» t o m <3 Q a> u et t O o > (D ( (O W o> u. Q « =•. ^ CS u <9 ^ D - » Q o u 13 4! m I ' a o o P) u 01 <9 01 Ol ul M OJ s e> !>, Ol U] o m n o o t- 01 e o n n o o (M «I tO a 4 — m Q ^ m - u CM — IM a ~ r> 01 o cu 01 - Ul CJ. t in .t.) «f l* Tu amo izpisali vsebine naslovov v intervalu (4E0H, 507B), pri temer sta bili prva In zadnja vrstica nepopolni. Veökrat se zlasti pri preizkušanju uporabniftklh programov izkaže, da potrebujemo ukaz *********************** * Fxxxx,yyyy,zz'cr ' * *********************** Uporaba toga ukaza pokaže, da se naslovi v intervalu (xxxx, yyyy) napolnijo z vsebinami 'zz', kot je razvidno iz primera: 18 < j: § ^ t « a. t! » M J- £S > o t- - 3 ssa X o a , Ü • " o. « • H a • l/l o> u -J — lil ^ ui p- 'S » u o. I w J ^ »fc > i» h, M o 1 O (O U> i» r ^ ii, ■ r- rt o; H H š: N. u 0. o. u s 3 a! s o « ^ o ■ N * m * ■ >. s- >. o ( e« e- I- H N H H t- n: M tt t K - M 01 Ä iS SSSŠJ33 Oj u « H kB kk ka k> ^ ld in iD ^ M (>. m in m cy ( M «r m ui 9 tn S l/l. ] \o (i ^ m I ^ u, b. m • C o rt . CK C4 o a > D a tn ) k-t o rt r r> >0 => m > Ok ui u. u 1 n n sf I - r) U, o U. H» < M O rt ä» r » U 11. m > rt irt Ch os 0> » (b m m ■/> 1« 1 ^ u. lA 1/1 tn IM u) in -t -t 4 << fl rt rt Oi rt « ^ (W O) -^ rt rt r) rt rt rt cu ca o ii> ^ I/) (». D ) ^ (M rt in in 01 in m u l/l ^ m in co « ui m i> o <1 t t t ^ •i 'S in ui r> rt m m K rt I o OD« U U o • p. — rt I Ho o o U I << O o H Ö H Ö — i- u> in ^ 60 m a . •HpjWinQ —------------ t I s; __j o o 1 » o o t m Primer kaže, da se je izpisalo U vrsfedc zbirnega koda od naslova 4n;DH naprej. Z izpisom lahlfig sedaj enostavno nadaljujemo, tato đa uporabimo L ukaz bcez operanda in imamo: -L 0505 ret 0s06 lkl h^issa 0509 mov h.b osoa dcx h osob mov osoc lhld 1629 osof xchs 051 0 mvi c-of 0512 call 0515 sta iss7 0516 Seveda pa bi lahko z L ukazom izpisali tudi zbirni program v doloöenem naslovnem intervalu. Z 'S ' ukazom, katerega sploäna oblika je #»*«»»»******•» • Sssss'cr' * beremo in spreminjamo (po želji) določno skupino pomnllniäkih lokacij. Tako iAàmo primers -SIOO 0100 C3 0101 33 S5 OlDS 04 00 0103 ao OE OlOil so FF (U05 20 C9 01D6 43 • V tem primeru zmo -takoj za dvojico I in R uporabili še D ukaz z operandom (lOOH + pomik = 5100H) in se tako preprtćali, đa je bila zbirka STAT. CO-M v, tem primeru naložena s pomikom nalagalnega začetka. Eden najzanimivejših DDT podukazov je prav gotovo L ukaz, ki povzroči obratno zbiranje, to je preslikavo strojnega koda v zbirni zapis. Splošna oblika tega ukaza je *********** * L'cr' * *********** oziroma *************** * I.SSSS 'cr ' * *************** Žal valja ta ukaz samo za obratno zbiranje strojnega koda procesorja 8080A in v primeru uporabe ukaza nad strojnim kodom procesorja Z80 ae pojavi sporočilo o napaki za operacijski kod, ki ne pripada procesorju 8080A. V naSem primeru imamo: Vidimo, da smo spremenili vsebine lokacij v naslovnem intervalu (lOiH, 105H). Ukaz za zasledovanje izvajanja n«^ega uporabniškega programa je bistven pripontSi&ek pri razvoju programov, ko opazujemo, ka^- se dejansko dogaja po izvrševanju posameznih ukazov. T ukaz opravlja to nalogo, seveda zi@]pet samo za strojni kod procesorja 8080A. Splošna oblika tega ukaza je *************** * Tnnnn 'cr ' » ****** ********* pri njegovi uporabi pa predhodno uporabimo §e X ukaz, 8 katerim nastavimo vrednost program:giJiega števnika. Täko dobimo primer: -L4£D 04£d lxi D,>ooao 04k0 mvi c,oc -ap 04fe call (44f p»043d 04f5 ret -t 5 04f6 lm h'1528 c0i:0ri0e0id a-oo b»qooo d=000fl h=l554 s^dioo p<-043d sphl aaf9 hov m-c cozol-loeoio ac^oo ^■=0000 D»ooao »•1554 s°1554 p-043e call 04ee 04fa lkld 1538 cozohoeoio a»00 b=oaoo l'oooo s"155a p>0 4eu lxi D^OffiiSO otfd hvl h-00 cozomoeoio a=ao b=0000 d-0000 h-1554 1 552 p=04f0 uvi C, ai 04ff xchg co^omoeoio a°00 fl^oooc d^oooo 1 554 so 1552 p-04f2 call osod mvi C^OE - 050s call 144c Tu smo nastavili proyramaki atevnik na vrednost 43ilH z; X ukazom, nato pa smo iKvodli pet uknzov od tega naHlova naprej {uporaba V5 ukaza). Kot vidimo- iz primera, ano' prod vsakim ukazom dobili lüpis ■■ VBol>in ■ vseli procesorskih registrov, Kbrarii ukaz Ln na koncu (po i?vedbi zadnjega uk.-iza) Se končno vrcxlnost programskega štGvnika.' Prva boseda v'-vs,-»ki vrstici ■ -'lo zastavice statusnega rogiiitra,' kjer .[xiinerii jo črke C, Z, !'l, K in I po vrsti pironos, ničlo, minus, sodo parnoflt Ih vmesni prenos. Nadalje je A akumulator, » sta togistra BC, D registra oe, . H registra iil, s je skladni kazalec in P programski ?5tevnik. Ja koncu vrstice je prikazan šo abranl ukaz.' U ukaz omogoča pravkar opisani način opazovanja ■izvajanega programa po več ukazih (ne po vsakem) v odvisnosti od njegovega operanda. Splošna oblika toha ukaza je' *************** * Unnnn 'cr ' * . Z uporabo tega ukaza ätedinio s papirjem (če izpisujemo s tiskalnikom) in hitreje izvajamo program, saj opazujemo samo želene naslove oziroma posledice izvajanja ukaznih zaporedij i V naSem primeru smo namenoma izbrali operand 'I' In tako, smo dobili: -U COZOMOEOIO A"(IO B=OOOC tJ=QOOO H=1S54 3= 1550 P»01(l0 drtP 0433*0^33 -U COZOI401ÌOIO A°00 B°aOOd »«OODO S=15S0 P°stlst HL=fsek Pojasnila k tabeli: const o štatuš Konzole 00 = neaktivna .. PP • pojavitev podatka dpg - naslov disk, parametra/ /naslovne glave stđsk - status diska ' 00 s ni'napake 01 = pojavila se je napaka stlst •> status IDstanja . 00 = naprava zasedena IStsek fsek presek znak 5t. Stev. disk. DMA ■ loglfina iStev. sektorja • fiziftna 5tev. sektorja > preslikani sektorski naslov ■ ASCII znak ^ ätevilka ■ Številka ' diskovne DMA naslov vsebina lokacije 0002H 0 dr 1 £1 2 f2 3 f3. 4 f4 5 f5 6 f6 7 E7 8 fe 9 ti 10 t2 11 -ti 12 ex 13 si 14 s2 15 re .16 dO 17 dl 18 đ2 19. d3 20 d4 21 d 5 22 đ6 23 d7 24 dS 25 dS 26 dio 27 dll 28 dl2 29 dl3 30 đl4 31 dl5 32 cr 33 rO 34 n 35-r2 Opis posameznih zlogov: Zlogi Funkcija O dr . .Kod diskovne enote (O = trenutni, 1 31 A, 2 » B, • 3 - C, 4 » D itđ.) 1-0 fl-f8 Ime zbirke . 9-11 tl-ta. Tip zbirke: ti = KR/O), t2 = KSKS) 12 ex Trenutna Številka obsega 13 SI Rezerviran zlog (OOH) . ■ . 14 s2 Vređnoist =»0 pri BDOS pozivu za OPEN, MAKE, SEARCH 15 ,rc Stevnik zapisov v obsegu 16-31 đO-đn ' Napolni CP/M, rezervirano za sistemsko uporabo 32 cr Trenutni zapis za branje ali vpis pri zaporedni . zbirSni operaciji 33-35 r0-r2 Številka zapisa pri naključnem dostopu ******************** • DODELITEV POMNILNIKA * *****************************************••••*•*•••*•••••**•*••** (V tekstu je b = obšeg^^pomnilnika - 20k zlogov) Sistemsko ponmilniäko (beleìno) podroöje: Heks Ickticija Vsebina 0-2 3 FCB naslov HL= R/0 biti-A = kod imenika HL= DPS naslw A = tr.up.5tev. A => kod napake' A = kod napake 35 23 izraC.oriseg zbirke 36 24 nastavi naklj.zapis ■37 25 resetiraj d.enoto 38 26 ni v uporabi 39 27 ni v uporabi 40 28 vpiši naključno z ni- čelno polnitvijo DE = rCB naslov naklj.polje po. DE = yCB naslov naklj,polje po. DE = št. enote A = O DE = FCB naslov kod vrnitve Pojasnila t znak = ASCII znak v/I zlog FCB naslov DPB naslov tr. up.štev. naklj.polj e po. št.enote poseben mehanizem za prirejanje periferije z vsebino zloga na naslovu 0.003H naslov krmolnega bloka zbirke naslov bloka diskovnih parametrov trenutna številka uporabnika postavitev poja v naključnem zapisu številka diskovne enote kod napake: 01 03 04 = Čitanje nezapisanih podatkov = zaprtje trenutnega obsega ni mogoče = poišEi nezapisani obseg 05 = prestop imenika {samo pri zapisu) 06 = poišči prejšnji fizični konec diska TEX UKAZI TEX je enostaven procesor teksta in njegovi ukazi so tipa .ab Vsak ukaz začenja v prvens stolpcu z znakom ' (v spodnji tabeli so pike na začetku ukaza izpuščene). Ukaz Pre- zač. Brez Funkcija ukaza kini- vred- argu- tev .? nost menta AD da vkl N?-Stavitev levega in desnega roba BP +-n da + 1 * Začni novo stran BR da Prekinitev (izpis nove vrstice) CE n đa ] Centriranje vrstice CP n da ** Pogojno začni novo stran DS da izkl Dvojni vrstični presledek FT niz ne Zapis niza kot opombe na dnu str. (dolžina niza ni daljša od vrst.) FT ne Izključitev prejšnje opombe • HE s ne izkl prazno Naslovna glava HM +-n ne 2 Nastavitev naslovnega prostora IG ne Ne upoštevaj (ignoriraj) IN +-n đa D 0 Umaknitev teksta ■ LI da Dobesedni (izvirni) izpis Opombi: Dolžina vrstice Nastavitev presledkov med vrst. Spodnji rob strani Zgornji rob strani Ni nastavitve stranskih robov Izpustitev Številke strani■ Izdaja 'n' praznih strani Dolžina strani Številka strani Umaknit ev levega roba" Naslov poglavja (umaknitev in presledek) Ukinitev veljavne umaknitve Vstavitev 'n' praznih vrstic Enojni vrstični presledek Začasna (enkratna) umaknitev velja le, če oštevilčevanje ni aktivirano .velja le pri izdaji' strani LL +-n ne 70 LS, n da 1 MB +-n ne 5 MT +-n ne 6 NA da izkl OP ne izkl PA n da 1 PL +-n ne 66 PN +-n ne 1 1 PO +-n da 8 0 PP n da 6 zai n QI da SP n da 1 1 SS ■ da vkl TI +-n da 0 * UPORABA TEX PREHODNEGA UKAZA * ***********************.*±±******±********************* ***********. Imamo tele oblike uporabe TEX prehodnega ukaza: TEX ime_zbirke.tip Imamo tekstovno obdelavo zbirke iiEe_zbirke tip in rezultat je zbirka lme_zbirke.PRK ~ TEX inie_zbirke.tip novo_ime~ Obdela se ime_zbirke,tip, rezultat je zbirka novo-ime.PRN TEX inie_zbirke.tip novo_ime.tap Obdela se ime^zbirke.tip, režultatna zbirka pa je v tem ' primeru novo-ime.tap TEX ime-zbirke $X To je obdelava s parametri izvajanja prehodnega ukaza TEX, ko imamo za X šest različnih parametrov, in sicer: ßC SSE ßF $L $S Kanzolno listanje Listanje napak na napravi za listanje Uporaba oblikovnega krmiljenja na tiskalniku (seveda če ta možnost obstaja) • Izhod se izda na napravo za listanje Tiskanje se ustavi na koncu strani, tako da je mogoče zamenjati papir; tiskanje se nadaljuje z znakom 'cr ' ('CTl jn') Izhodna zbirka se ne oblikuje, sporočila o napakah se tiskajo STANDARDI I POLITIKA STANDARDIZACIJE Ü OBLASTI INFORMATIKE S. BRAJOVIC - BRATONOVIC B. DŽONOVA - JERMi^ - BLÄ^ UDK: 389.6:681.3 SAVEZNI ZAVOD ZA STANDARDIZACIJU, BEOC INSTITUT JOŽEF STEFAN, JAMOVA 39^ LJUBLJii Razmatrana ]• problemartka I ciljev,t sFandardIzpelje zo podruij« InfarnKitike i raiunarske tehnike. Rozradjeno j« metodologija rada na stondardima u oblasti Informatike kao i «rednjeročnl plan rada Grupe za standardizaciju Saveznog' zavodù za standardizaciju u oblasti Informotike. STANDARDS AND STANDARDISATION POLICY IN THE FIELD OF INFORMATICS AND COMPUTER SCtÈNCE. The paper discuss the problems encountered in the development of (tandardi In the field of Informotics and computer science as well a* the standardisation polici«. The areos and procedures of standardlwtion are treoted too. The working plan» of the Yugoslav Committee for stondardliotlon In the field of informo tic* for the next five yean are presented. I. UVODNE MISLI O STANDARDIZACIJI Racionalno korlićenje sovremenih rezultoto nauke 1 t^nolo-glje bez riazvljanja I korliienfa funkcija I Ihstrumentarllo ftandardlzaclje praktično je nemoguće Ili, u najboljem slučaju, osetno reducirano. Ne^tivne posledice tehnlčko-tehnoloSkog rozvoja nemoguće je držati pod kontrolom bez konstantne I smKIjene politike, odnosno bez koriičenjo bogatog InsiTuinenlarlja »tandardizacije kao produkta I pratioca rozvijenog drultvo. Gorba za kvalitet proizvoda zahteva utvrdjlvanle kvalitetnih Indikatora I metoda kao I njihovu ' egzaktnu proveru, koju upravu utvrdjuje I deflnlie standar' dtzacija u svim oblmtimo nauke I tehnike. Privreda Ji^oslovlje se razvija pod jokim utlcojem privredo rozvljenih Industrijskih zemaljo. Naia zemlja je preuzimala I preuzimate znanje I tehnologiju viäeg nivoa. Med juti m, ekonomski je neopravdano, spontano I nekontro-Usano unošenje tehnologija rožnih nivoo, rczlliltih, nekompatibilnih tehničkih sistema, uz pritisak vejtkog broja suprotnih interesa medjunarodno organizovanih grupacija krupnog kapitala radi prisustvo na naiem triiStu. Problemi tipizacije 1 unifikocije sredstava, epreme, zamenljivosti delova S)j tdhničkl i ekonomski problemi razvoja zemlje, njene razvojne orijentacije i ekonomske sposd}nostI da se uspetno racija u granicama svojih mogućnosti I efikasno uključuje V medjunarodnu pode I u rada. ßrajnl problemi ubrzanog razvoja ne mogu se reSIti samo ftandardima odnosno tehničkim normativima, normama kvall-fl^hlr vancorlnskom zoitltom i uklanjanjem tehničkih barijera U Itiedjunarodnoni prometu robo, ali se ceni da se dobrih ^ % problema vezonih zo korlićenje, eksploataciju t ekonomičnije prlvredjlvanje mogu eiimlnisati Üagovremeno do-nptom I koncepcijski sovremenom tehničkom regulativom. Ekonomske efekte nije jednostavno izračunati, ali »e oni sigurno odnose no mllljorde novih dinara svake godine. Poslednje decenije se u Industrijski razvijenim zemljama, I ne samo u njima, stvaraju novi, Siri pogledi u odnosu na standardizaciju. Osnovnim ciljevima standardizacije se smatraju uprolčavanje rastućeg broja varijanti prolzvc^ I po-itupokg u žtvoh) čoveka, olakiano sporazumevanje, opito ekonomičnost, bezbednoit, zdravlje t zaitita ifvota, zoitfta interesa potro&iča i interesa druitva 1 odstranjivonje prfj^ka za trgovinsku razmenu. Osnovni elementi ovog koncepta siltema integralne stoni^-dizocije jesu: 1. Izrada programa i propisa u vezi sa unifikacijom i zocijom, transferom tehnologije i si., 2. definiianje druitveno opravdanog kvaliteta I propÌsÌ\iS|i)|e ovog kvaliteta, 3. garantovanje, nadzor i kontrolisenje kvoMteta, pos^^ u slučajevima bezbednosti i zoitlte. U Jugoslaviji su stvoren! preduslovi za ostvarenje sisten^ integralne standardizacije (Zakon o standarditoctii, Zak mernim jedini coma Ì mer III ma ltd.). Ovaj ^tem trebaj bude povezan soj obezbedjlvanjem |edimlva tehničkih noloSkih sistema, obezbedjenjem jei^nstva j$|goslQyensk| trfiita, jačanjem odbrombene spotobnwli nc^ «emlje, iti lom života i zdravlja ljudi,' životne sredim^ druif sredstava I imovine grodjana, razvojem i uSppredjlvanjl proizvodnje i prometa, tipizacijom i urtifikcäzijäm, rac nim koriščenjem energije, razvojem I unapr|tdjeniem k^ proizvoda, otklanjanjem tehničkih prepreko poslovno-t| koj sarodnji, kooperaciji, specijalizaciji I pKn^etu iti tom potroioča, naročito u pogledu be^e^nosti pri proizvoda, pouzdanosti I trajnosti.proizvod«- ltd. Da bi se postigli ovi ciljevi, potrebna je uska povez koordinacija sledećih aktivnosti : izrode statidarda, propisa I ostalih sličnih okata, primene sta^doi^a, propisa i ostalih akata, razvoja I Istrožlvor^a u ^loi^ dardizocije, uključujući i medjunarodnu «arèdnju, kon| kvaliteta prolzvodo pri izvozu i uvozu, ispitivanja, gl je, pregleda merilo i merne opreme, litffpkcijikog nad sprovodjenjem i primenjivanjem propisa I sh zanih so stendardi zocijom. 2. NIVOI 1 NOSIOCI STANDARDIZACIJE Sistem standardizacije sastoji te od vite nivoo aktivi Internog, granskog i aktivnosti velikih tehnfčklh tisti c iona I nog, r^ionalnog Ì medjunorodnog. Nosioci akti SU: na internom nivou-organizacije udruž^fog rada, granskom nivou - organizacije udruZenog rodo preko asociacijo i-2a[ednica, na nacionalnom-orvou -"federacija preko Soveinog zavodo zo sfondordizaclju, na regionalnom nivou - grupe zemalja organizovone u regionalne celine, no medjunorodnom nivou - speci jalilovarie'orgar\iiaciie la stao-dordizociju, kao i pojedino telo mnogobrojnih medjunorod-nih vlodtnih | nevlodinih orgcinizacija. Sve pomenute nivoe sfandardizacije su jednako značojne za som sistem standordiiacije, Razvijoti i jačati istovremeno sve nivoe standordizocije znači obezbedjivoti ekonomičan i usklodjen sistem standardizacije. Stondordi nižeg nivoa po sadržaju moraju bifi u skladu sa standardima vileg nivoa. stondardizacije. Oni obično imoju i mnogo više detalja, . a i broj standarda idući ko nižim nivoirna raste. U svom rodu Savezni zovod za standardizaciju (SZS) aktivno uključuje stručnjake iz organizacija udruženog rada, koji su i stručni nosioci poslova u svim telimo zd donošenje standarda i brojnih dokumenuto no svim nivoima. Savezni zavod zq standordizociju, kao nosilac jugosloven-ske standordizocijo, ima sledeče zadatke: - da orgonizuje rad no donošenju jjgoslovenskih standarda, tehničkih normativa i normi kvaliteta proi z vodo i usluga od značci]a za jugoslovensku samoupravnu zajednicu, - da inicira i pomože razvoj stondcirdizocije no riižim ni-voimo stondardizacije, sa ciljem do se što potpunije i skladnije razvija jedinstveni sistem jugoslovenske standar--dlzocijé nò »vim nivoima, u svim oblostima i u svim re-gionima zemlje, - do orgonizuje i kontfoliile sprovodjenje sistema otestiranjo u Jugoslaviji, - da organiiuje koordinirano učešće jugoslovenskih sistema ttandardizacije u medjunarodnom rodu na standardizaciji, sa ciljem do se obezbedi uticaj jugoslovenske privrede i društva na razvoj medjunarodne standardizacije, a u . skladu so našim potreboma i mogućoosttmo, - da ostvori odgovorajuću sarodnju SQ sistemima standardize- ■ ■cì[e drugih zemaljo,,u cilju medjusobne pomoći i suradnje. 3. STAt^JDARDIZACIJA U OeLASTl INFOR^AATHkjIq~ ze svoj interes u radu ISO, lEC i upravo te zemlje danas predstavljaju većinu u radu ISO. Doprinos zemalja u rišnevoju tehničkim oktivnostimo ISO, lEC je moido ograničen, aH je ZO njih od velikog Interesa da madj uno rodni standardi b^du prihvaćeni i, da je moguće njihovo koriićer^je, budući t! standardi predstavljaju politički i ekonomski neutrolan BSiäin za transfer tehnologije koji je za njih od izuzetnog zntSaja, Posebno u informotici, kojo je oblast izuzetno kompleksno 1 dinamično, mnoge zemlje se direktno uključuju u rod JSP ISO stondardriYio po ISO standarde posto prihvatoju bilo dir'^kt!ČnoJ primjeni, UI s tri bul ran I sistemi su ekonomični, veoma sposobni I hierarhično gradjcni sistemi čija je osobina takodjer 1 visoka slrjurnost. Pri Ispadu na nekom h I erarhI Jskom nivou nesmetano rado podsistemi na nižim nivoima. t den tffIkacIJa neregularnosti u distribuiranom s I siBffiu vrSi se na svakom nivou provjeravanjem regularnost! rada nlSeg nivoa. Obnova podsistema sc vräi lokalno (U nn osnovu distribuirane baze podataka (i p rograinske opreme) Iz sistema na viäem h I erarh1 J s kom nivou. U slučaju lokalne obnove mora Imati podsistem koji Ja u procesu obnovo na raspolaganju odgovarajuće vanjske mcmorijske kapacitete koji sadrže podatkovnu i programsku bazu koja se olinvalja. U slučaju centralne obnovo (obnovu na osnovu sistema na vi Sem h lorarhi J sk-om nivou) uspostavlja se komunikacij« Izmedju dva nivoa kojim puteni se prunose informacijo obnove u podsistem koji »e obnavI j a. 3, Struktura procesa obnove Poflludajmo prlmjor reailzaclje sistema za ol-novu u uslovlina realnog vremena. Sistem prcds tavi j.^a kumblnaclju Identifikacije grešaka i obnove u tna to r I j a t noj i programskoj opremi. Sistemi omogućava centralnu Ili lokalnu obnovu. Identifikacija groiaka u sUtensu realizirana je na osnovi v 1 Eon 1 vOj skog sistema tiia te r i j a i n I h (trap). Sistem klopki moguće je realizirati putem nemaskI ranog prakldnog procesorskog signala. Uakie, uvijek kada so sistem klopki aktivira {zvrSI sc prekidni servisni program koji nći bazi strategije obnove aktivira odgovarajuće akcije obnove. Sistem klopki so aktivira na osnovu sljedećih diagnostičnih olemenata sistema. Kontrola parnosti omogućava stalnu kontrolu parnosti u s ! s tomu pri svim pozivima ineraor I j sk I h lokacija. l'ri upisivanju podotoka III programa u memoriju generira se za evakl slog (III riječ) bit parnostl kao dadatnl bit koji se takodjer zopanitl kao pridružena Informacija za taj slog. l'rl čitanju podataka Ili naredbe iz rsemortje ponovo se generira bit parnostl čija so vrijednost uporadjuju sa onom vrlJadnoSću koja Je upisana u bit parnostl pri upisu podatka odnosno naredbu. U slučaju da se te dvije vrijednosti ro^llkuju aktivira sc klopka parnos ti. Klopka za nuprepoznatc adrose omuiiučava stafflu kontrolu odziva memorijskih II! porlfarnjlh poziva centralne procesne Jodinico za »y« pozive koje oVa generira. U slučaju da na n^t (nemorljskl poziv nema odziva (slfioal KCAUV na vodilu sistema) aktivira sc klo^t^ia neprepozna 11 h odrtsse. ZaStIta memorije pred upisom omogućava stalnu lokacija pred upis®». IokacIJI jc pridruìe» vrijednost odlučuju o pridruìonu lokaciju, U slučaju pokuSanJa upisa u zaStičenu lokaciju aktiviro se klopka memorljske zaStite, zaSt i tu memori J skI h Svakoj moiiiorl jskoj zaštitni bit čljo mugućnosti upisa u Vremenska kontrola Je veoma uspJeSna iiict-oda laätlte sistema pred beskonačnim cikličnim programskim sekvencana, Sistiini sadrži jedan Ml vlSe intervalnih časovnlka koji paralelno osnovnoj djelatnosti sistema mJerc vremcntiikl Interval u kojem se noka programska sakvenca mora zaključiti. U slučaju I s tuka tat;ve vremensko kontrole aktivira se klopka vramtnska kon t rolOi Svaki od opisanih diagnostičnih olotnunsta sistema moiemo smotrati la uzroke za obnovu s I s tema , älika Z> Organizacija tabula za slstom za obnovu Vaian podatak za odluku o izboru okcij« za obnovu sistema je 1 učestanost uzroka zb koje« se akcija bira. Uop$te treba razlikovati vi Se stepeni mjera koje su poduzimaju za neki uzrok za obnovu. Ukoliko so neki uzrok u n«kom vremenskom Intervalu Če$će pojavljuju utoliko se diže stepen mjera obnove. Isto tako nora biti niogućc sniziti stepen mjera u slučoju da se neki od uzroka rjedje pojavljuje. T«ko nastaje dinamična struktura sistema ze obnovu u kojoj će za Isti uzrok u različitim situacijama biti poduzete različita mjere obnove. T(me postliemo vrlo fleksibilan sistem obnove koji na na J op ti ma 1 n I J i način dovodi sistom do normalnog rada. Za programsku ru»llz».etju ovakog sistema obnove moramo definirati slijedeća tabelei Tabela uzroka Je tabula koja za svaki uzrok za obnovu sadrži poki o u O tO (n § 2 trt o inop^Mz H H-, tn'&tcj O I: H o z M ,, ei w u «frH SS «è OSH o IQ itg (Ei U VI s o h—l EH O u m S w ■ 3 o K o -s « M S 1/1 X o o u H H E- a Ih O S S N O M & o CH M ,-i TM ■ g 1-4 t» M S fA « S-i 6-• U1 lO p. % « i|h'=: s PiW w COE-i lOfrH X ÜK H W «Hpfr. •• *• ^ Z as -«•i -I s s-) (fi V) 6H O S 1 bi «e S) u ISr ! 1 u bi IS> s >w SI I biUSISISlUSlSS«) SRSS I» IS s s IS' ca issiuisiisisistBisi »»SiS&SOOllsIKIStSSO «^cüsiaäiuSGiisisisSiQ tvtiof- o HH (S s» s s s «k, b di A, n «tfi (O N co «1 (SS s « «> ca ss 1;az iz p^^ u ^ mo^ že IzvrSiti za (k-1) transpozicija. Ako Jé ^k+l^k+1 «iovolJiio Je dodati samo Jednu tj^s-poziclju. Znači Iz pj^ u pg možemo priječi ste k-transpozicija. Provjerimo aksiome udaljenosti za transpozlclonu metriku. A.l. dCpj^.pgi^o. Ovaj aksiom Je toliko oSlt da se nema Sto vjeravati. d(p,p) - 0 A.3 dCpj^.pg) - o=^P3^-P2 tolgi i treći aksiom su ispunjeni Jer od^fooat transpozicija označava nepromjenljlvost ^^u-tacija. A.'V. d(pj^,p2) - d(p2,pj^). Aksiom Je ispunjen, Jer koliko Je potrebna transpozicija za prijelaz iz p^ u P2 tol^o potrebno i za prijelaz iz p2 u pj^. A.5. d(pj^,pj)é d (P3^,P2)+d(p2,P3) Ovaj aksiom je takodjer ispunjen. Hai.me, đ(p3^,p2)+đ(p2',p3) možemo smatrati kao br^ transpozicija pomoću kojih od p^^ Bo£«mo £1 u p^. Kod toga pg smatramo saiio prole etapom. Medjutlm, d(pj^,p^) Je najmanji transpozicija koji osigurava prijelaz odS p^ttPj. Slijedi d(p^,pj)4d(pi,pg)+d(p2,^ Eaorätov.Tidlmo :Bvi< SU' aksiomi z Bđ o volj eai. ' l.' t'L J '« ■ . t':" ■ M,! . i : t - , ■ , Nama treba-p o stup ak za generiran;] e pefTkoja' le, jäi u kugli radiusej E s centroia u permutaci Ji. p^. Kod toga E ispunjava uvjet üHäh-I. To' se iiio£e realizirati pomoću elijedečeg algorit-na. . ALGORITAM • ; :... ..i '; i ".■'■■■. jprvl korak! Stavi kel, a p=p(j. . UruRi korak! Iz oegoenta (1, nj iza^beremo dva ^sluSaJna "broja „i',-!^'I U permutaciji. p zamjenimo mjesta znakova i sa J te dobivenu permutaciJu označimo sa', , ; (■.....■., 9; , ■Treći korak; Stavi k«k+l. Ako Je kiR, vrati se na korak 2, inače ee zaustavi. i ! ■ Ne osnovu prednjeg algoritma sačinjen Je program za elektronski računar. U svrhu usporedbe dobivenih rezultata pomoću transpoaicione me- ' trike s rezultatima dobivenim pomoću lančano i inveraioae metrike uzeti su isti podaci za statičke momente iz tabele 1. Za p^feSTuzeli smo onu permutaciju na kojoj Je funkcional* imao minimalnu vrijednosti kada su eksperimenti vršeni metodom MOKTE-KAKLO [l]. sg ■s s ^ prs lf> M -S M Ä « SR ■s? ... S Ä SÄ iÄ -S « S M' 3S; R ? e »sa CR ? Ä sa Iß X » Sì j' ni ift » 1. SR" 1 ft ^ £ 'g R7 R fc S® i 'i «s r t 3 A A H K 1 R5 S a ST Kg 1 , at.s Ä « SÖ ■«s n • Sä! fiS H. £ 's s ©a i" S? a« s s. g o ÄSf « » 0 S t tts ICS s iUI li |1 |1 h M Si H l3 Il Ii li li il II' u okolini fi!=5 s ccntrooi u navedenoj p^, birano je loo permutaci J a psTTi računate vrijednosti funkcionala - debalansa danog ea (k). Rezultate vidimo na slici 1. Dobiveno je: Minimum d e bol ansa = 56,;Ì7 Makfsimum debalansa = Matematičko očekivanje 668,58 Raspored lopatica koji odgovara minimumu deba-Isnea vidimo u tabeli 2, a r^bpored koji odgovara makeimumu u ta"beli 5. ' zaključak' - , Vidimo da su zb loo pokusa u transpozicionoJ metrici dobiveni bolji rezultati nego Sto su oni dobiveni metodom MÓHTE-KAELO, kao i oni u lančanoj i inverzionoj metrici [ij, [3]. To nas upućuje da treba i -dalje nastaviti s uvodjenjem novih metrika u prostor permutaci- Jö- & & d d s s s s r« ta o in Ol -I !ä s: i 3 3 rs. r- - lO Š 4 »fisu 2 BnJ (Jftiia 1 ? J « 5 b 7 b 9 Is 11 12 1} 11 15 16 IgpatLe« 2? . 7S 27 37 1} 5« 79 do 45 b5 6 !■/ 4 ÜV tui 65 Btitltkl aoiut . -M7 S7 79 -259 -162 22 ■ 457 -45 91 9 - 179 49 -Jl - V 51 -Il ■ IV Ili 19 29 21 22 25 24 2S 26 Ì7 2a 29 5e 51 52 In) loptti« 49 29 55 ■>9 51 19 96 2» 11 6t) V7 52 12 72 2 bZ atitlilil aeMOt b5 511 5 15 S -69 51 1) 161 41 •iia 251 -11 1.09 - 9 BtoJ ajaatt JJ 5* 55 56 57 » 59 4e »1 42 4J 44 45 4e 47 41) tnd Igpitlc* va M 95 ~ 75 56 So 59 6o 41 52 71 ti 58 bi 91 J «tatlikl aomMkt » 0 61 -58 -li 55 17 -U5 -«59 -11 22 -WS •5? -57 4» .509 BTOJ Ej*lt* S« 51 52 5} 54 55 56 57 5Ö 59 6» 61 62 6J 64 BtoJ lopatica 59 90 67 55 69 55 57 1 15 26" 20 9 55 •10 51 14 ■oawt M 31 15 ■249 5 •6 S 0 -iai 470 -51 -501 15 61 -152 -541 «JaaCa 65 66 67 66 69 7e 7X 7? 7J 74 75 76 77 Vd 79 Ue 65 56 5* «4 SO 92 64 5» 16 4U 7 21 5 42 StaUđkl loaut 21 176 -625 -m - 9 42 21 448 • 2 WS ' HI 420 "411 15 ni BS tìj M « «6 B7 uu «9 9» 91 92 95 9» 95 96 tirtj lopatica bi il6 29 24 to »5 b6 IH 62 65 95 »7 70 7« 94 76 atatlCkl uaaol; 17 -1« -»la 11 »75 25 0 -17 5 51 -191 -26 -25 21 75 riiiaj. 3 BTOJ aj»» i 2 3 4 5 6 7 e 9 lo 11 12 13 V) 15 16 SroJ lopatica 25 75 16 37 13 54 79 80 94 Ü} 2 dnj lopatica b9 25 55 92 54 3 96 «5 11 55 77 32 12 72 59 82 StatlEkl uatnt 65 -SII 5 ZI -625 -y» 31 -11 IBI -249 49 -aa 231 -U 17 - 9 fin J sjaata J5 54 55 56 37 5« 59 40 41 42 45 44 45 46 47 4» .firoj lopttlct 70 84 95 75 56 50 39 60 65 52 71 8 38 ai 91 19 atattiki aouat 51 0 61 -il >5 17 -113 -39 -11 22 -145 -55 -57 44 -69 BroJ aj«»!* 49 SO 51 52 55 54 55 5« 57 59 60 61 62 63 64 SroJ loptUu 66 24 6b 67 69 55 57 1 15 26 20 9 53 10 £ 14 ata:tlEU aoaaat 25 -412 41 15 5 - 6 5 0 -atti 470 -51 -301 13 61 1« -341 Broj ajtat« 65 66 67 66 69 70 71 72 75 74 75 76 77 78 79 M 8roJ lopatic« 41 22 17 44 46 50 49 64 sa 27 7 21 •1 42 Btttliki BoiMnt -259 21 176 49 -121 - 9 42 15 4ea - 2 79 Ul 420 - 46 -41 L 15 BroJ u)*«ta Ul 82 SS 84 85 116 B7 aa W 90 91 92 95 94 ti 96 Bcoj lopatioa 61 e 29 90 40 45 31 18 62 65 95 70 74 45 76 atttieu uHitt 17 -179 -142 »1 11 475 -152 0 -17 5 51 -191 - 26 - 23 91 75 LITERATURAJ 1. J.Loneer: O jednoj metodi proračuna optimalnog balangti, InXoraatica broj J Vol 5, Ljubljana, l9fll. 2. J.Lonöar: Primjeno iriverzione luetrike koci optioalnog bĐlenaiiofija. Ini'orntoticn broj 5 Vol 5 Ljubljen« 5. Kaspšickftjfi M,F, i dfu^i. Üb odnompodliode k reSeaiju aadoć raaraeSenija, Kibernetikn 19?^+ N*^ 5 PLUS GA CHANGE^ PLUS CEST LA MEME CHOSE VrrOMIR SMOLEJ UĐK: 681.3.06 HIGH MANAGEMENT SCHOOL IN KRANJ, UNIVERSITY OF MARIBOR ABSTRACT 1 by desk-top analysis of prograa specifications for a ' medium-sizp spHuare project ih protótipn'ih'prbgramov. 1n.pamet.no izbranih primit f.vh ili' modul ov. ,'; :trec i mo/ -m za V/I operacije). Obràiztoient so pogó.j i t ' k i ' 'so -.potrabni , za uspeSno ------ 1 tiovega prlitopa v proTevodnjo programske" opreme, uvedbo •T INTRODUCTION A group of programmers has'obtained ' a'{large contract for coding programs for commercial applications (stock control plus accounts re-ceivable/payable).The code is tobe produced according to programming' spec i f i cat ( òns of the future user of the software. The specifications.are very detailed. Let me quote) ..SECTION READ-INP-S. ■ ■ Hove 0 to EOF-IMP and read a record fron input file. In th« case that f>nd-of-flte has been readi place. 1 into EOF-INP and leave the section. If I however I no eof has been readi lest whether the sort keys (PARTNOf USERMO) has changed since the last read. If they are Qreaten place 1 to EOL-INP. If they are equali place 0 into EOU-INP. Ifi howeveri the sort keys last'read are smaller than the previous valuesi display "wrong sort before this program" and end the prograa abnormally..." Every spec if1 oat i on has a VTOC attachadi which displays the tree of the seetidns used. Some of the sections are standard (for instance óhecking the moduto-lO digit« oheokiag the correctness of the datet printing the error summary and printing the basic statistics of the records read or written). A targe amount of data division struoturas is available inriha development Iibraryi all the Ptcord descriptions are already in tha library. Àtsoi atl the selects for files are available. AHinalli 41 program spec i f i c at i ons » authorized by the future user of the softwarei have been first discussed for dubious points and then used for designing and coding the programs. DEJA VU EFFECT After browsing through specifications! an unpleasant feeling of deja-vu has occured to the author of Ihis article. Namelyi forgetting that the program A had the section READ-A-S (with sort keys being PARTA AND personA). while program B dealt with READ-B-S (with PARTB and PERSONB from some other file>i quite a lot seemed to be the same in both programs. To check where the diffei— ences lie and how big they arei the following strategy has tieen accepted: 1. draw the top-mosl structure of every program (if possible) in the form of , syntaj graph 2. check for most frequent types of trees that arise 3. for every program find the most siali ar tree - the prototype program count the number of sections (using VTOi;) which can be attributed to the prototype program and number of Wwesl-tevel sectionsi which deal with the input/oùtput of data. PROTOTYPES According to ideas of the top-down programming (see for instance Dijkstrai Notes on structured programming) every prograa can at first be thought of as a one-verb progpM. For instanoe. a prograa to do payrolls, would at first look very sfaple and powerfulU do payroll As unfontuna^elyue do not yet have suoh a combination of hardware and software, which would understand this verb, we start to detail U using sequenoBf selection and Iteration as the basic constructs of structured pro-9rarnm1ng. The tree bellow (fig.l) shows In what prototype oategortes the programs oould be dtvtded on the basis of program specifications. 8 prototypes have been found for programs to be developed. It must be pointed outi that not less than five upper-most sections In every program have been found to coincide with a given prototype (see Table I). If take into account the number of possible structures built of sii blocksi a reduotion in number of prototype programs is very large 1 ndaed. It is no surprise that out of progra«s about 73X can be developed from a prototype program for sequential Input. Its pseudo code can be written as follows! do something at the beginning; read file! while not Bof do something with the rooord read read ftlei do something at the end! stop The other two uppei—most branches deal with problumsi which do not have a sequential tura. The f irst is the problem of sortiÄi thp second one the problem of aatching fites on the basis of record-by-record Ifsy comparison. Note that this two branches tpt rather thim (sort having 9t matching problem only two descendants In the set of prcgrlis tobe written). Further differentiation of prototypes 1» made on the basis of developing the instruction do something with the record read Three sub-branches have been found' 1. listing a) a simple list or fa) • list with control breaks 2. checking the input record 3. updating a master file using the ifst-cord read Corresponding pseudo programs would appear as! LISTING: edit the input record! if new page required print the headingi print the edited reoordt (the two suta-braches differ a* regards the request for new page ( simple lists print new headings when end of page has been reachedt while list with control breaks may request new heading because of the control break that has occurred in Iht stream of input records) SOftTlNS (9). HATCHINS (2) SIMPLE SORTING C5)- -I SI CHITH INPUT PROCEDURE <4),-! 62 I M i—LISTING (13)- SEQUENTIAL INPUT (30)- -SIMPLE LISTING (9)" ALl -MITH CONTROL BREAKS («>-• AL2 -CHECKING (9)' -UPDATING (7) rHlTH LISTING CD- AC • I AUl Mgo LISTING (6). .1 AU2 number of programs falling into the given prototype family is given by the number in parentheses . CONTROL PROGRAMS) check the Input reoordì i 1 re cord ok : write the record else ed i t and pr int St. wilh corresponding diđgnošisi UPDATE PROSRAM'st check for transaction typel if a do A else if b do e . else if c do C else if z doZI clear upi Cthe branch with listing has an "else if" line like; else if I do listing) THE BOTTOM-UP SIDE OF THE STORY (ÌEduction in the amount of code to be'written ean also be made by strict s4andardi sat i on of lowest-level modules. Desk top inspection of VTOCs showed that they nearly exclusively deal with the I/O operations. Their function fs clear fwhich is one of the most stringent requests for modularity of software) and does not differ much from file to file! further • because of user's requesti all files have direct-access organisation! thus every record in every file has at least three occurences! whan if is urittBOi readi and deleted (not to' talk about possible corrections of the record). Usually this instances in record's life occur, in different programsi which is a reason per se (o standardise the modiiles in a fora of prefabricat ed sections - with prototype sections serving as start ing points for final versions of modules- STATIBTlCri Tor every .program out of ^d under scrutiny the following numbers have been collected) 1. total number of sections 7. number of sections, coinciding with, the prototype 3. ■number of files used by the program Thi! foUouing table summarizes what we have found aut J progr am NPEC30 NPSCiO NPGPID NAS020 NAS220 ZASPID NPSC2D NPSP2D NPSÜ30 NALZ2D NPL020 NPL030 NPLC20 NPLP1D NPLCrO TABLE I I II III V 1 prototype - - _ - - S2 - - - S2 — - - - S2 — - 92 - - - - SI - - - - 81 - - - - SI - _ SI — - SI 26 7 a 27 H 24 8 b 33 54 M 9 è 4 67 ICO ALI 9 5 5 ■ ■56 IGO ALI 7 5 3 71 100 ALI 10 5 50 ao ALI 9 5 . 3 56 ■ 78 ALI 9 6 2 67 78 ALI NALZ21 12 6 ■3' 50 67 ALI NPLCSO. 13 5 4 39 62 ALI NAUL14 53 7 9 13 26' ■ ALI NARFll 11 6 ' 5 55 91 AL2 NAUZIQ 14 e 6 57 79 ■ AL2 NAUL12 15 , 7 4 47 67 AL2 NAUL13 17 7 6 41 71 AL2 NAKFID 16 9 8 56 100 AC NPKPID 16 8 7 50 88 AC MPKCIO 21 12 6 57 81 AC NAKFil 17 10 3. 59 71 AC NAKF12 17 9 3 53 65 AC ZAAPIO 28 10 9 36 64 AC NAK021 18 9 3 50 61 AC ZAKPlb 35 12 .9 34 57 AC NAK02Q 42 10 9- 24 43 AC NAULIQ 2'6 5 ' 6 19 39 AUl NPLCIO 13 10 4' 77 100 AU2 NPAPIO 17 10 8 . 59 IDD AU2 KPACIO 16 10 6 63 94 AU2 NAAFIO IS 8 5 53 80 AU2 ZAAPIO 28 10 9 36 64 AU2 ZARPIO 21 7 6 ■ 33 57 AU2 NAU^ll 28 5 8 18 43 . AU2 NAAa20 51 8 ■ 8 16 29 AU2 (LEGEND! col I s tot. number of sections in the program col II i number of sections in the prototype col 111! number of files used by the program col IV : II./ 1 in percent s col V : II + III - 1 / I in percentS' (- 1 because of a read module among the t op-I eve t modules > It is evident from the table above (hat some of the programs are already very veil suited to act as prototype programs (col V). They have a moderate number of sections whi oh are partly top-level modules (second column) and/or bottom-level modules (third column). Thus they could be usedt without much additional fussi as lemplates for the programs which fall into Ih» same prototype class of programs. The column V shows us that a largs portion of program code (307. for larger programs and up to IDO'/.. for smBller) can be produced without Etartjing from scratch! a suitable prototype program, can'-be uSEd instead. Of course there is' n of work requested f d i reel f unct ion of program has. A lot present. Usually t.h measured in the numb produced. If we > ho funct ion of sect io and that sections ar pie ininrfaces) > th quant i t i es obla i ne (which are given in lual effort of the t o proof that the amount or a CORRECT program is a number of sections the of other factors is also e progr amisi i ng effort is er of lines of code to be' weven assume that the ns is well-determined and e loosely connected (sim-e correlation between the from specifications the table above) and ac-eam will be significant. WHY IT WILL NOT WORK? The difficulties which the application of prototype progr amsn i ng will meet in this casei can be divided in Iwo broad nalegoriesi 1. obj ect i ve f act ars 2. internal factors 42 OBJECTIVE FACTORSt A decent t-ime-sharl ng systen with effective editor and librarian Is needad. Also a tull-leveL COBOL (with copy verb fully incorporated) is 3 prBrBqulsi t e 1 otherwise some other copy utility must be preparedt which will serve as an interf ace-betuesn the devel-oprtient library and the source program files. The programs discussed here are being produced on a system with following negative points! 1. progra« library can not be used sio-ultanously by several users CONCLUSIONS It has been shown that a significant ara%nt of programming effort can be reduced by (it»n-tifying redundant parts of proga~affi9 to bs produced and using prototype programß »s starting point of prograwaing. Howeven no success is guaranteed wit-ft®ut sensiloU management of the project. Thif I« nothing new to people dealing with soft>i^«t technologies may come and goi but probi|^*s remain tho same. Uhich eiplains the truth written in the title. 2. 3. It. only one terminal is available ther as RJE or screen terminal ei- the firmware in the terminal is defective and consistently forgets to show the last three or four output lines stiitor is I ina-orientedt whichi together with the 3rd negative point cited abovet maizes the whole job a real nightmare IWTERNAL FACTORS SEOUENTIAL INPUT eofrl PROCESS THE RECORD Far more important from obieetive factors are the factors connected with the team which is worlftng on the project. If the new technology is to suceed the following prerequisite should be fuif illeds 1. 2. 3. A. Programming standards should be enforced The project should be planned as any other oianufacturing process The progress of the project be followed and controled should The interaction between the oembers of the team should be encouraged to enable the dissemination of new ideas The team which is working on the software project used as a work case hero consists of app 15 to 20 members.This is definitely too large a number. The result Is a loosely con-nc^cted taatn where news propagate very slowly. Furtheri the team is organiiad very deaocrat-icty which is just an. euphemiso for saying that everybody does just as he pleases. Although standard^ enisti no mechanisis is available to force programmers to stick to them.As the progress of the project is not being follouedi the critical points are not identified and the programners spend ?0X of their time waiting for somebody else to do his job. Thus instead of following the cornerstones on the road to successful end of the story» the project is moving slowly from one toobstone to another on the way into troubled waters of fail ure. PROCESS THE RECORD! LISTING! EDIT 1 PRINT THE RECOR^ 4 THE RE CO Ri PRINT NEW PAGE CHECKING 3 ilÄ^BiaM aCromemco System »i^^^^^^l^^pl Lg ■i ^ ! Mikro-kompjutor za profesionalnu upotrebu ■H^ 5 5 ^ ^ ^ V <<5> ^ > * <. 11 ili 22 Megabyte Winchester Hard disk Kolor grafički sistem visoke rezolucije namijenjen za specijalne s iti- i- Ekskluzivni iastupniK za SFH Jugoslaviju agromarketing 41000 Zagreb. B. Adžije 7/1. P.P. 5 Telefon: (041) 417 662, telex: 21741 FORTRAN 8X-REVIZIJA FÖRTHA N-A 77 UDK: 519.682 FORTRAN MLADEN A. VOUK SVEUČILIŠNI RAČUNSKI CENTAR ENGELSOVA bb, 41000 ZAGREB dpißcni au naJvaSniji ti^ermtno ppihvaóeni.prijedloav za raviaiéu vazeéeg fOSTHAS-^ekcg standarda (ASSI X3.$-1879) posmtog i kao FORllìÀII ??, Sova varai ja etmđarđa sa aađa je pòznata kao FORTSAN 8X i đamei. snaSajné imjew u arhitekturi, jezika (iptfdle&e ee mođttlarieacija) i formi izvornog koda, miSajm proHr^ci u kontrolnim etrukturan^ (npr. CASE-btoak), mogudnoetim mmi- pulaoijé'poljima (npr., próoeeiranje aegmenata polja), uvođjmje velikog broja novih intrimiSnih ftoikoija, đinai^u atoh^u memorije itđ. Ukratko eu prodiskutirani plan rada na novom atandar-du i mogvtti utjèaaj na korianike fÖffiPßUf-ti., röÄTÄAff M - JlEriSIO// OF FOSTim 77 s. Hore important ourrently aaaepted pr^oeala for revision of the FOiaSM ?? atanäea^ (ASSI X3.9-1978) are deaca-ibed. The working nam far thè version of th« otandM ìb FOIStlAS 8X, Si^ifiea^t ohangee are proposed for the Umguage opohiteoture Cmodu-larisatioh) and the FÓlfURAS aoùroe fom (free form), ifew control atructures, auch as the CASE-hlcak (OV. introduoad. Alao propoeàì are' epeaial array proóèaaing fadlitieB, a nuaòer of new intrùiaió fünotione^dynanio meranory altoaation eta. Sea FO^fiAS standard development schedule and ite future impact on the POFTRA// uaera are briefly diaoueaed. 1. UyOD Historija FORTRANra poznata je danas manje više 8vakoiB;f;tko ozbiljnije koristi taj viši programski jezik i. može se naći u skoro svakom udibeniku tog jezika (npr. Tucker .1977 , Kat-zan 197 8, Meissner i Organ ick 1980)., I danas je, kao 4 pred više od fietvrt stoljeća, taj jezik prvenstveno namijenjen numeričkim proračunima iako nedavno-prihvaćeni'Standard (npr. ANSI 1978, Brainerd 197B) legalizira manipulaciju znakovima, strukturirano programiranje i si, i tako znatno proSiruje područje njegóVe primjene. Osim općih jezičnih standarda FORTRAN Bx. Blok fzmediu «llkiclj-»klh modul* I Jeigr« t modul« prolir.nj* ointfav. potpunu komD.tIbi i nott ■ na n«k« dodatna »vojatva. HOĐUL(I) MODUL if- JEZIČNIH JEZGRA STARIH- k PROŠIRENJA ELEHEKArA i •ćoj dekadi numerički programski proizvodi, ukoliko budu pisani u FORTRAM-u, sve više koristiti mogućnosti "novih" FORTRAN-a kao što je FORTRAN 77, jog neiekristalizirani FORTRAN 8X i IRTF dPW/ÉWICS 1SBQ) i slični. U ovom radu su opisani najvažniji trenutno prihvaćeni •prijedlozi aa reviziju FORTRAN-a 77 i ukratko je prodiskutiran mogući utjecaj tih izmjena na proizvodnju numeričkih i ostalih programskih proizvoda, 2. FORTRAN ax Rad na skupljanju i razmatranju prijedloga za izmjenu i dopunu standarda FORTRAN 77 te na formiranju prijedloga za slijedeću reviziju tog jezika'obavlja tzv. X3J3 tehnička komisija Američkog nacionalnog instituta za standarde. Komisija radi u grupama i periodično izdaje iz-vjeStaje s prijedloairaa izmjena i dopuna. Trenutno prihva.ćeni prijedlozi uključuju, na primjer, modularizaciju cijelog jezika, standardizaciju NAMELIST naredbe, uvodjenje novih kontrolnih struktura, procesiranja polja i si. Plan rada X3J3 komisije predvidja zavräavanje prvog prijedloga kompletnog prednacrta novog standarda negdje u siječnju 1932. godine, te nacrta za javnu raspravu u studenom 1902. godine. Medjutira, očekuje se da če konačna forma standarda biti gotova tek u 1986. godini. Ovdje su u glavnim crtama opisane interesantnije izmjene predvidjene za slijedeću reviziju FORTRAN-skog standarda, no treba napomenuti da je materijal uzet iz radnog dokumenta CAKSI 1981, Meissner 1981) i da konačni standard mt.-že, ali ne mora u cijelosti ili Čak uopće sadržavati izmjene i dopune koje su ovdje opis^ć ukoliko ih komisija u medjuvremenu'modificira ili odbaci. 2.1. Arhitektura jezika Osnovni koncept revizije FORTRAN-a je postojanje šeagre jezika sa dodatnim modulima. Sema arhitekture jezika prikazana je na slici 1, Jeagra je potpuni i konsistentni jezik koji^^ odgovara nekim dogovorenim kriterijima i koji im? funkcionalne mogućnosti koje nisu lošije oi važećeg FORTRAN-a 77, i u prvoj itepaciji j& ustvari neSto modificirani FORTRAN 77. Modul_atarih_eleinenata jezika u principu s«drži jezične elemente koje X3J3 komisija smatr« pre-vazidjenim, ali koji eu neophodni za održ;^iMftje kompatibilnosti sa prijašnjim verzijama sfejndar-da. Hođul(i)_jesi3nih_pì'o8\.!i>en3a sadrži(e) dodatke j«ziku koji su sintaktički, semantički i idejno konsistentni sa FORTRAN jezgrom. Elementi proširenja mogu se slobodnije Jčoristiti sviro pozitivnim specifičnostima arhitekture računala na kojem se jezik implementira, mogu biti rojeni za usko specijalizirane aplikacije i moga pre.d-stavljati korisne ekaperimente u konstrulceij i i razvoju jezika, koji medjutim, ne moraju Mti pogodni za uvrštavanje u Jezgru. Koduli,_La_apl-ikaaÌ3e su standardizirana prošire- nja programskog jezika FORTRAN-za specifične aplikacije kao §to su baze podataka (npr. rela-ciona, CODÀSYL), grafika ili procesna kontrola. Svi moduli moraju biti potpuno kompatibilni s Jezgrom i Moduliina_proSirenja. Sami aplikacijski moduli piäu se na osnovu dodatnih standarda koji nisu obuhvaćeni standardom (u ovom slučaju 8X) jezika FORTRAN i koji moraju biti'odobreni od X3J3 komisije. Trenutni sadržaj Jezgre je FORTRAN 7 7 iz kojeg EU izbačene neke naredbe' i konstrukcije'(Tabela 1). Medjutim'i sigurno je da će u taj modul biti dodani neki elementi koji se momentalno nalaze u Modulu_proäirenja. Trenutni■sadržaj Modula__starih_elementa čine svi elementi FORTRA-NA 77 brisani iz Jezgre. LI principu ovaj modul treba sadržavati sve one elemente koji jesu ili će biti izbačeni iz Jezgre ili Modula_proSirenja. Za sada komisija ne'predvidja posebni modul koji bi sadržavao elemente FORTRAN-a 66 Sto bi eventualno moglo prouzročiti probleme kada su u pitanju programski proizvodi koji ovise o nekim specifičnostima standarda FORTRAN 66 kao što je na primjer jedan obavezni prolaz kroa DO petlju kada'prograin dosegne bilo . koju DO naredbu. S druge strane skoro je sigurno da će proizvodjači kompilatora, barem joä slijedećih desetak godina, ugradjivati mogućnost za rad po standardu 66 odnosno standardu 77 (npr. UNIVAC 1979, 1981,'NCSU 1961) jer ako se novi standard i prihvati do kraja 1987, godine onda će, sudeći po dosadaänjem iskustvu, trebati barem četiri do pet godina da se.kompilatori koji su u potpunosti suglasni ea nanvim standardom rašire po svijetu i počnu upotrebljavati u^ aktivnoj proizvodnji. To u principu znači da će barem do godine 2000. procesori koji su u skladu sa standardom .primati ave standardne FORTRAN 7 7 progra^ me. Uvodjenje modula rezultirati će u dodatnim standardnim naredbama sa'.kontrolu kompilatora kap'äto je npr. UpING, Svaki standardno prihvaćeni modul imao bi neko prihvaćeno ime i neku skraćenicu odnosno prefix za upotrebu kod kodiranja. Moguća imena nekih modula ilustrirana su u tabeli ?'. Primjer upotrebe modula dan jé na slici 2.2, Kontrolne strukture Predvidja se postojanje tri kontrolne strukture IF - blok ' ' .'i DO .- blok CASr - blok . ~ Tabela 1. Trenutni sadržaj jezgre (travanj 198Ü FORTRAN-a Jezgra je FORTRAN 77 iz kojega üu biliSdiJii üÜjtf deći elementi: 1. .Kolona 6 za nastavak i C za komentar 2. equivalence' 3. COMMON i BLOCK DATA . H. Predavanje elemenata polja ili šubstrifig-ti "DUMMV" polju 5. Aritmetički IT 6. Izračunati GO TO 7. Alternativni' RETURN ' fl. ASSIGN i asajnirani GO TO 9. Funkcije definirane aritmetičkim izrazom 10. 'DOUBLE PRECISION ■ 'v • 11. ERR = i END = specifikacije 12. H, X i D format deskriptori 13. Specifična imena intrinzičnih funkcija 14. Asocijacija ENTRY imena 'i trenutni sadržaj Hodula_starih_elemenata čine elementi FQRTRAN-a 77 koji eu navedeni kao brisani iz Jezgre. U Jezgru će, medjut im, biti uključeni neki novi elementi kao Sto je CASE-block, interne procedure, dijelovi prijedloga za procesiranje polja,generičke intrinzične funkcije, izmjene u formi izvornog koda, specifikacije točnosti, GLOBAL deklaracija itd. Svi ostali prijedlozi pripadati će modulima proširenja. " . Jf- ilöfe strukturu već poznajemo iz FORTRAN-a 77 i trenutno nije predvidjeno da se forma te strukture mijenja. DO-btok ima slijedeću opću formu; ■', ■- . . DO ' (kontrola) . blok REPEAT ■ gdje je blok, kao tF blok, slijed naredbi koje se mogu početi izvršavati samo od početka, idok je iskakanje iz b^jka dozvoljeno. Kontrola mo-.ie biti iiražena na dva načina: (:>■ i = (2) e^ TIMES.. gdje ej^ označava neki realni ili cjelobrojni izraz. Brojač prolaza.kro'/ DO-blok se evaiuira na početku bloka i nula prolaia kro'i blok je dbzvoljeni slučaj. Trenutno se ne predvidja da 46 Tabela 2. Primjeri imena modula i prefiksa Cu zagradama) modul_starih_elemenata: m0üul_pr0s1renja: aplikacijski_modul: aplikacijski_modul: aplikacijski modul: aplikacijski modul: OBSOLETE array_processing c0dasyl_data_base c cdb relatI0NAL_data_base (red graphics (grad nume bical_analysis (nag) USING COOASYL_DATA_BASE PREFIX - CDB, S 6 NUMERI CAL ANALYSIS PREFIX = NAGS ' £ PROCLIB » HAG^HAGASC11, OBSOLETE CDB_FETCH (NeXT,SET=SET1, ENO = 123) X, V, Z CALL FETCH (SIZE) CALL NAG EOhFAF (A,B ...) END Slika 2. Primjer upotrebe irodula 1 prefiksa u FORTRAH-sklm naredbama. CD8_FETCH označava CDB speci-fTSnu naredbu, dok FETCH mo£e predstavljati korisnički potprogrsm. Imenovanje OBSOLETE modula znači da se bilo kakve nekompatibiInos-tt fzmedju Modula__9tarlhjBlcmenata ( modula proilrenjs odnosno Jezgre rjeSavaJu u korist Modula starih elemenata. bi DO bloU mogao zamijeniti klasičnu (FORTRAN 77) DO petlju nego bi predstavljao jednu dodat-mi konstrukciju. Caee-blok ima slijedeću opću formu: SELECT CASE (exp) CASE blok-selektof blok [case blok-selektor blok : ] END SELECT gdje je exp neki izraz a blok-selektor ima slijedeću formu (Belektor_raspona ili vrijednosti [, selektor^ raspona ili vrijednositi ... J ) selektor_vri3ednosti je izraz Ckonsstanta) istt^ tipa kao exp, a selektor^raspona je oblika [ expl3 1 [exp2]i označava raspon unutar kojsga se smati^a da CASE izraz C exp) aktivira taj hloK ^selektor. Ukoliko je selektor'_raspona izostavljen uzima se minimum i maximum implementi rene vrijednosti za tip exp-a. Primjeri kontrolnih struktura dani su na slici 3. 2.3. Procesiranje polja Za numeričku analizu jedan od najinteresarstoii jih predloženih noviteta je veliko proširenje mogućnosti FORTRAN-a za procesiranje polja. Osim skalara i polja uvodi se joä jedan koncept tzv, sekcija polja, tj. podsekvenca elemenata pslja. Opća forma adresiranja sekcija polja je; a(GS, [.SS . . gdje je a ime polja, (ss [,,.,1) je tzv. subskript sekcije, a ss je iiraz za ssskcijski subskript. !KOO ZA PROVJERU; 1NEUPAREN IH ZAGRADA CHARACTER lihe (80) level'- o DO (I - 1,80) SELECT CASE (LINE (1:!)) CASE (-(-) LEVEL • LEVEL + 1 CASE (-(') LEVEL - LEVEL -1 IF (LEVEL.LT.0) THEN PRINT*,'NEOČEKIVANA DESMA ZA(iftADA" EXIT EHDIF CASE DEFAULT I IGNORIRAJ SVE OSTALE ZNAKOVE END SELECT REPEAT IF (LEVEL,GT.O) TtlEH PRIHT-^-NEUPARENA LIJEVA ZAGRABA' END! F Slika 3. Primjer upotrebe novih kontrolnih sc ili DEFAULT Broj ES-a mora biti jednak bx'oju dimeniija u deklaraciji po.lja. S.im gej može bit j posedli znak i za ilustraciju neka je to zvjezdica Ctzv,. "for:ward section selector), zvjez.dicči .... sa' predznakom minus ("revefs ss"), konstrukcija ssl : ss2 I : ss3"| gdje je ssi neki izraz ("indexed section selector") il.i Izraa koji >sa-drži jednodimenzionalfio ppl j e C "vector-valued ss"). Primjeri sekcije polja dani su na slici M . .-...■' 1. Je dvodimenzionalna sekcEJa trodimenzionalnog polja 2. lNTEGERA(Ii:7,3),B('») = A(®,3) ta jednakost uparuje slijedeće elemente: B(2) B(1) BCt) B(3) sa A('4,3) A(5,3) A(Ć,3) A(7,i) 3. Ako Je definirano integer z(5,7), v(3) 1 V Ima slijedeće vrijednosti V = 2,1,1,3 onda sekcija Z (3.V) sadrži ove elemente polja Z: 2(3.2). Z{3,1), Z(3,1). Z(i,3) Slika li. Primjeri sekcija polja Paralelno sa sekcijom polja uvode se i izrazi i operacije sa poljima. Tako na primjer aritmetički izraz odnosno pridruženje C = A + B (gdje su A, B i C recimo dvodimenzionalna polja) predstavlja formiranje sume odgovarajućih elemenata od A i B da bi se dobili, elementi od C. Jasno A, B i C moraju imati kompatibilne dimenzije. Predlaže se uvodjenje nove funkcijske definicije: \ ■ ■ " ELEMENTAL, EXTIIRNAL fun [,fun ..',] kojom se 'funkcija označava kao ona kod koje se, ukoliko su argumenti polja, funkcija koju obavlja vrSi pojedinačno na svim elementima polja. Predlaže se uvodjenje novi!) funkcija PACK i UNPACK za kompresiju podataka, te blok strukture WHERE-blok i OTHERWISE-blok prvenstveno namijenjene-, za rad sa poljima. Uvode se brojne nove intrinziđne funkcije za manipulaciju s poljima, kao što su funkcije za redukciju polja (npr. MASK_SLIM tC.CiGT.O. ), PRODUCT, (A,uting Centr« News- ' letter, 1981-08,t 21, Tucker A;B, Jr, 1977, Prograiiming Languages, McGraw . -Hill Book Co 22, UNIVAC, 1973, FOKl'RAN V Programmer Reference, SF1;RRY UNIVAC, UP-40BO rev,2 23, UNIVAC, 1979, FORTR/'J-J (ASCII)' 9Ra, Programmer Refe- rence, SPERRY-UNIVAC, UP-8244,1 24,- UNIVAC, 1981, FORTRAN (ASCII lORl Release Desor,, SPEFa?Y-UNIVAC, BRD-2e8.3, Feb^ry 19S1, INFORMATICA PRIMJENA LEKSIKOGRAFSKE METRIKE ZA PRORAČUN DEBALANSA LOPATICA ZRAKOPLOVNIH TURBINA UDK: 681.3:51 JOVAN LONCAÉ VIŠA ZRAKOPLOVNA ŠKOtA - ZAGR^g 4 a-•ft U ir«du-/se.uvodi lelcBUcogrBfek« metrika u prostor pornmtactje ko^e se .aatio koristi aa proraSun đe»-WlanB«. APLICATION OJ mE IiEXlCOGIULFIC HETHIC TO CAliCÜLATION Ol' THE EAIiANC£ OP ms AIRPLAKE TUHBTNE SHOVELS) The lexlcograflc metric ig Introducec^ in space of perDutatiou and ueed for the calculf tion of the balance of the airplane turbine sl:iovela. UVOD Upi [vJ [ 5j u profltor permutaci^« uveli eno lanSanu, iareràionu i transpozicionu metriku i u njima dobili različite vrijednosti debalacsa (I ovolo radu uvodimo leksikografsku metriku i u đJoJ raSunaoo vrijednost debalsasa. LEKßlKOQEAFBKA METfilKA Na skupu permutaciJa uvedimo tkz. leksikografsku uređenost. Uzmimo da permutaci j a •* slijedi iza permutaci je pj^-Ci^^igi. .i^) i oznaSino PjAp^ «ko postoji takav cijeli broj ^ (l««t4n) da imamo ji'in j2'"Ì2«" »It-l'^^-l' no ¥ iot • Uvjeti reflekaivnost i antisime-triinosti BU ispunjeni. Pokažimo da ja ippusjfti i uvjet tranzitivnosti. Neka jo Pj-(k^k2...kjj) i pj^ p^. Zapis označava da postoji takav cijeli brod/3(l»/i4a) da je ® ^^^A ' "e'ta nioW./ì) tada je ii-kj^, ig-kg... Is-y:.!. ij^ i k ^.odnosno budući je (za/"-«1) ili j^A^ aa f^/bm Slijedi da p^^p^, Sime je tranzitivnost dokazana. Za bilo koje razliSite permutacije ' Px» P2 uvdok vrijedi Pj^Pg ili Pg^Pi« jer uvijek postoji indeks g(Ba koji je i^f j^ . Frema tose leksikografska uređenost je linearna uređenost skupa permutacija. I>rednji princip uredjaja iskoristimo 1 ea uvođenje metrike. Naime, svakoj pe3fpridružimo broj Z(p) koji u stvari predstavlja redni bäfoj permutaclje kad je đT leksikografski uredj«a. Udaljenost dCpj^,P2)-bu ispunjeni ekflioDi metrike nema potrebe provjeravati j»r je eada prostor permutacija^ s uv đenom utSa-IjanoSću izometrlSaa skupu prirodnih broje««» od 1 don!, (n-faktorijela) s oblbnom EukÄd-snom udaljenošću. Krajnji su eluÖajevi kojoj odgovara z(p)=l, a permutaciji p»(nij&-l.. 3.2,1) broj Z(p)=n!. Znači da je Sa bi iaraSunall Z(p) za proizvoljni ptSTuvodi DO na^ razbijanje na'klase o-tog roda fl|. Za P^-Cli •••Ìq) te P2-(jij2"-Jii^ kažemo đa ulaze u istu klasu reda m (DEl,n) ako je i^sstj... ^'"iP^ sastoji od n-klesa 1 re^, n(n-l) klasa II reda itd. Za proizvoljni it^nji-bijanje m-tog reda predstavlja reabijanje na disjunktne klase čija unija čini skup (TT Ji.koic onda razbijanje -f-tog reda predstavi!»"'»«*' njavanje razbijanja m-tog reda tj. za f>è bilo koje permutacije iz jedne klase /-tog reäs obavezno ulaze u jednu klasu n-tog reda. Sv» klase istog reda sadrže jednak broj permuta«^ja. Postoji hijerarhija klasa. Čitav skup ^T koji se sastoji od nf'permutacija ima n-klasa X re-< da, a u svakoj klasi ima (n-l)l elemenat*.Svaka klasa I reda sadrži (n-1) klasa II re^ od kojib svaka ina permutacija itd, demon- strira jno prednje za sluSaj n-3* ^«da i|piO! 5 klasa I reda, svaka klasa ima 24 perm« ;2o.kl«aa;II redB,i svaka ima 6 p®rmutaciJ«j 60 klasa III reda,' svaka ima 2 permutacije^ ,■120 klasa IV reda, jsvaka ima 1 permutaci Ju. Unutar svake klase m-tog reda, klase (m-1) reda možemo prenuiuerirati na slijedeći način: Prvom klasom- (m+1) reda nazivamo klasu sa naj-,manjim elementom na (m+1) mjestu, drugom klasom nazivamo klasü sa slijedećim'rastućim elementom na (m+1) mjestu ltd. Opća formula za izračunavanje broja permutaci-■Je u aavisnosti od Ijroja klasa različitih redo* ■vb, u koje ulazi dana permutaciJ a ima slijede-;ći oblik.; PotjtoJe i drugi izrazi pomoću'kojih , jše može izračunati leksikografski broj permu-i itaCij0:Z'(p). .I iOznačimo £i aa f brojeve klasa m-tih redova u ' jklasama (n-l) redova, onda Je broj permutaci- ■ .Ja u nizu od n permutaciJa dan izrazom: Z(p)=(fl-l)(n-l)l+(f2-l)(n-2)!+...(fm-l)(E-m)l , (1) Ako Je zadana fiksna permutacija p^^, onda se ■može generirati perrautaoija iz kruga radiusa ■E, a centrom u p^, pomoću Slijedećeg algoritma [Ij : /LLCOIÌIM 1 Prvi korak; Pomoću formula (1) odrediti Z(p) iDru£i_korak; Iz segmenta [l,R] slučajno izabrati' cijeli broj r i predznak plus ili minus. Izračunati Z(p)=Z(p^)±r Treći korak; Ako Je l£ Z(p)i;nl prijeći ne slijedeći korak inače se vratiti na korak 2. Četvrti korak;' Postupno odrediti brojeve k^^ (i»l,B,,.n-2) i to po pravilu: ikj^- Je ostatak od djelenja |a(p)-l| na (n-l)! «i-(i»2,5...n-2) Je ostatak od dijeljenja ■K, , na (n-i)! Odredite »i-1 na Peti korak; (n-l)!j +1 ^ (ìb1,2,,.n-l) pomoću ■i-l gdje Je« i«.(2,3,.,n-2), N[ Jcijeli dio izraza iSesti korak: Ne osnovu dobivenog niza A fj I formirati permutaci Ju p=(ij^Ì2. . .ij^) na slije-daći način: ataviti ij^^fj^ i precrtati i^ u ni- zu (l,2,3...o). Staviti ig-broju koji stojitm prvom mjestu u proređenom nizu i precrtati ig ia niza i.t.d. ^n" Jß'lihom p.reostalom neprectimom elementu u nizu (l,2,5,...n), Hedoatatak prednjeg elgorii ma Je u toitio što se on može primjeniti aa relativno male n, tako đn već kod n=2o dolazi do potoSkoća. Naime, u zavisnosti od duljine me-morijske riječi računara, ograničenn je i veličina broja,-koji', se može zapisati. Tako za n=21i imamo^ 2lt a lo što prelazi mogućnosti nekih računara. Za formiranje permutacija koje leže u zadanom krugu za ■(n72o) razradjen je eli£oritam znano-: van na faktorijelnom sistemu, računanja. Recimo da imamo permutaci je P=(iliÌ2-• «in) ^^ svaki (osim ijj) stavimo; s^ »= i^ , gdJe je ^-broj elemenata skupa|iy^ (3) Tada leksikografski broj permutecije možemo zapisati n-l • s^ (n-„()f (4) Hćka Je p^e^JTcentar neke okoline radiusa H, 0 r- udaljenost do neke permutacije p-,^ (r412 11 475 -509 0 -17 5 25 41 75 41 22 -26 . TISEETT' ■ Broj Batata 1. 2 J * . 5 6 t 8 9 lo 11 12 14 15 16 Broj lopitla* 52 7> 16 57 15 54 79 80 ai 85 86 . 51 4 «7 oa 85 (Itatieki nona» -11 27 175 • 259 .162 . 22 .457 -45 -57 9 -25 - 3 -31 - 7 51 -11 Bnj ajgata ' 17 13 W 20 21 22' 23 24 25 26 27 28 29 50 31 52 ttroj lopatlet M , 90 91 92 17 2J 28 11 53 77 52 12 72 ,59 75 BtatUkl anut 65 51 «4 21 49 -69 -511 15 181 -249 . 49 /-86 2}1 -11 . 17 -58 Broj ajaatn » 55 56 57 m ':59' 4o 41 42 45 44 45 46 47 4a Aitj loiiatita ' 76 95 • 62 56 50 59 60 63 25 74 8 94 55 69 Stati»! uoant Jl . 0 61 - 9 -11 55 -17 ' -115 -59 -517 -25-145 -53 21 5 5 ajaata ■ 119 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 65 . 64' liroj lopatlaa 9S 96 47 67 2 55 '57 1 15 2« 2o 29" 55 7 5 14 atiitieu Boaaat 51 31, -191 15 1« - 6 5 0 -Z91 470 -51 -142 . 15 420 -411 -541 Broj ajaata 65 66 67 66 69 70 71 72 75 ' 74 75 76 77 7« 79 80 BTQj Ivpatloa 34 36 41 44 46 5« 49 64 58 27 4« 10 21 51 42 StatUki Bouat -625 21 176 -259 -121 -9 «2 15 488 - 2 79. 81 61 -46 -15:: 15 BlOj Bjaata ai 62 65, 64 85 86 87 88 89 90 91 92 9J ■91t 9!. 96 Bnj lopatica 61 6 9 ' 2* 4« ■ 45 5 18 62 65 66 66 43 70 76 gtatiikl aiioont. 17 -179 -301 -412 11 475 -309 0 -17 5 25 41 91 -26 23 75 IITERATURA: l.Golenko B.l. - Stetističesnie modeli v upravlenii proizvodetvoa. Statistika 1973.g. ■ 2. Pomanarenko L. D.: - Ob ispolzovanii nlto- vltiioj metriki v aedaćoh razmeäöenija geo. ■ metričeeaih objektov. Kiev 1975. . ! .'5. J,,Lončar - O Jednoj metodi proračune opti-uelnoE balonaa. Informatika br.3 Vol.5 LJubljana, 1981. god. 4. J.Lončar - Primjene inversiione metrike za proračun optimalnog balansa. Informatika br. 3 Vol. Ljubljena 1981. god. 5. J.Lončar - PrinijeriH transpozicione metrike za proraSun opbiiimlnog debalenso. Informatica, br.4, Vol.5, str.32, Ljubljana 1981 god. ■ SIMULACIONI MODEL ZA EVALUACIJU PERFORMANSI RAČUNARSKIH SISTEMA N. HADJlNg^^ V. CERIC UDK: 519.682.6 SVEUČILIŠNI RAČUNSKI CENTAR, ZAGRII U radu Je opisan diskretni simulacioni model za evaluaciju performansi računarskih sistema. Model omogućuje usporedbu rada razllSltih konfiguracija sistema, detekciju ,1- otklanjanje uskih grla u sistemu, te usporedbu rada istog alatema sa razlloltiin. »Jeäavinaina radnog opterećenja sistema. Model Je programiran u Jeziku OPSS, te verificiran na realnwii sistemu UNIVAC 1100. A SIMULATION MODEL K)R EVAl.UATION OF C0MPÜ1ER SYSTEMS PERPOBMANC fiS •fhe paper Iholudes-a deaoriptlon of the discréte slmulatlori model for evaluation of computer systems performances, ttie model enables the coiq;>aration of perfonnancea for various, systems configurations, detection and elimination of sy3|jšns bottlenecks and coirfwratlon of perfbnnance of the same system with various inlxea of system wortcloads. The model is programoed in CPSS language, and Ita verification ia done on the real UNIVAC 1100 system. I. UVOD Računarski sistemi su vrlo složeni sistemi, pa Je i evaluacija njihovih performansi složen zadatak. CllJ evaluacije perfbrraansi računarskih sistema treée generacije obično uključuje tsaks^izlranje propusnosti uz odgovarajuća ograničenja na vrijeme odziva sistema. Sistemi za obradu u realno® vremenu (Real-time systems) ^tijevaju završetak obrade do nekog vremena, nakon kojeg Je završetak obrade beskoristan. Mnogi veliki računarski sistemi nastoje minlmlairatl vrijeme odziva na račun zakainjenja u obradi drugih poslova. Poslovi za obradu u interaktivnim sistemima (Time sharing) zahtijevaju odzlv unutar nekoliko' sekundi,,dok neki poslovi za serijsku obradu (Batch systems) mogu zahtijevati završetak obrade unutar nekoliko minuta, nekoliko-sati ill čak nekoliko dana. Neki sistemi moraju garantirati i minimalno vrijeme pristupa do nekih sredstava računarskog sistema nakon što su uzeti u obradu. Takvi sistemi osiguravaju nekoliko nivoa pristupa, gdje svaki nivo garantira pristup sredstvu, vrijeme odziva 1 cijenu raspoređivanja za korištenje tog sred3tva[l]. Zadovoljavanje zahtjeva korisničkih poslova na sredstva računarskog sistema predstavlja primarni zadatak opera-clonog sistema. Performansa operacionog sistema ili računarskog sistema se izjednačuje sa Izvršenom obradom nad korisničkim poslovima uz zadovoljavanje ograničenja na vrijeme odziva sistema. Performansa računarskog sis-tena, u tom siBislu.zavlsl od četiri različita aspekta sistema i njihovog rada: 1. Raspoloživa sredstva sistema, Org&nlzacija ovih sredstava unutar sistemaj 3. Zahtjevi radnog opterećenja na ta sredstva. Strategija pridjeljivanja sredstava siatenà. Hogučnoat provođenja ekonomične procjene (predviđan^) performanse sistema kao funkcije prethodno navedeiÄ aa-pekata vrlo Je korisna. Tako npr, neki načini poboljšanja rada postojećih sistema mogu biti provedeni variranjem raspoložive količine postojećih sredstava sissteina, organizacijom postojećih sredstava, kontroliranjem radnog opterećenja i procedurama pridjeljivanja sred^ava unutar operaolonog sistema. Posupak evaluacije mogpé Je izgradnjom 1 analizom rada hipotetskih sistema (modela) te usporedivanjea performansi različitih sistema ked ob-rdde istog radnog opterećenja. Model pridjeljivan^ sredstava računarskog sistema koji Je ovdje opisan tpeba onngućiti predvldanJe performansi sistema kao furiai je opisa gore navedenih aspekata operacija sistema, 2. OPIS RAČUNARSKOG SISTEMA Struktura sistema Osnovne karakteristike rada račumrskog sistema l^Jl će ovdje biti razmatran prikazane su na slici 1. po- sao koji se obraduje na sistemu opisan je sKupom «Zadataka. Zadatak predstavlja konstantan skup zahtjeva sped-atvima, te se naziva aktivnim ukoliko njegovi z^l^Jevl mogu biti zadovoljeni. Struktura posla odreduje ^edak u kojem zadaci mogu biti zadovoljeni, tj. aktlwil. ss oper adoni slatem (OS) aastoji se od skupa OS funkcija koje pridružuju sredstva zadacima i odgovaraju na prekide u radu aisteina. Prekidi u radu sisteroa odgovaraju re-ferenciranju procesa nepristupačnoj informaciji ili završetku Intervala aa vrijeme kojega je sreilatvo bilo prltljeljeno nekom zadatku. Pozivom funkcije operaoionog sistema, koja unosi značajan utrošak sistemskog vremena, •iniciraju se sistemske radnje. Zahtjevi sistemskog posla (sistemski "overhead") mogu se opisati na isti način kao i zahtjevi korisničkog posla. .Korisnički poslovi se iiiabiru iz radnog opterećenja prema kategorijama koje se razlikuju prema prioritetu, ni-' you željene usluge, te prema izvoru posla. Usporedba performansi između različitih sistema koji obrađuju isto radno opterećenje zahtijeva opis sistema 'koji Je nezavisan od karakteristika radnog opterećenja. ■ Da bi se to postiglo, u modelu na slici 1 provedeno je odjeljivanje modela zahtjeva na'sredstva od modela računarskog sistema. Parcijalni raspored zadataka posla odražava strukturu posla i odnosi se u biti na izvođenje programa. Stvarni poredak zadovoljavanja zahtjeva određen Je samim sredstvima sistema, te strategijom pridjeljivanja, Ovu nezavisnosti strukture zahtjeva i strukture sredstava teže je postići sa djeljivim sredstvima, kao što je npr. memorija, tj; zahtjev korisničkog posla za memorijom ne može zavisiti o tome da 11 se memorija pridjeljuje u stranicama fiksne veličine ili u blokovima varljebilne veličine. Način rada sistema U ovom radu promatramo neinteraktivni, raultlprogramski i multiprooesorski računarski sistem sa slijedećim sklopovskim komponentama (sredstvima) kao na slici 2, Ostali uzlazno/izlazni uređaji (čitači, štampači i dr.) neće se razmatrati u ovom modelu, jer je evaluacija tih komponenti puno jednostavnija od evaluacije navedenih sredstava računarskog sistema. Radno opterećenje čine svi programi učitani u sistem, tJ. oni koji čekaju na izvođenje obrade. Svaki program sastoji se od skupa zadataka koji predstavljaju samostalnu cjelinu koja se moze izvesti u računarskom sistemu. Programi su pohranjeni na vanjsku meiroriju (disk, bubanj) , te se ovisno o prioritetu i veličini raspoloži- (RAZLIČITI NIVOI USLUGE, PRIORITETA, IZVORA POSLA) ve centralne memorije izvlače iz vanjske memorije 1 pohranjuju u centralnu memoriju, kako bi bili spremni za izvođenje. Multiprogramskl nivo određen je veličinom raspoložive memori je 1 distribucijom zahtjeva za centralnom memorijom. Svi napunjeni zadaci se takmiče za vrijeme centralnog procesora; U'računarskim sistemima koji rade na raspodjeli vremena, a takvih je većina, niti Jedan zadatak ne dobiva odjednom kvantum-zahtljevanog vremena procesa,nego dobiva zahtijevano vrijeme u Inkrementima. Po svakom utrošenom Inkrementu vremena centralnog procesora ponovo se ispituje prloritetr.a lista za dodjelu centralnog procesora. Kad god zadatak izvodi ulazno/izlazni zahtjev na Kmetsku periferiju oslobađa se centralni procesor, a kad .zadatak završi svoju obradu oslobađa se 1 zauzeta memorija koja Je. bila pridjeljena zadatku. Budući da u sistemu može postojati više od jednog zadatka može se poja- viti slučaj da neki zadatak zahtijeva sredstvo koje nije trenutačno raspoloživo. Dakle, mora postojati rep čekanja za svako sredstvo,;tj. za centralne procesore, centralnu memoriju, magnetsku periferiju (disk, bubanj, traka). Ka.d god neki zadatak zahtijeva sredstvo koje se več koristi Ili raspoloživi prostor sredstva nije dovoljan, zadatak ulazi u odgovarajući rep čekanja. Zadatak može biti samo u jednom repu. čekanja istovremeno, i on se né izvodi dok Je u repu. Strategija dodjele sredstava računarskog sistema, kao 1 prioriteta zadovoljavanja zahtjeva, ugrađena Je u sam operacioni sistem. Prioriteti izvođenja zadataka mogu hiti.nametnuti i od strane radnog opterećenja sistema. CENTRALNI PROCESORI CENTFÌALNA ULAZNO/IZLAZNI MEMORIJA PROCESORI' MHONETSKH JEDINICE (d.lsk, bubanj, ti-ijk-i) slika 2, Sredstva računarskog sistema RADNO OPTEREČE- UJE STRUKTURA AKTIVNI OPERACIOtJI SISTEM PRIDJE- SREDSTVA RACUNAfiSKa SISTEMA i POSLA (koji je aktivan) -1- ZADACI ZAVRŠENI LJIVANJJ PREKIDI SIRTF.mKl POSLQVÌ MODEL ZAHTJEVA NA SREDSTVA MODEL RAČUNARSKOG SISTfJMA Slika 1, Osnovne karakteristike računarskog sistema Radno opterećenje Radno opterećenje instalacije dobiva se najöeäoß snim-njem utroška sredstava aiatema u nekom periodu. Iz mjerenih rezultata fitatiatićklm metodama odreduJu se flinkoi-Je distribucije vremena pristizanja i veličine zahtjeva. Za svaku radnu instalaciju može se odrediti broj karakterističnih grupa zadataka koje au karakterizirane specifičnim zahtjevima na sredatva aiatema. Npr. to trogu biti mewiorìjakl zadaci, U/I zadaci i različite mješavine jednih i drugih. Ovu problematiku treba posebno razmatrati, što nije predmet ovog rada. Svaki zadatak obavezno sjihtljeva oentralnl prostor i memoriju, & po potrebi i neku od raaßnetskih Jedinica. 3. SIHLILACIONI MODIiL Osnovne karakteristike siniulacionog modela su slijedeće: Radno opterećenje sistema predstavljeno je kao mješavina tri tipa zadataka: znanstveni, razvojni i poslovni, od kojih svako Ima svoju raspodjelu pojavljivanja i zahtjeve za sredstvima računarskog .sistema. Zadatak (task) je zaokružena cjelina za obradu, i ne dijeli se u finije elemente. Zadatak ima i-azličite zahje-ve za CPU', memorijom, perifernim jedlnlcania i si, U sl-mulaoiononi modelu zadatak Je prikazan pomoću transakcije koja Je pokretne svih događaja u modelu. Sistem 30 sastoji od priitiarne i proširene memorije, te dva ill više CPU proceaora. Zadaci koji 3u u primarnoj memoriji koriste CPU u jednom vremenskom odsječku, dok zadaci iz proširene memorije koriste CPU u prekidnom načinu rada. Zadaci iz primarne memorije su višeg prioriteta od ovih u proširenoj memoriji, tako da u slučaju konflikta zadatak iz prosirené memorije mora čekati na korištenje svog slijedećeg dijela potrebnog CPU vremena. Ukoliko su i primarna i pi'ošireria memori ja zauzete kada zadatak postavi zahtjev na njih, tada se zadatak veže u tzv. korisnički lanac. Do aktiviranja tO(ä zadatka dolazi u času kada neki od prethodnih zadataka napiista glavnu ili proširenu n^niorlju. Zadaci iz korisničkog lanca aktiviraju se po slijedećem rasporedu: prvi idu zadaci koji koriste najviše niemorlje (uz uvjet da traže najviše onoliko itieraorije koliko u tom času ire na raspolaganju) , a niedu njJina idu prvi oni koji su prvi veaani u lanac. Ha siici 3 prikazan Je blok ciijagrara rada simulaclonoK modela. Najznačajniji dio modela, oponašanje dodjele, zauzeća i izvođenja zadataka u primarnoj i proširenoj memoriji prikazan je u Dodatku i. Model omogućuje variranje .-illjedećih pdramati ra; ^ a) Hadno opterećenje ^^ - učestalost pristizanja zadataka, - distribucija zahtjeva za resurse sistemi (CPU, tw;-morijc dluka, bubnja, trake), - odnos tipova opterećenja. ^ b) Parametri konfiguracije sistema ' - broj CPU-ova (1-6), - veličina proširene memorije (lalK-'iS'lK), - veličina primarne memorije (32K-160K), - veličina raspoložive memorije za taakove (k!:i(.»a'MCcri. lt : SAvrx r:f;CPu,xrf:i:cf'iJ*l AOVAUCC COTOt*!,*-) COfPADC riHf.coT tr. 1 crru{t,) COHPAÜC TTHrJl.LOT TO : L0r0(+';) SAVO. MCI'U,XTr-,CPli + 1 AD\pAf,Cr GOrO< + 1 TIIRLI +1) compa!E f":pjoi!.tv(c rr i + coMPAPc p'.pjüL.Tvrc rr r cor^-f^in ZAuzrCc pi.ocisokA ovisHi! jr !■■ HRHC'ClJi. u nuju jr LrnFf.t.JLfi 0 tipu ZAt.ATr.Attlur Tf 0 iAuzLfu pRocrsoRA (I UI :s, KohnciRACijA IMA - nocrr HM - .AUZftE PROCLÌOlìA ZA IZVltiflUL fftHor-iji I L A V ' (/ J A*;S ICH ASS ICH AS5ICI4 ASEIGI, ASElClt ASSICt, ttiAME .XAAX-^C PJOb,TVPC,=A MCKORy,rNa=p CAU (Vr^c cuu,tn=n l0U,vr,.=0 ODRtClVANJt plüOlUTETA Z AD 0 VOL J A V AH J A ZAHTJEVA ZA GLAVNU 1 ^RU:IRt^^U HTMORIJU OBIG = USER CIIAlll ZA GLAVMJ rEMORIJU SCRTIRAN PO SCAU GIRO = USER CHAlfJ ZA PROriRENU -irMORIJlI ;ei!Tlt!AN PO ICAU SVAKA THANSAKCIJA ULAZI 1 U JEBAH 1 u ortici c|iAiN pa sr. oilopadja 0VIr.HO 0 VLLirildl PASPùLO'lVE ilEKOfilJE. PO ZADOVCLJtHJU ZAHTJEVA ZA MCKIlIJOr OTPUSTA !L TA TRANSAKCIJA IZ ÜHUGOG CHAIII-A ASSICli MCPUC, *P'''1Cf OfiY* AfS'GH SSCAU.-O'lMnTC/Cräcr-TC-PTrRTC)) «TL AiSICÜ . SCA^J,-((P!!CRTC-PIHKTC)/|■J^•PTC)• ♦ •If'CO LöTOC+<,) Tl(;=G LINK,u ORlt.P: SCAU 19=0 LINK,Ii CIRO.PrSStAU iPLIT 1,T'? = G COTO(Tir=C> * » :AUZEĆE CLAMJt iL! EXTCtlRAN£ t'EnOHIjr « ADVAr.CL ÜOfO< + 1, + '",-1) XXX--,- EI: TČ p |FSTOhL,P'm-.|iv>l*( INtüLUl. QftKtPf'i.M B tJtREiJC UCOJA * ^AOAThI.A U nCI'CT'iJi PRILRITI 1 r:Ar,K GOTO ( + 4) liAAX=r. ENILH CrSTORr.PtHEMOHT iH(,i'tui (.riMiPrii! MApK 1,010 ALSICt; t'XH.CÜTil ÄiSICt: I'.LH.CQT,? ( OTO<+ OTVAüA.JJf M'PA ZA PPÜtE'JOM. MCPU= nf:Oj KI^HFICUCTRAHIII fPb-OVA, l-.CPli= üKdJ HKTIVIIIh ZAPATAIA MD CPU-Otl ((■('''IBCI.U ITfOMJI', MlCPll= M.C.J AKTIVNIH ZAUATAKA Ii»" C^II-',)^| .•A C.LAV'JU MCliOPIJU. IWCM liL CPU .U iPRnC L SSWI »il'tL. CCI'U ■ aovai:CI: r')To( + i TI'PH HOtD CPI.1 Tit i (Viri O.CAiH.Tir:) r.' tPC+Vo HCL D C P IT. TII'f. CVCniill.nAXf. .Tir) T" ( + 1..) HOLD CPU' TlfiltVif'h'O.I'AIIi.Tiri) r,C Tf »■I > ) HOLD CPU/- TlMCtV'.PSO.IlAil;.Tifl) r.tTM*11> ADVANCr C0Tn( + 1 TUR.' +•>) HOLD CPU1 Tlr;E (VtrCI.fAti .no ('.(Toc»«;! HOLD CPu; TmL(VJCCr.!]AIt,.Tlt!} HOlC Cru- TISL Cv'-'tC I .MAltf.TII!) I'.t TOf) HOLD CPU', TlHt(Vl.tCl .f'Air .TIin GCTPtSO ADVANCE tOTC'( + 1 TIIRI.I HGLt CPU1 TIIIC (V'tHS.HAm.TlM) COTOC+iAl HOLD CPU? Tint (VlLUS.rAIN.TII-) rr)TO<#',) HOLD CPu:; TII1L(V',tUG.rAIf;.TU') roTO(+i1 HOlO L|U4 Tllatv*;! US.MAKoTir) Cf-TOf*)) SAVLX ncpu, x:nC| 11-1 SAVL>. r.ECPUiXtF'l Cru-1 rriottic) z*uz,.Cr ppucrsoPA ja izvoofNjr u PI C MH L NO J I'll MOM J 1 flAKCIKALM nXÜJ ZADATAK«, L. PRj'irtlOj ^fHO^^JI LlDH-10 , PA --VAKI ZAQATAK OCniVA Df-ETK.U Tr.ArrNOi, VPCPCI:'» . EAV).>- KCl'l.!, X'CCi L4l ADVAt.CC t.OTPf + 1 Tl'tftj +') cot pake C-CJOI ,ttne ^l, t c;0t)Ti i,n rrtt Ki-:- assign rcrutii;t,vu>(«o.£ <7. t ih ADVANCE üüTi'iVi TiiPu +r:) HCLt CPi;l TlfUP-.fCPUTl'T/in) rüTO*»',) HOir ct't: Tifrc'rtcru ìt ; tAvrx rLCP(i,x-F I CPU «-i SA\iix Lcru.XTtcri ...... A-IEIGN iCPUTIi;t .VISCI .EJfT.TtM A'SIOII LLDH.ir ADVAl.Cr GurO(-»l THRL +.'5 HOLD CPU TIHECf'SCF III in/ir ) MC([. CPU:' TlM^d-i-iLlUUIM /10) MCLD etil- Tinr (p'tscr LTjj'r/In) KOLO cn,/. TlfILd'SCI ItTlM /10) r AVf> £ci'i',»'rcri<'I rEiri.i,x't i ti u-1 roTOf- lA) f,L T of »i) r.oTOjt^l) r.CTOf< +;) f.VTOi+ll A'Sll.ti lldh ,f: li I (r-t COI PAI I p'. L L Hi 'if I t I ' F f IP T.0T0C + 4r roTOC + 3) GOTOC + r:) . C,0T,0 C+15 cgtuE ■ ccfu v, . compare xihecpu lt 2 ■ SAVEX MECPU,-x.J.n(;cru+1 SAVEX eCPU,XSCCPi:+1 G(]TO(-U) ASSICtv- GCPUTIME, VlDUS.CKt.fir'; ■ ■ ACSICH. LLDH-ilr- ADVANCE GO.TOt + 1 thbu +25 iHOLO CPli1-TlK£CPapCrUTIHE/10) HOLC . Cri!2 Tl!1EtPS.tlCPLlTIMt/1D) :M0L()' .CPl'3 TIK£(PJDCPUTH'!E/:tO)' HOLP CPli4 "TIME CMUCrUTlf c/ICJ. ■ . PAVEX ECPU,X$ECRll-t ■ l ' . SAVEX HECPU,XJ.nEC>U7-1 ; , '. ASSltN''. LLDHiPlLLfH-l- ADVANCE GOTO( + 1 ,,+ r> ■ ' . COMPARE . PSLLDIt- NE : Ò ■;. , ", - CUPFER ■ CilJUÜE CCPU ' ■ • . ■ COMPARE XIHECPÜ LT 2 ^ SAVC.V nECPU,xa«ECPu+i SAV£:x tcpu,xiE;ci'u*i ;'.güto<-U)' OL'TüUt.UE CPU.Q,PROCESSOR - G OTO (PEI» IF >: ' t:t:PHACno DODATAK 2 FAfILITV AVEPAGE .HUl'iC'FR AVERAGE NAMt UTILIZATiCf: EfiTRITE TI^'E/TFANE ■ CPljI . ■."Ićll , AZI- 2466.64 ■CPUf' . ,. ..WD? A A'3' . CPUI . .ODDO ' , ■ ■ ' 0 .DC 'CPU 4 .0000 " ■ . S! .00 ■-.049Ć' • ■ . 96 ' 571.11 .0493 ' ^ 94 57"? .74 ÌL8440.1 .•tQ48 ■ ■■ ' . 26; . 8714.7 3 ICH.I ' ■ .4D4È ■ 2 3.!, J .70 iLEt-iP.? TT P«E£!.7I .. . . ' ££7!; .70' ■. ! 3 " jllKiO.Ć ' . , ^ '-.jüAi.:; .HeRT-^O?': 1 P:TAPF ; 1 ■ ' rfì'. 'DTAPt.^ . ■ .1C5C. ■ AT J6DC.Q7 DTAPE,3 ■ .D97J" ■ ?a3.1-.7t ..DTAPC.t . .06D2 .DTAPt.r: ... A3.- UćS.fić .STOTAGC , ^SAXIMUK AVERAGE TOTAL' TOTAL NAME ■ CONTENTS CONTENTS. EfJTRlrS TRANS W.nSTüKt ■ (>7 56.AĆ'' 29AA . ■ 114 lEHSTCKE 1 204 ■ .If. A. 3 È . '25:5' 76 ■ ! QUEUE' KAXIfUIM ■ AVERAGE TOTAL ■ KAME. COKTEKTK CONTENTS fNTRlES . ■^QHEK ■ ■ . 1 ? ■■ - r..rr. 190 ■CPU.fi , ■ ; 190 .ecru . ■■ To ■■ r.7A ■ F7A <1A32.1 1 -.00 ■ . 96 1 .no 94 ■ ■os44n.i ■ 1 ■.f'i . . ■ . Qe440.2 ■t . .ni 33 OC4A0.T. ■ . ■ Z . .or. ■ et UBA40.4. ' ■ 1 ■ 27 : 00440.5 • L ■ 08440.fc 2 .C4 43 OTAPr.l ì .00. QTAPt.( 1 .01 . A; . Ci TAPI . I 1 .no 3f QTAF'F.* 1 .00 36 nTAPE.5 1 ..OD 4-3 USCff CHAIf) MAXIMUM AvrirAGc TOTAL NARt LLNCTH L"EHCrH [f.'T.PirS . ■■ORlti ■ 11 139 . .iGjRO ■11 i : .'139 ■ ■ ■■ TAtLt ' KhMt ALL. JODS . M AltJ .titK.JCD EXT.UFK.JÜK sei.J CG ■ pus.jftir ... ■ ■ .pncif.jDo . V A I T , CPU. • ueuhteo K(i, or EfilRlED KO ■ . 76 ■ ' . ■ ■ f.7 ' H ■■■ .39 ■■ . 19C ■ Vt JtllTt (1-t'r.fj! / rriir-f rjT ' 5 f r- . r r . Af-TTT: ."rt LITEHATURA: 1, Ferrari, D., Computer'System Performance Model, Prentice-h^l, 1978.' .2. Cvitaä, V.; Anali2a iskorištenja nnjltiprogramakih sistema, magistarski rad, Elektrotehnički fakultet u Zagrebu, 1977. ■ ., , 3. HadJina.N. i-Gaćeaa M., Mjerenje utjecaja komponenti . sistema UNIVAC 1100 na propusnost u batch modu, Informatica, Bled, 197.7. INF0RMAtlGA4/lS#l MEHURČNI POMNILNIKI-IV DEL UKD: 681.327.664.4 J. SILC B. MIHOVILO^^ P. KOLffiZEN INärriTUT JOŽEF STEFAN. LJUBLJANA Zadnji v seriji-člankov o mehurčnih pomnilnikih nas seznanja z mehurčnirai pomniIniškirai sistemi. Njihova zgradba j«-zelo kompleksna, saj vsebuje vmesriik za priključitev na sistemsko vodilo računalnika, krmilnik, ki generira potrebn® krmilne signale, funkcijski gonilnik za oskrbovanje pomnilniškega elementa z-ustreznimi tokovnimi impulzi, ki generirajo, podvajajo In prenašajo nagnetne mehurčke, nadalje gonilnik navitij, ki a pomočjo tuljavio generira rotirajoče magnetno polje ter bralno - oblikovalni ojačevalnik za ojačevanje in oblikovanje izhodnega signala pornnilniakeg^ elernenta. MAGNETIC BUBlä-E MEMORIES - PART 1). In the last In a series of articles on magnetic bubble raemoriea basic bubble jnemory system ii presented. A typical bubble.memory system consists Of an Interface to the host computer's bus, a controller to produce the necessary control - signal enables, a data buffer, redundancy logic for bad - loop.; definition and error detection, a function timing generator to control the sequencing and duration of Vcm control ipulses required during each bubble shift cycle, function drivers to produce"control pulses of the proper amplitude^ coil drivers to energize the bubble - shifting coils, and sense amplifiers to detect the presence or ahasnce'of bubble at apec^-flc points in the bubble - access cycle. .1. UVOD Mshurčnl poranilniski elejDent nlma gibljivih delov, v četner Je njegova glavna prednost drugimi pomnllniski-Eni mediji (tračne enote, diski, gibki,diski). Kljub tentu pa Ima precej isahtevno konstrukcijo Najpomembnejli sestavni del elementa je pomnilniškl člp, M Je sestavljen iž n«nagnetne garnetne osnove, magnetnega gprnetnega filma, ki Je nosilec mehurčkov, vzorcev prevodnih plasti in vzorcev perttialojsklh plasti, ki definirajo ix*itnllnl3ke zanke. Podroben opis vseh naštetih komponent je podan v [l,2]. Vertikalno magnetno polje, ki Je potrebno za obstoj stabilnih cilindričnih domen. Je realizirano e permanentnim magnetom, kar zagotavlja v poRinllnlku stalno infornaci jo (nonvolatllity), Ifl ni odvisna od Izpada napajanja. HotiraJoče magnetno polje je realizirano z dvama pravokotno postavljenima ploščatima tuljavama, ki sta napajani a fazno premaknjenima tokovoma trlkotniSkih oblik. (Slika l.ai 'Realizacija in namestitev tuljavic je dokaj zahteven posto-i»k, saj od nJega v veliki meri zavisi kvaliteta ponmllni-fikega elementa. Tuljave omejujejo maksimalno frekvenco rotirajočega polja in povzročajo motajJ« ^rad4 tRdj^i^r nih napetosti'v vodnikih. DqdatM probi«» iifi«opd. segrevanja tuXJavlc, kar v veliki meri, oa kterlstike ponmilniäk^ elementa, Celoftsn jpojMitln^^ element Je obdan še z magnetnim Scito«, M pneipreS^j. nezaželjene vplive m^atnih poij na dimenzije sestavljene^ elementa, ki ima" 10® bitov, so 35 X 30 X 10 nm. l4AVITie X Slika l.a FMMT.. 'nAvirji'(x,r) FOVeieÓrMN/i TLOŠČA OifmVA _ ^AtHST . f^tvrneKrm m^Hsr SUka l,b.' . Konstrukcija pomnilniske^ eleinenta' jé 'prikazana ha ■isllki l.b. /. . ^ , pomnilniakiti elementov pši še vodno ujxirabl j;ijo iiiiijor/ininor' zančno organizacijo. Zaslbdlnin pa celo šc orgjuiii'./jcijo v .obliki dolgega premikàlnoga rügl:jtrri. ■Stèvlio minor zank sé gibi je v razredu od 3«) do OiX), pič odvisno od kapacitete. Število bitov v posameznih minor zankah pa je od,-1024 do 1J096. Premer magnetnega' mehurčka. LPE garnetnl filmi , ki ae trenutno uporabijaJo,' omogočajo stabilne cilindrične domene premera 2 do . j Casi dostopa. Povprečni ča;ji dostopa; ki so odvisni od organizacije, in kapacitete pomnilniskeg;-» elementu, se gibljejo v. območju od 'I, do liò ms. ■ ProjHgaoijaka frekvenca. Praktično vai pomniiniški elementi delujejo 3 propagacijsko frekvenco 100 KHz, 2, OSNOVNA ARHITEKTURA ^HURČNEGA. POMNILNISKEGA SISTEMA ■ ^hurSrii pomniiniški sistem'(magnetic'bubble device) sestavljajo tri osnovne funkcionalne enote iri sicer;. ' - - mehurčni" poranilniški'element (ma^etic bubble memory),: - LSI podporna vezja in , . •. ' - krmilnik (Bubble memory controller). ; ■ '" ■ Najosnovnejša konfiguracija hffS Je prikazana,na-sliki,2. PoÙfQMA /fmfACMi MftUMJK w ypzjA v eiBMeur V Slika 2.' Hitrost' pr.enosa podatkov. Hitrosti prenosa podatkov ho v območju od 50 do 150'Kbitov/đ. ■Vplivi okolice. Magnetni mehurčni pomnilniki delujejo v temperaturnem obnoč'ju od .0° C do + C. Informacija ' ostane oiiranjena v nekoliko širšem temperaturnem območju in sicer od - 50° C do + 100° C. Pomniiniški elqmenti brez posledic prenašajo 95% relativno vlažnost in motilna kut. nanja m^ietna polja jakosti 3 do 't KA/m. : Dimenzije in teža. Zaradi velikih gostot mehurčnih pomni- ■ ■Inlki'ov .(10^'bitov 7cra^)'30 tako volunien, kot teža pomni- ■ Iniskih elementov relativno majhni'. Dimenzije poirinilnl,- . škega el^enta so 35 x 30x10 inm, teža pa Je približno MO g Drugo 'pomembno funkcionalno celoto mf;huröfießi |X)riinilniške- ga sistema tvorijo LSI podptjrna vev.ju. ' Podporna'vezJa aestojijo iz nLi.slednji.li eleirientnv : - gonilnikov nayitij (coil drivers) ■ - funkcijskega gonilnika (function driver) in - bralno - oblikovalnega ojačevalnika (sense amplifier) Prvo funkcionalno celoto meliurč.nega piomnilniškega sistema predatavi .la mehurčni póinnilniski element. Fizikalne principe delovanja pomnilniške^ elementa, kakor tudi 'tehnologijo izdelave smo si ogledali v predhodnih'nadalje-'; .-I -vanjih,. zato si na tem mestu osvežimo le najvažnejše in r najznačilnejše'lastnosti pormllni3kef';a 'iiernenta,' ; . ^ - _ _ „ ■ - ^ , . :'Kàpeciteta. Kapacitete pomnil.niških elementov se gibljejo ,!od 6't Kbitov do I Mbit na člp, vendar lahko trdimo, da Je kapaciteta J Mùt danes že s.taiidardna. ' ■■ ■Organizacija. Organizaolje danaSnjih poinnilniskih eieine-■ ntov 30 večiniiina v obliki minor zank in major trakov (podvajanje bloka oz. block replication). Starejše izvedbe Gonilnika naviti J imatu nalogo, da tvorita fav-no ijrema-knjena tokova trikotniSkih oblik, ki riai^jMta pravokotno nameščeni X In Y tuljav.ici tt>r tako ii^tvarjal:;i rotirajoče magnetno polje. Povsem Jaano Je, da Jo za ustvarjanje i'0-■ tirajočega magnetnega polja v pravokotno naijieaccnih tulja-vicah potrebno (jenerir,iti tokove trikotnih oblik, časovno med iseboj premaknjetie zn 90 . (Slikn 3.) .Gonilnik naviti J je v grobem fie;itavljen iz dveh delov: logičnega in močnostnega. l.oRičnl del gonilniku'sprejema logične aifinale iz krrnl.lnika, pri čemer sta ruljpa;iembne :Jša; A (XA. oz, Yfl) : začetek nfirnščanja toka v tuljavloi X 62 Slika 3. oziroma X (coil rise enable ) B (XB 02. YB); začetek upadanja toka v tuljavici X ■ oziroma Y (coil fall enable) Naloga močnostnega dela Je, da izoblikuje na podlagi signalov A in B napetost stopničaste oblike, ki napaja tu-Ijavioo X oziroma Y, Ker je tok skozi tuljavioo definiran 2 izrazom; i (t) f) dt (1) je pri stopničasti obliki rapetosti, tok linearno naraščajoč odnosno padajoč (odvisno od polaritete napetosti na tuljavici). Operacije mehurčnega pomnilniškega elementa, kot so generacija mehurčkov, podvajanje, pronos mehurčkov itd., se izvajajo 3 poqiočjq ustrezno amplitudno in časovno oblikovanih tokovnih Impulzov, Vezje, ki oskrbuje pomnilniški element s potrebnimi tokovi se imenuje funkcijski gonilnik. Tokovne generatorje znotraj gonilnika krmilijo logični signali Iz krmilnika: CEJi : Omogočitev generacijskega tokovnega impulza SWAP : Omogočitev tokovnega impulza za prenos major trak- minor zanke RMAP : Omogočitev tokovnega impulza za podvajanje mehurčkov iz kontrolne zanke (pri prenosu kontrola aanka-mjor trak) REPL.IC: Onogočitev tokovnega Impulza za podvajanje mehurčkov iz minor zank (pri prenosu minor ?arika - major trak) CUT : Qnogocitev tokovnega impulza za pretrganje mehurčka pri podvajanju mehurčkov (pri prenosu minor zauka - major trak, aLi kontrolna zanka - irsajor trak) DOUT ; Podatki, ki se serijsko prenašajo ia krmilnika in vpisujejo v mehurčni pomnilniški element. Primer funkcijskega gonilnika prikazuje slika 4. yhc «"A •s. S- t-: .Slika i|. Naloga bralno-oblikovnlncrifi fij.jòi-'Valrsikn j« (i:i pretvarjii nizko nivojske'cii^^tu'ilc, ki pr Ih.i jaj''od miwii-Lw^zistu-nčnega detektorj;t mohiir'čii(.Ki i^umnllniškt^t;;! oU'^nta, v ■■ TTL kompTtibilne l/huiiut! nivoju, Viv.je VHfljiiJo Ofjacevalnik ' hitri precizni k^Mnpris-iitoif, ilv:i rUii-Closa iii Irl - stale Izhodna vrata. (Slika S) Osnovo bralrto-ob) IkDViilinjc;'! vt'.'.j;. ii[-(.'d:ilavl J t ifitišlj.ček, kt je v prlinoru, ko iii pri;i(il.r-pi mi!liur'"ek v ruvniitližju za kar skrbi korekcl.iskl ojačov.-ilnik. Pfi:ii,lti'i3t mohurSka poirtersl ^ napetostni sii^nal rja vhodu <\|:H:cva1 nika, katcred^ le-ta primerno ojnči, Prcdno t:J;i"i.i)il süf/tjal na kunipariatorju MW*. ano» OrO^ Slika 5. priraerjatno z v naprej določenim progom (V^), le-teg^ poatavtmo na določen enosmerni nivo. Pragovno napetost V^j^ lahko spreminjamo. Časovno uokvir Jan Je izhodnih podatkov dosežeono z dvema flip-flopoma in logičnim sigiialom STROBE dobljenim-iz krailnika. Tretjo funkcionalho'celoto tvori krmilnik, ki Je najkompleksnejša enota mehurcnega : .pomniIniškega sistema. Krmiljenje funkcij in'časovnega poteka je odvisno tako od zgradbe samih komponent MPS, kakor tudi od organizacije mehurcnega pomnilniškegd'eie-' aenta, kar vse se odraža v krmilniku. Običajno izvaja krmilnik kontrolo nad; - časovnimi poteki sistema ^ upravljanjem ž vodilom. - redundahčnimi zankami korekc^o napak - pretvorbo adres in .- podporo. Kr-milnik Je zgrajen tako, da v sebi združuje tako osnovne funkcije potrebne za nemoteno obratovanje mehurcnega pomnilniškega sistema,' kakor tudi dodatne opcijske funkcije, ki omogočajo v programski povezavi z okolico pomnilnika gradnjo učinkovitejših sistemov (DMA,' Error ' corection itd.). Funkcije krmilnika ao; ' - krmiljene gonilnikov ravitij in bralno - oblikovalnega ojačevalnika ,Del krmilnika, ki oblikuje logične signaJ.e za gonilnik navitij (XA, XB, YA, YB) in bralno oblikovalni ojačevalnik (STROBE), sestavlja nekaj logičnih vrat, števcev, izhodnih latoh-ov in ROM pomnilnik v katerem je shranjen inikro-. program, ki oblikuje časovni potek teli signalov. :- krmiljenje funkcijskega gonilnika Prej opisani del Itrmilnika oblikuje tudi logične aigrw-le za rjnkoijski gonilnik {GEN, SWAP, RSI'LIC, CUT), ' katerih časovni potek Je tako kot v prejšnjem primeru mikrogramsko oblkovan. . . - naslavljanje podatkov, (vellkest bloka, formatIranJe •podatkov) """ Z enim .krmilnikom je mogoče,krmiliti, enega ali več mehur-čnih -pomnilniških.elementov. . Informacijo, o tail kollHo pomnil niških elementov Je združeno v takoirnenoyano pomnilniško banko, hrani prograinljiv .register SFR (Sirstero .Features Register). Krmilnik nam omogoča dostop do ene ali več strani. Adreso željene strani podamo v adresnera registru.strani SAR (Sector Address.Register). Stevilc strani-, ki jih želimo prebrati (pri čemer povemo adreso le prve v seriji strani) pa prav tako podamo v ■posebnem ,MSR. registru (Multiple Sector Register).. Uporabnik poda ukaze krmilniku preko ukaznega registra CMDR (Command Register), krmilnik pa podaja.informacija o delovanju preko statusnega registra STR (Status v katerem podamo dodatne opcijske funkcije krmilnika (Write protect, Stopif Error Detected,...). Za izravnavan j'e različnih hitrosti raed uporabniškim in poirinilniškim .vmesnikom je uporabljen lóbitni FIFO pomnilnik, naslavljanje kateregakoli od naštetih registrov, kakor tudi FIFO pomnilnika, je mogoče preko adresnih linij. - detekcija in korekcija napak Krmilnik vsebuje tudi vezje, ki odkriva jn popravlja določeno število napačnih bitov v besedi. Pri vpisu podatkov v pomnilnik, generira krmilnik zaporedje koro-.koijskih bitov, ki sledijo bloku podatkov. Hei:l èitiìiijwii p<;datkov iz pomnilnika, posebno ve?.je pr-everja vseljino korekcijske besede tako, da laliko odkrije in popravi napako, 'Že véó, uporabniku je dana irožnost, da ii:bira med različnimi učinkovitostmi korekaijskeg.-j vesja. Podatkovni blok v katerem se je pojavila napaka ponovno preljei'ario. V primeru', ko Je drugič prebrani blok v redu, i^ovor'imo o mehki napaki, če pa vezje ponovno detektira isto najiako, govorimo o trdi napaki, ki izvira Iz' pomnilniškega elementa. V tem primeru knuilnik nfipako ixipruvi lei poin fi'.-J.jen blok f>onovno zapiše v pomnilnik. PrifMnnii.l velj.j, lic'i ,ie lahko detekcjjsko - korekcijsko ve;'.,)e v.dru'j'.eiio v ki'mi!iii~ ku ali pa v'bralno - oblikovalnc-in f.iJ;ičoVLi 1 rü.ku. - upravljanje z redundančnimi zaiikami ' Informacija o tem katera minor zanka Je ixjkvarjcna Je shranjena v kontrolni zanki (htep loop), V:jebina kontro.lne zanke se prenese v RAM panniInik, ki je vsebovan v knrii- Iniku in na podlagi katerega krmilnik oblikuje format podatkov, tako da upošteva agolj dobre zanke (defektne nadomesti 2 redundančnimi), - prenoy podatkov v/iz pomnilnižkejja sistema Poleg klasičnega I/o prenosnega mehanizma (prenos podatkov v smeri periferni poninilniški sistem - hitri pomnilnik in obratno ob angažiranju CPU-ja) omogoča krmilnik priključitev na DMA (Direct Memory Accesa) krmilnik in 3 tem gradnjo učinkovitejšega sistema, saj pri . samem prenosu podatkov CPU ni udeležen. Da pa je izvajanje DMA prenosa možno je med DMA krmilnikom In krmilnikom mehurčnega pomnilnika vzpostavljena povezava preko ukaznih in statusnih signalov. Vobče poteka vpisovanje in izpisovanje podatkov pri mehurčnem pomnilniskem elementu serijsko po blokih tako, da v grobem lahko, ta pomnilniški medij primerjaiuo s tradicionalnimi elektro-mehanskimi pomnilniškimi mediji (tračna enota, diski). Vendarle pa obstajajo razlike, ki Jih ne moremo In ne smemo zanemariti. Mehurčnl pomnilniki omogočajo startstop na bit natančno in ne potrebujejo za ostale pomni-Iniške medije značilnih adreslrnih pripomočkov kot ao oijtlčna detèkcija začetka in konca, sektorski markerji in podobno. 3. veCji mehurCni pohnilnižki sistemi Osnovo za gradnjo večjih in sposobnejših mehurčnlh po-matlnigkih sistemov predstavlja pomnilniški modul (PM), ki vsebuje: - mehurčnl pocinilniški element - podporno opremo (gonilnika navitij, funkcijski gonilnik, bralno- oblikovalni ojačevalnik) Slika 6. Za delovanje pm je potreben še krmilnik tako,da dobimo minimalen pomnilniški sistem MPS, ki ga prikazuje slika .6. Povečevanje mehurčnlh pomnilniakih sistemov je mogoče na več načinov: - paralelno povezovanje MPS Takšna razširjava pomnliniškega sistema omogoča večanje kapacitete, Uočim ostaneta povprečni čas dostopa in hitrost prenosa podatkov nespremenjena. Konfiguracijo takšnega slatana prikazuje slika 7. "fökoj velja pripomniti, da ima tak pomnilniški sistem nekaj slabiti lastnosti, kot so; veliko število krmilnikov, relativno veliko porabo energije in veliko število tiskanin. Slika 7. ■ Ce želimo poleg kapacitete povečati tudi hil,ro3t [imioiäa podatkov, uporabimo konfiguracijo mehurčnega ptimnjlniškega sistema, ki jo prikazuje slika Ö. Z enim krmilnikom nadzorujetso več paralelno delujočih po-mnilnišklh modulov (banka). Prednost multi moduLfi^ sistema je v tem, da ni potrebna predhodra Inicia 1:^01 ja (fileJ naslednji pomnilniški sistem), kar prinaša čase dostopa. Hitrost prenosa podatkov se napram'paralelni vézavi HPS poveča tolikokrat, kolikor poHinilnišfe» modulov vsebuje banka, saj delujejo val PM istočasno. Slaba stran takšnega pomnliniškega aiateiha je v t«m, dn Je poraba energije relativno velika. - multi bančni sistem - multi modulni sistem Obstaja tudi nioinoat (.'radnje mehurčnih poitintlnišfelh siate- A - > s . -v MM t' ■ 1.. * t MA /SFÄ hAHkA FM PH PN \ SEJi l V Slika 8. mov' z multiplekairanjera yeäjega števila .bank, ki jiti krmilimo' z enim krmilnikom. Takšna raožno.st je prikazana na sliki 9. • ' Slika g. Kapaciteta sistema Je enaka H krat kapaciteta tianke. Hitrost prenosa podatkov je enaka kot Je hitrost prenosa ;podatkQv ene banke. Časi dostopa so nekoliko daljši, saj Je potrebno pri vsaki izbiri nove banke ažurirati "map" , pomnilnik, kar Imenujemo inicialiMciJi).' Cas initializacijc je reda nekaj deset ms. Velika prednost takšnega sistema je, da poraba energije ne narašča proporcionalno s številom bank, saj. je istočasno aktivna le ena banka. ■ Značilnosti različnih mehurčnih pomnilniških sistemov ao povzete v tabeli 1. Poirinilniški siatem pa Je mogoče še povečevati tako, da sestavljamo multi modulne ali multi bančne sisteme v kompleksnejši sistem.(KPS). Združuje jih posében krmilnik (mikroprocesorski), vniesnik, RAM pomnilnik in DMA krniilnik.- Preko internega vodila je mogoče priključiti večje število KPS. Takšen aistera nam omogoča zelo velike kapacitete In hitrosti prenosa podatkov. ■ ■ . »t.KEKAJ BESED O PHOGRAMSKI OPJIFM Iz saine organizacije mehurčnega 'poninllniškega elementa [3] je razvidno, da lahtco rifi nivoju progcaiiiske'opreine obravnavamo mehurone pomnilnike enako kot vse eJektrane-nansku diske. Z minimalno spremembo programsk« opreme, je mogoče zamenjati dlak s; inehurčnlii]' potnnilniškiin sistomoiri. Cfelejnio si najprej odnose med [»sameznisni elementi programske opreme računalniŠkeija sistema. Razmere so prikazane na sliki 10. Vidi ino, da lahko 2 preoblikovanjem krmilnega prograiria za uatreKiio (leriferno enoto (v nnšem 66 minimalen pomnilniški sistem (MPS) paralelno povezovanje MPS multi itiodulni sistem (MMS) multi bsnčnl aiatem CMBS) Kapaciteta C N x C N X C M X N X C povprečni čas dostopa ta ta ta ta ti hitrost prenoaa podatkov V ■ V N X V N X V prednosti - velika kapaciteta - velika kapaciteta - velika hitrost prenosa podatkov - zelo velika kapaciteta - Velika hitrost prenosa podatkov - relativno majhna porabs energije slabosti - majhna kapaciteta - majhna hitrost prenosa podatkov - veliko število krmilnikov - majhna hitrost prenoaa podatkov - relativno velika poraba energije - daljši čas dostopé N... število Diinlmalnlh pomnilniških sistemov oz. pomnilniakih modulov M... število bank' iniciàlltacije HAP RAM-a tabela 1. primeru diskovno) zagotovimo, da Je z nivoja uporabniških programov meljurčni pomnilniški sistem povsem enak disku. Torej se odnos med operacijskim sistemom in uporabniškimi programi nič ne spremeni. Kakšne spremembe Je potrebno izvesti v krmilnem programu si riajlaže ogledamo na konkretnem primeru. Vzemimo 2561 Kbitni. pomnilniški element, ki vsebuje 282 minor zank s po 1021+ biti na zanko. Na podlagi "map" zanke Je ^ izbranih 262 dobrih minor zank. Vsi iatoležeSl biti v dobrih minor zankah tvorijo blok podatkov imenovan tudi stran, kjer Je 256 bitov izrabljenih za podatek, 6 bitov pa služi za detekcijo in korekcijo napak. Dolžina strani Je torej 32 bytov, kar je dolžina sektorja standardega diska. Nadalje je definirana tudi logična sled diska, ki jo sestavlja 32 sektorjev. Dolžina sektorja je 1 Kbyte. • Tako bi imel obravnavani mehurčnl pomnilniški element oršaniziran enako kot disk, skupno 8 aledi 3 po 32 sektorji. Torej je naloga krmilnega programa (handlerjal da pretvarja adreso aledi in sektorja diska v ustrezno adreso atranij mahurčnega pomnilnika. Tako velja aled nič sektor ni6 je atran nič, itd... Diagram poteka krmilne., ga programa (handlerja), za mehurčnl pomnilniški .siatem Je prikazan na sliki 11. MEHURČNI DISK POMNIL. TISKftL. KRMILNI PROGRAMI ZA PERIFERNE EKOTE OPERACIJSKI SISTEM UPORABNIŠKI PROGRAMI Slika 10, 5. ZAKLJUČEK Kamen pričujoče serije člankov o mehurčnih pomnittiikih je bil seznaniti bralca z osnovnimi fizikalno - tjthnolo-škiml principi delovanja meliurčnih pomnilnikov, ^datl njihovo organizacijsko zgradbo, tako na nivoju p^ilhi-škega elementa, kakor pamiilniškega sistema ter ^nazadnje nakazati možnosti uporabe tega novega poftpilni-škega medija. KRMILNI PROGRAM ZA MEHURCNI P(MJILNIK NASTAVITEV UKAZNIM PARAMETROV PRETVORBA ADRESE SLED/SEKTOR V ADRESO STRANI da . poSlji ukaz za vpis oz. branje : Stirih strani doz sprejet ne ■ ■ > da vpisl OZ. pre- ■ beri Stiri strani ■DA .. PONOVITEV Slika 11.- ■ Od vseh tehnologij, ki ao bila nakazane v desetih letih burnega razvoja mehurčnih pomnilnikov Je diinos realizirana ■le tehnologija permalojnih propagaci Jakih vKoroev.' Čeprav imajo taehurčni pomnilniki j ■ ki. so real ini Piinl .v tej tehno- . logiji, številne prednosti pred. elektroinehanijkimi pomnilnl-. škiml mediji, se. zaradi relativno visoke cene aè ne njore-■ jo širše uveljaviti. Tretiutm'so njiliòve 'aplikacije omejene na področja, kjer gena ni bia.kvena postavka, teinveč □e Izrabljajo njihove lastnosti kot ao integriranoat, i ohrefnitev informacija, majhna teža in volumen in zanesljivost, itd... Takšna potirocja ao predvsem letalstvo Ih vesòljka tohni.kii. , .vzorcev, to pa pomeni večje goatote intobručije in s tem občutno večanje kapacitete mehuréno^yi pomnilnika. Izboljšave sé pričakujejo tudi na področju orji-anizaoije •pomnilnika, kjer naj bi dinamično urejeni podatkovni bloki nadomeatlii major/minor zančnp organiv^ioijo, kar pomeni akrajševanje časa doatopa.'Tudi na nivoju pomnilniskega sistema ae pričakujejo izboljšave v smlsJu vse bolj integrirane podporne materialne opreme, tako že danes nekaj ; proizvajalcev nudi VLSI krmilnike. V kolikor bo proizvajalcem uspelo zniževati ceno mehurčnih pomnilni-skih'sistemov .kakor 30 napovedovali, bomo v naslednjih letih vse pogosteje 'srečevali v računalniških sistemih tudi'mehurčne. pomnilnike.-, • ; .'6.' LITERATURA [ij P.- KOLBEZEN, R. TROBEC, ' J. SlLC, B. MIHOVILOVIC: ' Mehurčni pomnilniki, IJS LJubljana,. Junij 198V [£] 'J, SILC, D. MIHOVILOViC, P;. KOLBEZEN; Mehurčnl potnnilnlki - II,del,. Informatica t/igSo pp.'.'17- 55 ' . . ■ B. MIHOVILOVIC,-J. SILO, P. KOLBEZEN: . Mehurčni pomnilniki - III del, Infjrmatica 1/1981 ■ ■, PP.. i)? - 55 • • , ' [4] R. MACDONALD; Bubble memory circuits promote 3 - dimensional stacking. Computer Desigen, .' pp. 135 - l'i!, Juno. 1981 ■ . . [5] A. C. FOREMAN; butjlJle memory mass storage ■ for miorocomputers, Digital Design ■ pp. 26 - 37, June 1981 .[6] R. LUTHRA, G. REYLING Jr. : Cojitroi chip and driver program unlock magnetic - bubble potential, Electronics, pp. 138 - li('3, February 1981 .C. E. LETOCQ: Software driver lets CP/M ■address bubbles 33 a dlak,. Eientronlcs, pp. 1Ü3 - February 1931 Kaj lahko r(j<;emo o razvoju in ùporabj mehi.irčniVi pomnilnikov v naaledi.i.jih letih? Na področju tehnoCoglje'pornnilnj-škei^a elementa še ni izrečena zadnja beseda. Ki'inUiUčni garnetni sub.'jlirati, katerili priprava Je zolo draga, iKido nadomeščeni ? ' amorfniml materiali. Stični diski in jiirežica mehurčkov sta potencialna na-^lednlkn pennalojnih INFORMATICA 4/19^ PETO REPUBLIŠKO SREDNJEŠOLCEV S RAČUNALNIŠTVA TEKMOVANJE PODROČJA L TVRDY R. UDK: 371.27-681.3 INSTITUT JOŽEF STEFAN, LJUBLJANA; Povitltk. Hrisp«v«k podaja porot ilo o pstaa r«pubi i It k«m tEknovanju srednjiSoloev C r«üun«lni£tva ) ki 9a j« organiziralo blovan^ko drulttvo InforAatika 30. naj a V pri^iitv fo vsa ndlog« i reSitvami in pregltd raiuUatov. , FIFTH COMPUTER SCitiNCt CONltöT KOi! HläH-bCriOOL bTUütN'fS. The art iota «ivas a report on T| FHth Cooputer SciinoB Contact. It includa« tna ootiplata £«t of prablems with th«ir «olut 10^ and a short overviev of oontast results. MJ_Pi'iaaa—LÌ_V^PPFT B?-,, .ff'ts» . H Ena od radnih dejdvnosti Slovenskega društva informal i ha ja tudi popularizacija raBunalr niütva in informatike med srednješolsko loladi-nOi hogiib'ija za popul ar 1 zac i j o ratiiinaln i5tva je zato skupaj z Instjlutoii Joiei Stefani Fakulteto la ' e I«klrolehniko m Fakulteto za n ar avos.lav )e ' in tehnologijo organizirala le pato raputìliBho tekmovanje srednjeSoUev s podroBja rabunalniva. Tekmovanje je biLo maja iVäi na Fakulteti za eleKtroiehntka v Ljuotjani. Udeleüilo se ga je 67 tukmovdlGev po enem letu pouka in 34 tekmovalcev po oveh letih pouka raBunalniStva. Tisti* ki so imeli za' saDo üe tri leta pouka raUunalnitflvai so bilt prikljudeni teknoval-uami ki so posluiäali raduna I n 1 ìit vo samo dve letM /iia prenos cele bdrviie slike. .Ito J* .vseh y^ih s 11 k rJ tnidiiio ipaurij> pr'ogrćim ijfonrjffl Hamminij linpuli ouipulH v ar 11 y 1 d i i ti I g e r i y^ I n HüSiin I ri(.t / reaui n ^ JI t y .1 i u f- Ui■ " . wh M e li N > DJ or i y \> UUo beam I I u motJ i-I ly mod tnen d i- u ♦ 1 i I i ~ 1 u I V ^ I y y (ili ^ £jm* wriieln id/i etiu. i Hdiuminu cj. Ila iiKkdj pri.niet-m tzral'unaji naj izpite pfo^t'dm ndioming. u. rrogt.-ani rlaniaing ii podatkov i in y izrj#u-na r'BZuliat 0. NapiSi program An t iHama 1 n^jp k 1 prse I ta « in 01 m laraüuna la« yi äff proyram haiimmg 12 < in y i^ratSvfiai pr4 Ky ni enoiibno (loioOem Antiham«tng naj Duna poljuben lah v-> 3, Na raöunalnIK , imamo,pri kljutìen gratitìn i terminali kjttr Hahiio na vsàhó tpttko zaslona vplivamo s hUcain podprOBf-atna . pobarvaj yì' narvali . kjer sta « in y koordinat i iotlhe med ü in sùiji uarva pa ima vreiinost li lobka t/ela in, vreonost tirftü. Ce üe l imot, da tiö ÜI' . Ü« : Ze L imo ioUka Pole^ le^a ieiaoo na razpolago Se . fikak I. i co i ki jo z roko premikamo po miz!» 1 š programom pa l ahko -otili i'lamoi . za koliko smo. £k'atUco (l^i ji reBeffio "miS"> "premakni li ; v. i'i h y smeri od zadnjesa odBitka. ^a to' uporato.l.jamo '.podprogram . . . ■ iftlÄ t d » r d/1 i i pk a)t . ' > - lorour aJii mouul l i nput » ■ output > i yar ai k i integeri I ' büü I n -i modul ' > ' ' reacÉln (a) i .• ■. ' k i" lùt ■ ' wh i L<1 2*k .<= a;üi k ì -i (K.<= a < -ii^kJ à, <.a.lÌMk = -iut-i-" yh i lw a >= 1Ü fio küLLÜ. „ ' .■£ -3 < 2*lif i, (3 hMh -■ XL « >= li then ■ i vetja.; k.'<=, a < a S'i a --ki: ' ■ ,, t ve t j ai ,,a- <1 k > k. ;= k div, Ü- ':' i veljài d '< 2*k > . ■ ■■ SlUii «r i i d( In Ca) ■ ilisi, ■ f.nodiil. ■>.■ kiv U» in Uy vrnei za koliko sta se spremenili j 11«. y koordinata Cd» in dy sta lahko tudi neyalivna). Sprement j ivka't ipka pa ima vrednost O) lie tipkai ki jé na miSii ni pritisnje-tia in 1 i t!« j e. NapiBi ■ programi, ki bo ;omogolJdl risan j e belih tirt' po zaslonu s poisoUjo' premikanja nisi po mii'i.. hiä naj puSba sled samo takrat • Ko je tipka prit isnj ena. Program naj se razumno olgna^a tudi i; ko odpeljemo m'iä , iz oboiotja zaslona.; Pri- pisanju tega programa lanko ■ upptftevafi» ,. da jè izvajanj« programa hitro v primerjavi s premikanje» miSii tako da sta ■vrednosti dx in dy vedno.-It Ci ali i. '4. . OptS.'i posiopBki s katerim preVerimoi ali .sla live besedi anagrama (anagrama sta besedil ki ju sestavljajo iste Brke v pomeSanem vrstnem reou - npr. DESliLfihN/i / NttD^tflLiST) . 3., ';-.äoln ifiek (space shuttle.' je ;eio 2apletenö''''vesol j'Fii'ö''voz i lo I i cja je uioSno .voditi samo s poiüotijo raCunatntha. i^ai-aui vebje . zanesljivosti je na tirovu 'j enak i Ii računalnikovi Ki izvajajo ettai«« programe. Ma-butiainiki tudi nadzorujejo drug drugega in äe J in veBjna ugotovil da' Kdo od njih daje napdbne ukazei i al^ko glasujejo za njegovo i i:kl J ue itev , HapiKi tiiitl oel progrània tki bo lektt hkrati na vseh rdBunalnikin>1 Ki primerja ahoije ostalih računalnikov in tie je poireuou 1 ' gt asu-je ii iakljubiiev enccja ali veC izmed njih,, likljutìitev. rabunainika opravi poseijiia eles' Iruiiikar te je veti.ina gltiiuv za iijtgovu iz-kijuüttev. Na voijo so nasleonji fjodi^irograin t i 5. hapiSi programi ki lao lapisal vse kvadrate nar-avniti filevii dfi (J ipodatek^i ki so palin-drumi. ralintirom j« beseda iBte.viio/i ki se naprej in nazaj bere enako,■ kiiüseui'. j > it.iji-jróv j I, 1 I akii ( J a> glasu j pro t i( 1 > i postane älevilkd računalnika 1,0« 1 Uo ki izvaja la proyrairt. i Številka r-atiun a L n I k a 1 aKr, ija pa je unr'epi h t i-li raCuna 11! t K predlaga v uaiieni irenulKu. (!e |e akti t j a enaHa üi le i-ii raCu-naln i k äe 1 zk i juüen. 1 je iSievilka raiiunaln j ha. lili ■j'üiigai:—£J_Hl.jjj.g.ič—pp dve.'i.,.iBì-iiL,fli?.iA!La raiiunaltiiatva ICako bi napisal ta pouprograma kiiusent?, del protranti Ue ne bi imel 1. V ravnini imamo dva pravoKoin1ka1 katerUi stranice so vzporedne koord«natnima osema. Vsak izmed pravokotn 1 Isov je podan s koordinatama spodnjega levega in zgornjuga aesfiega o«lI SB a. a. NapiBi poaprogrami Ki poiSte najmanjSi moini pravokotniki ki vsebuje ooa pravokotni-ka. .Opuniba: ta naloga je.'pnénos;l av 11 ev dejanskega iianjai i< 1 se od op 1 sane s i tuao i j e nekoliko ra;:Likuje. "f. Halindrum je zapuredje snakovi (ii. st ga enako bere a levf' in. z tiesne sii-ani inpi'. NapiBi proyraiin ki iz uanega mia ina^ovi Ks ga zakijutluje pres i edék > po iSCe najoaljSi palindromi ki se' EùBne s prvidi ;!nakom. p. l^dpiüi podprogrami 'k.i ugoiovii ali imata notr an j ost i pravoKo t n i>ov kakSiio skupno totiKo. 2, ;i,a kakšne podatke ixpiSe na'šl'e'dnj i prugram -reiultat Ü? Najprej izraltunaj nekaj primerov! Opombai komentarji v zavitih oklepaiih so in-vartanta in jih v originalni nalogi,nit bilo. . 3, V pravokotne« kourdinainem sistemu .imamo podan lil 11 lotJki med njiiiii Imamo iziarano zatet-nu in kuriuno loCku. vpiBi postopeki ki dolo-Cii ali lariho povežemo aatieiito in hunBno toBko z uatjiCdiini Ki n.iso da.t|üe od a. Vse aaljiue imaju id.krajisca podane IcUne. tni puiretino poishaii iaiJor'«ajti loUKi ki povezujejo .;aL'einu in KonBho voukoi ampaK Sdmo ooiuUitii aii je l.u miiiiiü 1 a i I ne • 70 iy. Rezultati orvouvrSBeti ih tekmovalcev' v V^aki iS KMP 1.(31 PO tNEH tETLl POUKA KAfiUNALNlSIVA nagrada St lekiDovaleci toBk Sola X. 90 Tomi VEbEH Ciimnaz i ja Ljubljana Viü i. 97 Hean rluZtllB üimnaa i ja Koper X. l^or KJKAVltA 1. gimnazija Ljubljana Beiigrad 11. 9Ü Aten VAHSEK ö imnai1j a Ljublj ana V iö 11. ua ^irara KAHALie öimnazija Ljubljana Šentvid u. àh Zoran KOZINA raUunćrln i^k 1 kroÄek iüKHA 111. ü'i 1u«aÜ OiiBAStK raüKnalniSki kro£ek IBKUA Ili. 61 Leon ClZtLJ 1ehniSKa Sol a Celj e 111. 'Ö Mitja tìtNbA (iifnnazija Nova boriua h'U l>VtH Lt l j.H i^OUhA hABÜWALNlSl VA na gir a Cl a St . iekmovalec1 toBk ì:ol a 1. tüü Ivan i^tHhLWJAiv I. gimnazija Ljubljana beüi^rad i . Hatjd^ KAUKHAN d. gimnazija Ljubljana beHigrad. 1, ' ■faS naljas IVALUŽA üimnasija M, zidariSka llaribor 11. öi Branko ÜEHNAH iä ifflfiaa 1 ja breS ice 11. 7 J fiobert bAhllLA 1. i^ioinazija Ljubljana Uežigrad 11. 7Ü haja t-tRLt äimiiiizija l'I. Zidanfika Maribor 111. Alfred ANSLO^Ah 1. gimna:ijđ Ljubljana tie^ìiQraa 111. bb AU'ksanrter ÜAUüilli tiUinazi]« Kova tiorica 111. Nevenka t'UtilAVHH tumnazija B. Ziherl Skofja Loka -r'eiitv^aL,!Cl Mtìenc« uo enem tetu oouka >tUJ = t 1 ik+ It (h; d IV ^ /tu J y I. K+ l J y i.K; di v 2 1. Za repra^Btiiao I JO svetioUnsga nivoja v eni tocfki litiKđ 1301''È bu J amo log^'iiiö = ä üUov i.Oinarni ianis stavila;;, v vsaKi sUKi ja 2ie> I toffK. iäio je hitrost pr-enosa J I i Zita K ä Olt.' ------------------------------- = jyy lait/ü d enoitđvnu Stejet kotiko n.kj je po parnosti raz L 1 tn ih od y I. k J . bJ sa program AniiHanffling imamo precej nolwo-iti. V tej reSUvi oinirnemu zapisu slevi^^a i samunjamo na saanjih a meslih vse nititj z en 1 cam I in obra t no. program Ant tHamin i nti Unputi outputJl var iiyicl:integeri 11 j < inlugsri baci 1 n t Àti t, iMamfflin? > re ad In lui d J i J la u y IB u i ■ i. z naslednjo zanko prepi£'etiio zadnjih đ ciTen iamenjane nifite m enice > j_oi; I i= -i to d dO begi n Ü. otif l*' iiHEL y '= y + J i*]\ t ■.= 1 ^ ^ snrti 1 i naslednjo ^lanko prepiSedio ostanek > whI le n O Ü beg I n 11 Odd U) then / i= y + jì J ; = ii« J S I ! = X d i v 2 elidi write In end. 1 AntiHamming > 4e bi imeli na voljo vsa potrebne oper#eije ipotenoiranJ a ali generiranje inaskei lo^iSne operacije a celimi gtevitiJi bi lahko Vis-poslopuk japisali takole! m 1= lifrt - U i y 1= II jnj ijTOi m J J ac i tJlSl »' ^ ^ »jirogram Cria (.outiJut>i yjäK yi ilxt in.ta^ieri I I pk a I I n t (.>g«r i aCSLü^iüCÄ pob-srvaj 111 y ibarvai inteijtrJi eilmHli procedure mtjf tvar du idy 11 IpKa) inte^ter)! ejLLeoLlLi b^gin i. tìr-la > i iijüi y iSÜi Wh I I e true jjo I forever > bejjjjl miS tdKi dyi tipka)! > 1 = « + a 1 i V I = y + dy I Ì f t ipka = I itieji IL <-11 >■ ü; uifj U <= S0O) älLfii (y >= to arid ^y <' tfieji pobarva) <.(1 yt IJ ejiä. C drta ) dj program Hiifliming «resteje Stavilo mesi t na katerih sfl cailikujeia binarna iapisa števil 1 HI Ud 100 tUdI une "Hamm ingiova rasdatja". Zanka v pr;'oyr.« " J'' . " i oornemo altre v stavi tu mn > a^ ì=. fflffl i 'b ,; . ■ wni Le >■ b' dà / aeqi n ■ b, 1= IQ ■*■ b V 'a-'ft^ -iOJ ' ■ a 1 =.'a, div .10 , , . ■ ; ■ ■ en^li'^ ^ ■ Xi Ö' = m'iii iù^'h yrilelh "tinm) " , ■„ and ;. ■ and. < Pal indrom >. "'. ' ' Rešitev Brei uporabe podprogr ama KlIiì^èuiì ■h' ■ -./i' ,■:• .■ / - V'^-" ■- ■ ; • ma.a: ■., v... ■ pravó.i(Otn i K = raoopd f. r--.' r. ifflini yniini iinaxt ytnam integer 'jy . end t ■ ; ' vr ■'■■. .' ppocfldure objemi : ogoLifl It a.«mi-n < b,- ■ • ii' a .ymi n. .< b. j,r a.xmaii >.b.; \ ... . ..1 li a-.^yitiar > ,b ; inai ■ ■ i — '■ ' ( ai u: pravokotniki pi'rpr avokotn i k) » laiift IneB. p ym tn iMn p ■ ause p ».man 1 the'n p ' ■■ ■ n <■ ä a a /na« lM-1 ■ P else fi . imin-ì 7 , Hin in 1 . ymin i = ,ymln t~ .laiai 1 = , taai. ■ -■ yma* . ' = , yiq ä* s = a. HID in, . b . xm i n i a . yfl> i n b .yin in i a..I'lna.K ' b. XiTiai i a;ymaii. b. ymax f urtc^ prssek < a i b i or ayo.ko t n i k m boolaani äsalü ' presek i - jjjSLt ■äc ■ ■■,.. : / or ■ end! ■■ ■ t ta.'iiiTiaic ■ t 'b. «m i n; < a, (mi n > b . >nisi > ■ - b .ymas ) J 2. program i 2^1 i^e òstan'eK-pr i del j ju podat" ka s,-ft.ey ( lom ■fOv . ■ 1 ■ ■.■ V-"ndlÖ3i ^■■Sđini''-to-l,''kat -koroenlarji pripisane in var 1 an t e i" - 'torej liffogò j i t ' k i' vedno veljajo na tistem koraku progirama. Od nsne^iatlvne iafiat^' ne vrednosti Sie.vda a odštevamo ranogokratn ike Stovila Iti. Program se ustavi v kontìno mnogo korakit^i k se -medi ì'zvajanjém zanke razpolavlja in ko postane k 'i in ker je a < 2*ki gade vrednost ■ a "pqd'löi kar'Je pogoj za ustavitev j arik e> ■ ■ ' y ' . Rezultat i'iiió rtalariko- pri listiti dene- gati vnih.podatk iht ki 30 deljivi z 1Ü. J, , . . ■ ilàn jesr-raO. a,,, ka.j,.»';- i n f egsri. ' kdoseiii. ij.ai) i,,K31pravi tjaa. a/i, , -läH r.a^. ,1 S aa -.; ' v ■ ■ • ■■ ^'.'i. ■ ...... ■„• . , i.. . kfljpr-ävi '..traffi kaijJsi.; ■ . ■ ,, il ti^dj ■<>: <1 tEiejl-OlaSujprol T; i.rdtf J Süd»-..'" .. ■ , Vir aKc r atf ■f rekv ■ i'fldek I i 'iiX^^rh: ay j "J >' S^J ' liV'f 1 ri-t'oae'i^.i^ ;, -il.:. ini'ìVi '. '.P.-Kn.Ì;' n i » il,i j'}.' ( : .'■ V. ' ; . ' fi i = u p . ' < naprav imo seznam' raz U än ahc 1 n l' i jih predlaciajo raCunälniKi iar r đff . !" 1 io 5 00 beg i n kaj prav i. trarti aCraSiH "jI aLraB:i O ü iM-ti . •■ ätaia 'indeks I- Üi -, ' ' i or- i '-'."I, 10 ' n"^ ' ' < al i j e ■ ake i j a'aCratfCl'^'a predil.agjna > li akcCjJ ^..aCratij Iherf indeks '.•= ji <'shrani đkoijo a'LratfJ k ostalim > li indeks > Ü" than- ' ^ ' ■ '" t rskvC-i ncteks3 f reiiVL 1 iideksj-+ -1 ■■ ' ■ . ' - ■ bfciif- Ij akcLn'J != atr a j"J i. .f reKvtna i".! «Ul! . . " ' ■ ■ , enoj i if > ..■.'■ ■ ' , . iMicji ^ f or > -Li <1 - then' < ' pr eq t aga.fi i/s t a v.sàj dve rai l i (fn,r akti' i j i '> min li ■l.pbiìctooio .aKcijot xa hdiaro se je od loe ( t o na jiiian J.'r'apunä.Ui i kov i 1 or J ! = t_o n , . , .' , li rreKvU)J < t rekJvCiiii n J ilieii ittin !-- ji { ijloeifiio raCiinafn i Ke'i ki precildaajo t aKO ako i jo 1 ,la£ ratf : = ,1 io ä äo li atraČD = äKcLminJ then • ^g I asuj prot i i,ratì> , è n H i t t f ^ ' . ' , - . . ■ Bi'oor.iiii t'atincirom t input 1 output; i -, ij o n ü I (Tiaims - dùi ■ . ' ^àC " ■ ,' mit array al char i kofteci pali boo lean i'.' .n.r- ii jI inttìCjBrf. ; ' ' beg in i I'd I 1 ndro'm '> ' ■ ' n i- Oi "hi le iinpuit <>.' •'I jjig .(.II «. 'maitniz; ''beoi i n n ' = 'n + .1 i read inl'tln j.'J end; kofiec tatsci pal i» i at se t Wh i tli not K o n a C 00 ■ 11 n ■rihij.a katieo (= true e t ä ü , ' ' ' ho 1:1 in pät true t. ' ■ ' 1 i = 11 j ' i = 'n i aJ^L® ' <" I' Aüü pat ii nižLij nizi-.jj itK-n |jat i-.ijisc e t s ^ ' ' . ' ' . Millü i ' " ' li I — ) ' l tfiid i uieji I ~ M Koneo - I 1= true li pai tì-ili. n. .^i ' • : . 11 MJl iÜÜIL ■ he a i II ■■ ■ . . üu: > iì'njia write U-izl. (jji wr i i e t ti ilILii .eng. i Palindrom j- V mno: 100 lucfkü. jjpk t er v auk l LT' ubi t ü J d m n o >: 1 D I i' a 11 1 u) duieyljivih toOK damo tiaCelno m n 2 I s I ni k o n u n e t o C K ti 1 n Se Kakšna (.uCK.11 ki je v J iJ dosegi I I v a 1 ; vsaj ena loCke mnurioei 6Li>ia.(!| taksno looko uodamo mnoiioi. oe je v inuciioi konona toekai notem je iiiufno uoveisii jaCetno in kontìnq.„loOko i s I ua|' 10 ni fliotno. ' ^^vfA «eiei vu uip os ofesnuz oposođ ..... ~ lOJUS *ou:t8t pOBOd 0009C JcepusA. h tlTf TX 'MT^ST^ aAJBq n «ČTV^^PO Aoxéi eujBAo:) UT 3) posod oOfr vfeAZTOJđ (oj^s ex ut TU^tvf^ ofi«iođzej eu nÌAÓt»pft »Eoa» O:» BZ ' (aPT-ias SUJTTZBJ) A aooT« «T ' Cte^o"») ncpoBod vpsAtt^'^d AOifei eujtvAoj; «T jaorfo^đ isJsui-FJid ouTinazA iTS suati««;) t>(-|ueviod oiptei jx 'AoaaoiiTad fnMJtTJta t «»«TI -OBiTT»? ^»TfOp -{HtU^MA fUtAOU z vunguzf e^do^sod .«uQd v^fiot» up uraa6oJiđ ^oji -8 non BU omemf MTC f-ii 'qTwnriid eu onfaTSo T" einejfiojd ofuefeAzi irare:iSoađ 8(ueCeAzi "g 'sqas nies sCnfuseCod uaA«4sou!» (vlfop '^u-r^Tto^ ojd é^smouoxa un^eazT ouisoir ed oo» A A 'QfiE t^T^B'IA a eunjejZT ss Aöjctspzf va e^e^stpvtxs y^lsoj^s) osz ' (pqe^odn, (épojd 08 T ' (af^sniz^J ouq«jodn Ott oupoAz^O'^«^) x^eai^S'iA A ofTAe^SA 9S Tll^pod t^POMA sit A uèzwHIJd aC eiitap^T eßa^ia« owfSTTox TOJd 99(siiiöuo:(9 un;;s3ZT ez uiejiBoad suejtoid STdo xa^ejx 'Z •tsfurafeu t^so^^s tuxbasjjipza ztoj4 OS T'Za^QX Ti«* »f AoxiapzT 'TfT'^^s TUpOAZTOJd T^BSA TTöM GtùpoA'ZToad oujeurc^do u^ o:iax ZT olTA-Sng outeWT^O t^JunaejZT oq uiBiSoJđ ^s UT {)(aiapZT «u euio:tTzo tf-^jBUTP A) sÈua^gTPGTXS e3igo:t:jB BU A^tapZT tiTUspOJtd otTAa^S «z zj QiaéiwzA ouABup t^TÉ TX 'AO^xapzT S o^l^dAOd) a(;[autze;i ouqejodn TTB «d ':(>u|p «u AO](t«P>T OTTA»:»®) afJauiZBj TOM «P '0X64 oatrqvjodn afl?j6o:iđ •AoxiapzT afupOASTOid- vBfTaeinxiex T-iđ ef («8 . 'aqvaodn afjjoapod Qìfn MIT vsjfiojid ' (etBAZfójd qj^ 'ò(«f*p04d as TPOAZTOJd as oii) 4 tpn^ ad eÈiianflXA ':)8oupaaA 6òid VX 'OXSO^^B autcuiTUTUi vu ^SÜA^ ai^u AOpoABT'd euT9TTOi( euxeorT^do tq ■ «WRX^X 'T^apaA oiarias ^B^XS^A eotèafioxd aqvJOdn «fgojpod *T « tU/Cet ®HT»a XTUieuna»^ • * csisvaa 'w/ao ma^sTS , , TBJTOTJTPoni • * (ITTH-av!!^ '»TOOd uoq -pa) , « soniateađ ai sva TV^T^a^^d uoazx , « 1861 :taqoiaAOU « , aCupofttToad vuTSTtoX exsntouo^ , » » dn B3T»«oao3ui , VIIX9I10X WSHOHOXa « •euvCiqnfi 000t9 'tt baooubđ 'eot^btujojul bstđobb? luastupa^ a mtf tx 'uafabtnmjoj aiTXB.»oviB T^BfiaTTad ofBJOiu as ^stt qTXBtaej6TAO](TXs [xoaop bu bbtejteo^d (as^ts^azt) acub^bazt ( Aa F :io Ba3o:[đo:i)(Xni TXT za f Tu-iTqa ut vinaoH '¥đ oauaptas bz 'o6t(iux ouaoxsod OUABX& BZ 'tua^STS TUAOxsod TT^iu BZ T'UB'ifiOJid •;tđu OS tuie^fiojd Tuqe^odn ru^aJxuoK •p^t a^uagn bz tui^^^o^d BXTiant^T'e BU9UBUT3 UT BU^Bq }(2T4-10, a obseociasoooeoooöoooooooooo et 4 m sO r^ 50 ch — cJri'^io^c^a) òi3oicu«oinnocinnr>r>-!isj it 1 t tr f <1 ^ >11 . -H £ « O M fd o fM to -o o d) o m 'O > a(M r^ ■H fl Id ■n - 10 V ■H o H 10 •H C H) O > ^ -O -H CU Id o 3 C - 3 Q}>0 BiO k fh s IS 01 -H JJ H i ■ . N •H fS - -H -H o Vj a SS.« -H Ili Itì O > w -H in (d IS 'H E -P e H S > <0 3 o o -p lO -H ^ H (d > 4J > 3 ^ m (H o a > K 1 (menjavo 'barve) mora biti stroj očiščen in stroSKi čiiSčenja znaSajo 20000 din. Ob tem . se postavlja vprašanje, koliko različnih serij (barvnih vrst)' naj tovarna lakov letno proizvede. I Odgovor: Tovarna lakov naj proiavede letno 6 äserij po eoop poBod, To pomeni, da lahko proizvede 6 različnih barv. Priner 2: Ta primer ,je ponovitev primera 1 ob .povečanih stroških čiščenja meSalnega stroja, ki so zdaj dvainpolkrat večji. ! Odgovor; Tovarna lakov naj proizvede, letno le 3 serije po 12000 posod. Primer j obrat, ki izdeluje računalniške terminale, izdela dnevno 20 terminalov- in 10 teiininalov (različnih vrst) jih dnevno odpremi naročnikom. Letno zagotovljena prodaja .(po pogodbah) znaša 3 000 terminalov. Stroški skladiščenja enega terminala so 5U00, Pri menjavi proivoda (terminala idruge vrste) je potrebno vselej preurediti.proizvodno linijo in stroški te preureditve znašajo lOOOOOO din. Vprašanje je, koliko različnih vrst terminalov ■ naj ta obrat proizvede na leto." Odgovor: Obrat terminalov naj proizvede letno 2 seriji terminalov po 1500 kosov. To pomeni, da naj izdela ta obrat le dva tipa terminalov. Primer 4: Ta primer je ponovitev primera 3 z drugimi vhodnimi podatki. Primer 5i Tovarna računalnikov proizvede dnevno ,tri računalniške sisteme pri dnevni prodaji oziroma, uporabi 2 sistemov (ta tovarna je namreč še v izgradnji in v svojih proizvodnih postopkih uporablja lastne računalniške sistema). Letna prodaja in uporaba znaša 300 računalniških- sistemov pri minimalnih stroških skladiščenja 1000 din na sistem. Tudi menjava proizvoda, je cenena, saj je avtomatizirana z lastnimi siatemi in znaša le 10000 din za serijo. Kakšno je optimalno Število serij (tipov sistemov) na leto? Odgovor: Tovarna računalnikov naj proizvede 2 seriji po ISO računalniških sistemov na leto. . Primer 6; Ta primer je ponovitev primera 5 s spremenjenimi vhodnimi podatki. Ob zmanjšani dnevni prodaji in uporabi ter pri desetkrat višjih stroških skladiščenja je odogovr tale: Odgovor! Tovarna računalnikov naj proizvede 10 serij po 30 različnih računalniških sistemov. 74 o o o d cm r> ^ S " Me M (- M o H. Q o ^ m o .rf 3 S ä tu " o o -J w 3 S K -s ct ij Sl4 M M O J Ü K g; 3 in (SI 3 »H d a f:j tt o < Q K la T o t/) s: (3 o « o ;; £1, Ul ul > T « lü M -i O m tfl ssggg e o; W H hP. o. to I/) •t -t a: C -j: H H 1- Hi H Primr ST m C4 - Ili I/) M < ^ 'H -ia o u) J o u 'C O T — n o 33 w J t- o « ac S3 3 iS èa o. l/l d M mS o o o n o a P) — (I _ _ C^ O- P- f" ■i Q - N u) (O o o u ■X 5 »M ui^ tij 2 t^ N] o H Q O »t la O o a T 3 o. a; -H ® ^ ™ ö id "t (J i/) a ,J o S f). o; ^ ' 3 3 ^ ^ ^ 3 3 o .( Q a a ui E , c) ai O fl, UJ M -I Ü N) < o t/) to " Cj o o o o s- « a te (u w (- i". o, o, ^ i/) ui T; «C cc cC !S (" i- (- 1- i- s« M m ^ o • a — n ui l/i u < -5 a 'H o Ui M « a gs J ul d Lista 2. Ta lista kaSe šest primerov, lei ao podrobneje pojasnjoni (interpretirani) v tekstu. Kot vidimo, vplivajo na število sei-lj najbolj odloällno stroäki, ki nastanejo zaradi menjave serije, npr. zaradi spreminjanja proizvodnje linije, nameSCanja drugačnega orodja, prilagajanja, tudi Čiščenja strojev (v primeru proizvodnje različnih barv) itn. Ob tem se upoštevajo tudi stroški skladiščenja, ki nastanejo zaradi proizvodnje, ki pre^ga trenutno porabo (plasma na tržiSfte). Ti primeri kažejo, kako koristno je imeti tovrstne kratke programe za ocenjevanje podobnih situacij in prihaja čas, ko bodo tudi naši vodilni delavci morali ocenjevati operativne situacijo na ta način. K temu bodo prav gotovo lahko pripomogli osebni računalniki na delovnem msistu in tudi ta program je bil napisan za mikroračunalnik Delta 323/Ml, ki je za takine aplikacije kot naročen. CJ a a a o o {.) o a ^ -t O iO W P» e- fr n § o 3 I u) s 3 ? Ö -WS w -H ni o (- Q o g IH o - u ä s u) " o o m tli w (fl Mt o .J u lu o: l/l u N ^ M > rf o a -t o 4 o ä t3 K o m s a O o u. UI M t> ^ MM M ^ O iri u} I- O n a O -----Ii; • t- M u u o o h « IM u M . - D, 0. ^ U) M %%%%% H I- K I- !-• Pri» 0 . ij V) M 1 « o i/t ta> JO M 33 tìlf 32 M o us §3 o o d o o o o o n o r> If) m o» C» C- d ^ Q .J <£ . o .t q l, _ ao u) E o x o o (- « a; ii; w H I-a, o, _i « u) t-t *-* »~t-.i-.t-.i-. ffittt i s Đ C3 4 CU I C- (t. 1«. ». d i? H H i- fri t o m o o - 00 - co - o- p- O" f- i 3 f- uj o s i 13 E I-. a - - 3 3 o ri -i 3 (i 3 ^ S -> Si I/} Q v n ^ Ui .H I- a o ^ S o ,J u a o. uj w 2 „ o u> s S O S a 0. Uf N m 01 r- m "J •t ut M tf -5 O in tjp " S o » J « « o j^.à. lUFüHliACUm SISTEir NAKOÜfilKOV CAÜOPIÜA IlU'ÜWiAl'ICA Inforinatloa UP- 5 Iti PO december 19ßt B.BlutniU, J.Santi Bißteni DELTA-ll VI ,2, WIS-II, M3IC2 1.PodroÈje»uporabe programa Progruni lUFO. (UP 5J in ' indektina datoteka CASÜPr.IDX eestavlja-ta informacijski elsteui naročnikov CaBcpiaa Informatica, Program INFO ottoeoCia naslednje operacije nad' datoteko CASOPI-.IMi - inforpiacije o póbaiueznih naroönlklh, - viiaÈanje novih naroÉnlkovi - brisanje naroCnlkov,- - popravljanje informacij o naročnikih,. r iaplB ejjiaka naročnikov b oa no vn i m i podatki, - izplü naslovov naročnikov na nalepke. Poleg te^a nudi Že vea potrebna navodila sa uporabo, , Prodiram IJJi'0 dela irit&raktlvno - na bazi dialoga K uporabnikom - in oniDfioiia doetop do posH-mezneta naroüiiika po dveh kljuCih - priimku ifi' uatanovi. Vezat) je na proj-.ramski paket PHS-11 (Pora llanat^tìffltìiit Syatem) v Eäklopu operaci jekee^ sieteiiia- Delta-fi VI .2. Moduli FliS-11 omogočajo razvoj uporabniških fonii in njihovo iavajanje na terminalih tipa VTIOO (Kopa 1ÜÜ0). 2. Programaka lieta a komentarji Prikaaanu je celotna prograihaka lieta programa 1WF0, napisanega v visokem prograicirnera jeziku BAaiC2-Piua. Iz nje je razvidna tudi Egradba indeksne datoteke CASOPI.IDX. 3. Izvajanje:progriii/ja. Po klicu programa ee vzpoatavi' dialo*- med pro-tjraiiioiii in uporubnlkom. Najprej proj^rac! zahteva Èli'ro. Po prejemu pravilne aifre a*: na aubioti izpiše ■■ spisek nalOK,ki jin lahko program opravlja - menu (slika !)• ■Poglejmo al primer popravljanja informacij o' naroÈniku časopisa.' Vneseno zahtevo <5>. liakar (las-progp.am, vpraša, po > kakanem ključu àeliino iakatl naročnika (alilta 2). Keciino, da hoceuio ,najti naročnika po .priimku. ■ Pritionemo tipko <1> .: aii pa kar , ker je ta ztihteva predpostavljena. Pokaiie ee osnovna forma (slika 5). ■■ Ker .Bino labr.ali doatop po priimku, je odzivni znak .(prompt) -ze v leveiu delu- prvef;a polja. ■ ' Vnesemo priimek iskane osebe ali tjaiuo del priimku. Program nam vrne izpolnjeno ce-.lotno' formo. 'Če . oseba, ki je prikazana v; formi,' ni : iskana oseba, pritisnemo in pro-' gram nas vpraša, ča želimo he iskati. V prim, eru pritrdilnega odéjovora nam program izpolni formo 's podatki.O naslednjem naročniku, ki ima enak jiriimek oz. ' del ^priimka, kur smo pač podali kot vzorec aa iskanje. Ko najdemo Iskano osebo, ae lahko lotimo .popravljanja podatkov. Priimek je zaščiten in ga ne moremo spremeniti. Spretiiinjaino tako, da enostavno prepisujemo. ìz enega polja v dru^raga prehajamo z znakoma <'rAJ3> - naprej - in - naaaj. Popravljanje zaključimo s in sistem nas zopet vpraiia, če želimo iißdiiljevatl - naslednji naročnik -ali znključiti popravljanje. l^iiKù :ielite isKüti »lijcocuiKii V ' l'jarcxaiiüü (aaqijiiiti Joiiko iščete liü Iläcilia: 1. |JJ j-TÜliKU i. jjo.ustanovi Uiyovorite n UBti'iäziJO ateviJko i Kiij zelito...: biikü i, Pudüti iiuJTiuio kijuc Ztj idKwije, Itl'VCMllil.....! 1 isitoniùci jo.. i 2 ................ 3 t>rÌBai\je...... 4 pütiiäwJ jtii'ije. ; S ...... J (i . ričiie^e.7 KonetJ......... Ü l'iliiiLiK........: btitäiuJVü .1...... Ulica..........s foata........... 'leleitiui........) littiviio itVUUJVi i Im. 1411 j. Ndj:(X.tiiiiil.... .1 Vliusito zaiitevu............ 2 Itóiociiijù uj VKlj. btevDke.... i Uil.nik..: Üilka 1. henu Liiixü j. Uij(tuviki iOfiuu - puUiitKl Ü natcxjiiku i r Jodoben je dialog za iskanje informacij o .naročnikih, oz. brisanje naročnikov iz re^^l-atru. Pri vnttöanju novih naročnikov v register profjram seveda ne vpraÈa po ključu, saj v tea primeru ključ ni vaaen. Ilanj radoveden je proeram, fe želimo navodilo za delo ä pro^ratcom ali ižpiae, ki jih napiše na datoteka PRIWT.5EÌI oz. HALilP.Tiill. V teh primerih samo vnesemo ustrezno zahteva. Pri vnaÈanju podatkov v posamezna polja v formah program isvaja določene kontrole, kot na primer na tip vnetsenefu znaka. Če je polje Izpolnjeno, ipd. Ùe u^^otovi neskladje, izpile ustrezno sporočilo in čaka na pravilen vnos. Atritute poaameznih polj vnaprej poljubno Ie-boreuio in deiiniranio z vsako- posamezno formo. Poi:lejino ca zßled opis polja ISV (slika 4). Opis nan pove naslednje: Podatkovno polje lusa đol;.ltio enega znaka, vnos ni potreben (predpo-.stavljena vrednost je ena), vnesen podatek mora biti dekadnti cifra, pomeni pa število naročenih izvodov. Po izstopu ie vsake od obdelav (zahteve 1 do 7) prograa ponovno izpiše menu. Interaktivno delo zaključimo tako, da vnesemo zahtevo <8>. Program se poslovi e formo, prikazano na sliki field UÈscripticns b 23 iilelU l-Kl . of ieiiatli 3) Dis^jldy attrlUjteai Uuie i'ielU XVFs: Aljjliiàietiu Clear characters' ' ' Help tfiti VriiutiJi larociiika' ficture vülüt!! 'AAAWtfWM/iAMMAAflAA' O Oi t'ib'ia IME uf li^rt^th- pibplav attributes! Menu fielu l'yi«! Miy Uiaracter Claar aiaracturj ' ' tieit> text! 'ime iianxmka' Picture valuei 'WOtXXXXXXXXJüüOQüüiXX' iielO UU ot lwK)th 30 Liiü(/lay attributes s Mona t'iulixx>Jvxmmxxxxxxx)aXXXXXXXXXXXXXXU(XXX ' Field KMU ui: Ici^yth 20 Display attiibuUiSi beanti ici! Numric Ciliar cliaracters ' ' Pictur« value! '9'J' blika 4. (nad.) Piiiiieri opisov pulj 1-uuiiuvl jetdf Caaoiüs IMI^UWATICA UtcdrtistVQ Ljubljatit, Parmova 41 üliKa 4. I'riiufri cv-isov pulj üliku !>. I'uoirav C 100 informacijski sisteni NARXtaia CA93P1SA INEDR-SmCA. B.Blatnik, J.santi Ljubljana, deceober 1981 li ' 1& 1C> JSr 1& 16 1& U 1& I& lt. -I& i : 330 i- napake mape, taf erji n>s-ini začetne slike vnos in test sifre Oh EfiiöP. ÜC/XO 19000 109 I-AP A$=3D5 110 J/iP IrAP«) PKIS=30, Ii-iE5=2D, UCT?=5a, PQSrA5=20, KEkJ5=2D. UHZ$=2). TEL1S=3, TEL^b, IZV5=1, ■ £>TEV&=i, . LLT$=2 . ■ 111 p:?=SriiÄ lKt:J 1000 140 ai ano aoo, 300,400,500,&00,ö00,900,700 začetek lozadje Icnenu Izaliteva cbdel. 1 kazalec cÄxiel; Jnapaka lve:)anje cbdel. 1navodi lo i GALL ("H:SiA2") \ ÜD^E ISOOO CALL tGLT (DS,T%,"ZArfIVAT \ QOSUE ISOOO (XHU 130 prikaz navodila Inawdilo lodaovor Jnažaj na renu It, 1 1& t& Ifc 1& il 1& 1& I !& 1& 1& iinformacije . i 310 .CALL FEMOWC'PISINF") \ QOSUB 18000 CALL fliiDWÌ"PISIZ2") \ GOSJE 18000 CALL P3ET(D5,T%,"ZfiffrVA") \ QOSUB 18000 Ki=VAL(U5j. IE K%<1% OR KÄ>a THEä CALL nviLl vasa zahteva .ni piavilna") QDSUE 3300 SLEEP 2% cxnD 210 ELSE CALL FSHOW("PISELI") 315 IE K%=1S OHES CALL TOL-310 Ib" THIii CALL EüLTi ■ . ■ . GLT iZ. KIX. GE PP$ ' , • ano 340 j. 330 . CLT CALI, tSHQt.("PISSr.l") \ GOSUB 18000 340 CALL FPl/IAL(A5r\ QO^B IbOOO CALL ildHÙWCTiaJNO") \ (»SUB 18000 • CALL FGLTÌre,"DÄNE*)A OOSUB 18000 IF T?»"^" TOEH 130 ELSE IF T$="D" TOEW 330 ■TT.'^: 1033 prDcaz infomi- ipriXaz forme lizbor kljuca " ÌXOOSIJB 1. i 400 I-:----- Ivnos CALL tHHCÄV("H;sVWO") \ QOSUB 18000 CALL FaiüV,("PISSU") \ .GOSUB IBOOO CALL IGETAL(A5) \ GOSUB 18000 PUT #3 ■ CALL iijKOK("PiaJKO") \ OOSUB 18000 ■ CAJLJL EGLTI:^,T%,"DAKE'M \ QOSUB 18000 IF T$="M" TOEK IX ELSE IF T$="D" IHEH 400 ELSE 1033 Islika 1 18000 18000 Ikiaj. kljuca 'citan^ prvega Jpreskdt Icitanje nasi. Iprikaz forme 1 prikaz sl^nh 1 fonia da/ne Jse?-a UlEW 18000 CALL fPIJTLt vasa zsälteya ni pravilna") OÜSUB 2000 \ SLEEP 3, \ GOTO 500 EiSl: CALL fli[Dit("PI£ül") \ üOaUB 18000-. 505 IF KS=1% TliEN CALL K;ET(PS,T%,"PEI ") ÜCiSUE 18000 50È If K%=3 THIK CALL EGET(P5,T%,"iJSr") GüaiL läOOO 507 PPS=TK-IS(P$) GET #3, Ktar #m GE PPS OXID 5 20 510 GET #5 CALL FS»DVv("PI^l") \ OOSUB 18000 52J CALL FFL>rAL(/i?r \ OOSUB 18000 CALL FaiOlvC^PItDbil") \ ^SUE 18000 CALL iGLT(L$,T%,"DAKE'') \ QDSUB 18000 IF THUiI 5 30 ELSE ■IF T$<>"D" THEM 103D ELSE CALL FSiiOV,'("PiaJKr) X^SUE 18000 CALL EGLT(D5,T%,"DftNE'') \ QDSUE 18000 brisanje infoim.IS Iprikaz brisanja itfc Jizbor kljuca l\| & 6 . Islika.l 1, Icitanje kljuca !\6 Ikiaj. kljus Icitanje prvega ipreätdi icitanje nasi. 1 fonia brisi iprikaz stanh ifoma da.ne iseT-odqovor itrancaCe l!JE tODA : , 1 fonia da/ne 1 se?-odaovor Itrai^ie. I'' It 16 I If tHa; 130 ELSE if T$<>"D" THIli 1033 ELSE DELETL t J call rkiow("eisdko") \ qdsub 18000 call fger(d5,T%,'CiaKE^) \ gdsjb icooo ii' thu; 130 elan if t$="0" thej 5do else 102d call fatcv,("piai:;3"} \ ossue itiooo cä^eci^ds.ti/'dw.'l'm \ qdsub isooo ItìEli 130 ELSE IF HiEK 510 USE 1030 J.......................................... 1 600 1-=-1- (popra^^ I CALL ibtSÄ. :nsPCP" CALL FSi3i( 1Ì5E loDA Ibrisanje Iforma đa/»e laeì-odgowr Lncate I iš 1tronca lüE IIA Iforna dft/ite IseP-cdaoxtjr Itranoate !N£: nazaj na tienl& JIÄ .................I& ! -U -Ii popravljanje infls ,\ CDSUB 18000 6K coc, b07 610 620 _______"HSIZ2" \ ÜOSUE 16000 CrtLL PGLTit^ ,T%, "ZAHIvV' ) \ GOSUB ISOOO Kt-VAL D$J Ii- K%a THH; CftLL FPLILC'vasa zahteva ni pravilna") QjaUL 2DOO \ SlEtP 2% \ CETTO 600 LLbL CALL ti«:H.("PISELI") \ QOSUli IBOOO If Ks=l% IKili CALL il.E7r(F5,T%,"PEI'') QOSL.L 18000 IF K%=a IHEN CALL fS3Er(PS ,TI, "üST") QÜSÜI; ISOOO GLT i 3, iOi- »KK% CE PPS QCTO 623 CALL FSHDh't PISSQ") \ GOSUB iSOGO CALL EPUTALtA?) \ ODSÜB ItìOOO CALL rtjETAHA?) \ oaSUE 16000 If Tc-iSOAf the; eao n.ty CAli ElidOH("PIS3lä3"l ^ OpSUB 18000 CALL \ QjSJB 18000 " -THil. 130 ELSE IF T5<>"D" THES 1033 EISE GLT i i QOTD 610 upo/JL. CrtLL faiOf.("piiDigo") \ oaajE isooo CALL \ GüSUb 18000 II ma 130 LLa; IF T^'ü" TUE* 600 ELSE 102) i prikaz ftmne iizbor kljuca I & & IsliXa 1 1čitanje kljuca !\& Ikxaj. kljuca lötamje tEcordal\t iprlKaz Sanne IpriXaz staiih 1začasno Ivncs ncwih Jj^rswek t£ornB đa/[ie ìee?-0{Jg0VDr itrancate Inazaj na nienu i ODA 1 čitanje ise7-ođqow3r anmte 7® 1 1- ikaiec CALL fÜifcAiCKa^EC") OLTib ;2)oo dOO lizpjg poöatKov OPfi; "PRlKr.TEh" EDE OUTPUT AS rILE ÌSSIUE&. i 3% üLi- \ sri^;%=srEv%+i% »a .■BiEH PEKT »a,}!5 Ii I i i& 1 .16. 1 1& IE, i iZi^. St .naroaüka I inov zapis, iricr.i iias in ipxiiiwic i Justanpua t )canec cdsdelav Ifoma konec Jna ElO] S70 soo 90S 910 91 S13 915 920 SS 930 935 ra^ f IF'^^Ì^Ì^Ò'IHES PKINT #2S,X5 ^STEWp+yS+LL-r^ PKINT rS, "z^.st.natoai..".STIV% PHhTja, "stev.izvoQov. .. "".IZVS PHWTSS, "naročnina....... ",NfiK5 PMNT #2%, "placano ćo..... QGfID 820 ^ Iposta, naslov l Idrzava 1 iapia naslOTOv na nalepiie OPBä "NAI^.TIW" K3K OUlPUr AS HLE EEEIDfE #3è glt 1J%=VAL(IZV5) fOE JS,=1% TO 1J% prai:T pfaijr PKIHT xs=i;-z5+spaces ( 18 ) -tpet 5 IF LEK(X>£$) > 1 THEN PRIWI' >S=EI>I'I?{UIj:S,16i) PHtWr «2%, xl ^fOSTA^SeXEK 1%)-«EM$ T^EDIl? X5.16%} psttrt ss, vs 5) X?=TH-lS(DF2:§i PEIKT iS,Ji5 EOE 1=1 10 4 PniHT f2S U EKT I, IF LtiJC>Ä^) SECT J% GOTO 910 I U 16 I& tst.izpls.nal^l Izacetr» piaaninal line in priùne^ liietaiuva lulica in stev. I\& Ikraj idrzava < 2 miN PHNT #2i 1000 1 1010 1020 1050 2000 iOlO IbOOO f- CAUi fFim.{ vasa zaliteva ni pravilna > OQSJß IfaOOO ÜOSlic 2000 SLLiP 2% «DIU 130 CALi, EPLIT1,( "vas odooTOr ni ptavilen-£D/KJ QüSUb lÖOOO üDÖUß ZiQO coro 150 _ CALL FPLH.( vasa sifia ni pravilna") OJüUk; lüOOO ®SUE 2000 SI.£äiP 2% CüTO 700 BDR 2VCft=l 10 2 PRINT QiK?(7i); ZVÜK SLTÜHX nap.odgovori 1napaka itest nap^e ìzwoù Signal 1 pausa tnazaj na nem "llnap&a I test nap^e 1 zvočni sigiai Ipauaa Inazaj na nenu InapaKa iteEt napake i zvočni sigiai 1pauza iKCUec 1 zvočni sigiai taanka-st.zvok Izvok tend zanke Ipovratdi iz sLbt \t Ù 1& I II t in-ffi napake ä ' 1 I ! ! CALL FSTAr(K) napake test-iiaiiD status teksti rai^i'. so v fonaah: F^ìjTSl.FÌ^; in aauf« Itest statusa Ib -IL U I& J& 1& b' 10040 IBÜöO 19000 t- IrDK aflOK=l.'IÜ. 2 PKINT aifiS(7%)f ÖLXT Wüiy ■■ SUüP 2* ümu 700 . . KtTUW ■ •. . I 19010 EHR^ii mi mT'3Z): kfitÄ^Y» OR OK OR . OR OR OR OH IHIM. 19020 IF 19030 19040 19130 M) LHj=330 EBt=ll jfiND 1ÌRLp500 LliJ^ll mi ÜFLFSIO lay^ii mj EIIF^OO taifPll «E EM>fl30 lillü 19990 mJ^lSS AMJ U!Ü=32Ü) ,ERi«=l&S TttD lìas330 ERK»=155 m) tuaj=500 iiWs=i5S fli^aj ia600 mui=155 Pip EHj=6» ______ CAIX. tWlLrteya podatka.hil") ojsub i£iooo QQTO 19990 OR OH OR. OR OH . 111EM . Lzahka-et.svok l2VCk let¥ì sank« ■■ i Ipouza ..• ikonec ; ,„■.■,•■,'..v ...... ____ . .V't y:''"''i.i napake Ikcnec datoteke Ikcnec datoti^« Ikonec datotäce Ikcnec datott^ke ikcnec datoteke Ikcnec datoteke Ikcnec datoteke Ikcnec datoteke lisipis napàke Itest nap^e iKvocni signal Ini recorda Ini reoorda Jni reoorda Ini leoórda Ini reoorda Ini necorda 1lapis napake ■ Itest ' napÄe ' izvoaii signal 1 sprem, pri inka I. ■i'. e, ifc ICt ÌV liWPiiao fiKU THtM ... lspi;«m.priinka {> CAIi PPUlU priinka ne smete spremeni t il "Ti izpis napakelXs uo^ßaüpoö .. 1 test napake i Ki cmo 19990 ..........:: -- IžVDCni si^l ■ If ^„EKLf330 -nitlii ,. Inull kataSter )" ■ ■ Iiapis napake ■.. - • ■ .itest nap^e aoi, tVUTut "poda jte prilttÄkl" ojajij ibcoo,^ -ODTO 19990 • . iBvocni signal Tm'$=Siap^ai"+liUM1911iKK)+'' v vrsticdi", icpis ' -Hjum?{tii\L! . , '■ tnatiaike- CAli tPLfltiTtXT?) - ■ ..■ - v Ipii^ 19990 S 'rf ■ ' • Ù^r^Lx bU-ül^ ' 2s i pau^a ' ■ IfSzajmenu. 32)00 > I IMJ IV I .16 1 . fi■. '.'■ i' Slika 6.(nad.) Progratnalta lieta prog. INTO informatica Ö" r-iL^iiii.Ojjivikt- Ih iuhjnii.V'i jski; trhin'lc.jiJt' «losj^iiMi-.sko r.'i/si.is'i.scS- J.jtjhljcMVi f 10, tlo iii.i.i informatica 'B2 ho «kii{jna iii'jc'jrirtKo-sii'nkòviin iiKnilfi'sl.-ic-aj;! ra/iskov.-ilnilh, j'roiv.vü[;JnlU jii i'.-islupni-'ikih ^.'-lo^'niii ■rin^/jnlaacl j, iipor^lmikov In «Lnikoviuh rictišiov s jviJror jn rnriiiKilnistv.'» in iniunimtike. novici: ZANIMIVO s OPERACIJSKI SISTEH SHIVA SHIVA, produkt kallfornljBke firme Onega Research, Je prvi sprotni taikroraöunalnläkl nul-tlprogranskl iaultiuporabnläki virtualni operacijski eistem. S prehodom na 3HIVÄ operacijski eiatem lahko Se naprej uporabljano vse proi-grame, ki eo prej tekli na CP/M ali CD08 opera-oljakeiii olBteiBu, tudi podatkovne Bhirke so kompatibilne. Podpira tako nove 16-bltne mikroprocesorje ( 8006,8008, zeOOO-.1 In Z8000-2) kot standardne . a-bltno mikroprocesorje (8080.8005,6800,6502 in Z80). SHIVA ima tri naCine delovanja (polled, Inter-rupt-driven, oboje), kar onogoCa čestnajstlm uporabnikom, sprotnin pósloni ali auäanlcl uporabnikov In poslov optimalno uSinkovltost lA hitrost. Vsak ismed äestnajatih uporabnikov ali poslov lahko uporablja virtualni RAH - pomnilnik nad tìAMoUi dostopen z direktnim naa-lavlanjem, sistem ga dinamično dodeljuje. Uslu^noštni probrani, ki se najpogosteje uporabljajo, so residentni v RAHu. Hitrost izvajanja programov Je sato v sploSnem mnogo boljäa kot prt drugih Doiltiuporabnlükih sistemih, ki baairajcni poprećvljenih in dopolnjenih ehou-porabniških, #1IVA Je bil £e od eaćetka Baaljen kot muTtiuporabnilkl multiprogramokl Bietern. 3HIVA dovoljuje iebor do 16 SM-slogovnlh bank pomnilnika tipa RAN v SHIVA 1 .6 Z6000-t versiJI oz. 16 64K-Elogovnih bank sa Z80 in druge B-bitne procesorje. Tako so la^ko posamezni programi na Z8000-1 veliki do,^ 128M zlogov. Multiuporabni^ke ali multiprogarmske operacije ee lahko odvijajo v isti fis Iòni ali logični RAM banki. Jedro sletema navadno zaseda pomnilnik od naslova EOpOh navzf^or, lahko pa ga uporabnik prekonfigurlra na katerikoli podsklop velikosti 2K banke 00. , ; SHIVA vsebuje uslui^nostne d novejöe versi je'SHIVA (od 1.2/f.navzgor, 1.6} so kompatibilne z bodo&lm mrežnim Ve« novej vse 1.6} so kompatibilne z bòdoòlm mrežnim o-peracijsklm sistemom SilIVANET. SlIIVAHEt bo dovoljeval .1024 podmreii, veaka pođmreža pa bo lahko' BeataviJona is 16 multluporabni^kih sistemov, od katerih bo vsuk sistem lahko obvladal 16 uporabnikov ali poslov. HreiEini sistem bo omogočal sprotno multiprocesiranje, zajemanjs podatkov in visoko hitrost prenosa loed uporabniki (do'79 KBaudovi in bo dovoljeval obravnavanje 2621^4 uporabnikov ali poslov na celotno rnreBO. SHIVAItET bo dovoljeval X.25, B1SYHC in SDJiC protokole in s tem komunikacije 2 2e ob-stojočlml mrekami. 3UIVANET bi naj bil predstavljen v začetku leta 1982. SHIVA vkljuuuju tudi veùnivojuki varnoDtnl sls-gosli za ablrke, podatke in vzpo-ijČ&nja evase a sistemom. celo vrsto komand za e Javnosti,. kar omo^o^ iip^ab^ manipuliranje in nadzorovanje inj datkovnih zbirk. Imamo 8Ì6%em#é nadzor izvrševanja . (vejanja,eanké9, l^rN prenos, kopiranje in preimenovanje ssiM#k, formatiranje dioka, inici^llzaci vanje celotnega diska, vrstféné stovnl editor z volikimi imena zbirk dolga 16 znaikov^ obd e 1 av e, f or e gr ou nd /b ackgf oUf^ä branje, pisanje in izvajanje; zt SHIVA ukazi pokrivajo tudi m Izhodom, dodeljevanje In dodeljevanje in konfigur RAM, povezovanje, nalai gramov, dodeljevanje in uporabnikom . in poslom dostopom do podatkovnih s SHIVA podpira loÉene dir uporabnika ali poael) k torij. Direktoriji so z da vsakomur niso dostopni SHIVA uporattnikom Je na vftdena ušft, po Èjàlji jcd' tudi progrnakó izvodoA^. SHIVA.daje zeankrat naj koriSua moö in hltroa^ wlnohesterske tehnulogi riran pristop za bodoče so 32-bitnl in večji mik PROC£SOIiJI Z OPERACIJSKIM Intel je predstavil d v,a cijsKim sistemom; iAl Ore za dva para cipov, sor 8086 all »008 in sistemom. Nova kompon eden od obeh pruceao hardwursko in -softv gljlvsi^a sprotne^ta ve sistema. lAPX 06/50 in en/JO r turo procesorjev,8DÜ6 polnemu protesti ranih Distema, kl ho Implome ■i j Izbrane operacije tvorijo majhno venti&r iajemno močno množico ukaiov, ki Lahko služijo pri enostavnih proizvodih Kot kompletni operaci Jaki sistem ali kot canova za Intelov sprotni opera-'iOijBki'Bistom IRMX 86 oa.läoten operacijski 'sistem. Te osnovne operacije kreirajo,, briöejo ,in obdelujejo pet novih sistemskih podatkovnih tipov Ih a-tem 'dodajo k obstojecitn amožnoatim slatemov ÌAPX 86 oz. . 1APX 88 Se obdelavo, prekinitev, posredovanje spOroiill, sinhronizacijo procesov in upravljanje s pomnilnikom, 00150 vsebuje äe prekintveni kontroler, I6bltnl sistemski čaaovnik, 16bitni časovnik aa zakasnitve in generator hitrosti serijsicega prenosa (baud r.ate). Te hardwarske funkcije zamenjajo v povpreòju'10 .L5I vezij oz. več deset TTL komponent in. zagotavljajo vso hardwarsko podpo-^ro za operacije, operacijskega sistema. . |Ta Intelov pristop je izposojen pri programskih konceptih velikih računalnikov. iKlkroračunalniSki .operaci jaki■sistem se gradi iokrog izbranih osnovnih operacij jedra. CedaJ :lahko namesto velikega protirama, ki mora koordinirati in obdelovati K dogodkov, N programer-Ijev loüeno napiše vsak po en program za ' p.osa-meanl dogodek.' Ti programi , pa uporabljajo^ ■ skupne operacije jedra, ki' koordinirajo sprotno, obdelavo vseh dogodkov. ■ pristop daj.e • več ^u/^otlnoiitl. iTvii je ;.o akrajišanje òWsà raàvi'janja. 'Ker rtiKViJàloom- tii treba pisati in testirati niultiproiTrEiiaiikeca Jedra, so lahko, posvetijo riüiao uporabniiikitn proi;raraom. ■ Druga. ué;odnoat jé ta,, da- offloyocu tuk priutop -kaonejèe preoblikovanje in izboljuevanje jiro-eramaklh paketov. Vez je .801.30 se priključi direktno na lokalno vodilo fsikroproceaor Jev 'lAPX 06/10 ali 1APX 8B/10 in-avtomatsko, .ugotovi ..b kateri»! dülu;. Vsi proceeorjevi dosegi ue iavrüijo bruK čakalnih ciklov pri procesorjevi uri 5 ali 8 KHa,. Ha,, voljo ■ je vseh -24 .načinov naslavljanja procesorjev iAPX Q6/8B. ' Programski paktìt "Opcruting Byatein Proseasor Support Package" poenostavlja' koni'ißuriranje siateraa'B,>t.era novità vezjem (80150). ,. Ta puket teile iia' sistemu. Intellec' III oz. na vsakem sistemu z IRKX 86 operaciJkaim aiatemojii in šibkimi diski. D.Novak 82 VSEBINA LETNIKA 1981 Batista P.tKraleber H. $t.l,Btr.l2i . Paralelno procesiranj« IBH-SNA rafi.nreSi* Brajoriò 6.-BratanovÌ6,slonova Bt-Jaznaa - Standardi 1 politika standardi Baci«) a u oblasti informatike. £xel H.,Fridateld P. St,2,str.8[ Prosramiranje sprotnih in vsnezdenita si-steiiiov:procesi v ADI. fiaddina H. 6t.3»str,1.7i Postupci sa sprečavanja potpunog eaatoja i permanentnog blokiranja Blstona na modelu grafa sistema. Hadjina H.^Čerii V, 8t.4,BtP.5^j Simulacioni model za evaluaciju performansi raiSunarskiti sistema. Bolodkov V. St.2,Btr.(tÈ{ Prikaz reevoda operativnih sistema. aolodkćv V. St.a,Btr.ei; Jedna,metoda procene vremena trajanja pre-» nosa podataka. lTan$i6 N.,Rrtollca B.,ZakrajSek E. St.l,str,^ Crornemco C&-? mikroraSunalo. Jari6 M.V. St.l.str.J'tf Otkrivanje i popravljanja greSaka u računskim memorijama(ÈCO). KovaSevié K. gt.4, atr.28; Sistemska obnova u uslovima realnog vremena. Kuitrin B.(Borie J. fit.l,str.28i Elementi paralelnega procesiranja v opera«-eijskem sistemu računalnika IBM 8100. lenarčič J. St.3,str.25} Avtomatsko prepoznavanje predmetov v robo» tiziranem procesu emajllranja. Lončar j. St.3istr.33t O Jednoj metodi proračuna optimalnog bala-nsa. lončar J. St,3,stp.eOi Primjena inversione metrike kod optimalnog balansiranja. Iioočar J. St.4,str.^S Primjena leksikografska metrika aa proračun debalansa lopatica zrakoplovnih turbina. Lončar J. 8t.4,Btr.56j Primjena transposicione metrike s« proračun op^malnoe balansa. Itahnič V,,Vilfan B. Bt.l.Btr.42i Program ea oblikovanje besedil. Klhovilović B.,Öllo J.fKolbesen P. Čt.l,Btri|l^7) Meburčni pomnilniki III. Mijajlovič »..Jovanovié A. St.3,ßtr,J8( IDurlng Machines as a Prog.Iianguase* Mum R.,Peček S. St.str.66; Sodobni dinamični pomnilniki za mikrorač« Novakovič Ž.,Popović B. St.2,str.56i PriBtop k rešitvi modračunalnifike komu^^ kacije v sistemih z distribuir.krmiljenjem« Kovak P.,Dobrin A.,Ropret B.,BlaBnlk Testiranje enot mikroračunalnika v pro^pV. Popovič B. ät.2,str.19$ ' Organizacija distribulranega krmiljenj^ sistema Iskra 2000. PreSexn B.^Ozimek I.,Špeeel H. it.4,str. HikroprocQBorsko vođenje senzorskega tema za robotsko varjenje. Pyle 1.0. Št.5,Btr.4; Using ADA for Specification and Desigiti Rogač M.,Hafner D., St.à,str.44t Hali razvojni sistem za mikroproc*6d0@@« Smailagič A. St.str.51; On Solutions for Some Open Problems ift tfea Design of Multiproc.Operating Sjateos» ßmolej V. St.4,Btr.39s Plus ca cbange,pluB e*est la meme chop. Éilo J.iHihovilović B,,KolbeBen Meburčni pomnilniki IV dal, SubelJ M.,Trobec R.Korenini J. 8t.J,Btr.^l Primer komunikacijskega protokola. ßvab B. St.l,str.eii HikroraČunalniSko krmiljenje avto.aoéécja. Turski V.M. Èt.2,str.3i Issues in Iiarge Program Des^.]^ ond Ii^^Jai, Tva<ìyI.,Martinec H.»Reinhardt R. fit.4,sté*68i Feto republiSko tekmovanje srednJeSolif* a področja računalništva. Uratnik A.,Petemelj L.,Koiuh J. AttZ.al^i^^t Novi računalniški sistem. Vitas D. St.2,Btr.llt Podala na slogova srpskohrvatskib r4§i. folk M.A. fit.4,str.43( . Fortran 8X - Revizija Fortran-a 77. Želaznikar A.P. čt.l,str.4| Moinostl razvoja mikroračunalniSka logije v SFRJ. ialeznlkar A.P. Bt.l»fltr,16t Je sik PVI in mikroračunalniki II. Želfiznilcar À.F.. ät..2,etr,;2; JeBik ÈL/I in mikrorafinnalniki III. Želesnikar A.P. St.J.atr.Jt Tiha revolucija. 2eleznllcar A.F. &t*3«Btr.63-| Ovod V CP/M. Žoleanikar A.P. St.1-,Btr.9i Üvod V GP/M. Po jar inJTormaclJskega goepodarigtva. CENIK OGLASOV Ovitek - notranja stran (za letnik 1981) 2 stran---------------------------- 28 .000 din 3 stran ---------— ^--------------- 21.000 din Vmesnß strani (za letnik 1981) 1/1 stran--------------------—- 13,000 din 1/2 strani--------------------— 9.000 din Vmesne strani za posamezno številko 1/1 stran ------------------------ 5.000 din 1/2 strani --------------^-t----— 3 .300 din Oglasi o potrebah po kadrih (za posameano številko) 2^000 din ADVERTIZING HAJES , Cover page (for all issues of 1981) 2nd page r-----:______.---„___'____ i^oo |jS 3rd page ----------------------- 1000 2 Inside pages {for all issues of 1981) 1/1 page ------------------------ 790 2 1/2 pafle ---------------------- 520 jt Inside pages (inälvidual issues) I/l page ------------------------ 260 » 1/2 page--------------------200 jl Rates for classified advértiaing: each ad -----------------rr----- 66 j! Razen oglasov v klasični obUl?i so žaželjeiie tudi krajše poslovne, strokovna in propacilindne ihfòrmàéijé in članki,, Cene objave tovrstnega materiala se bodo določale sporazumno . •Jn addition to advert is ment, we w eie om (5 short business or product news, notes nnd articles. The rel.iloii cliaryes are netjoliabte. 84 NAVODILO ČLANKA ZA PRIPRAVO INFORMATICA 4/1Ì81 t » ' Avtorje,prosimo, da pošljejo uredništvu naslov In kratek povzetek «članka ter nav^ejo približen obseg članka (število strani A 4 formata). Uredništvo bo nato postalo avtorjem ustrezno Število formularjev z navodilom. Članek tipkajte na priložene dvokolonake formularje. Če potrebujete dodatne formularje, latiko uporabite be) papir Istih dimenzij • Pri tem pa se morate držati predpisanega formata, vendar pa ga ne vrišite na papir. Bodite natančni pri tipkanju (n temeljiti pri korigiranju, Vaš članek bo s foto postopkom pomanjšan in pripravljen ea tisk brez kakršnihkoli dodatnik korektur. Uporabljajte kvaliteten pisalni stroj. Če le tekst dopušča uporabljajte enojni presledek. Črni trak Je obvezen. Članek tipkajte v prostor obrobljen z modrimi črtami. Tipkajte do črt - ne preko njih. Odstavek ločite'z dvojnim presledkom in brez zamikanja prve vrstice novega odstavka. Prva stran članka t a) v sredino zgornjega okvira na prvi strani napišite naslov članka z velikimi črt-aml; b> v öredino pod naslov t'anka napišite Imena avtorjev, ime podjetja, mesto, državo; c) na ouiačenem mestu čez oba stolpca napišite povzetek članka v jeziku, v katerem je naplsart članek, Povzetek naj ne bo daljši od 10 vrst. d) če članek nj v angleščini, ampak v katerem od jugoslo-.vanskih jezikov Izpustite 2 cm in napišite povzetek tudi v angleščini. Pred povzetkom napišite angleški naslov članka z velikimi črkami. Povzetek naj ne bo daljši od 10 vrst. Če je članek v tujem jeziku napišite povzetek tudi v ^nam od jugoslovanskih jezikov; e) Izpustite 2 cm (n pričnite v levo kolono pisati članek. Pruga in naslednje strani članka: Kot je označeno na formularju začnite tipkati tekst druge In naslednjih strani v zgornjem levem kotu, Naslovi poglavij: naslove ločuje od ostalega teksta dvojni presledek. Če nekaterih znakov ne morete vpisati a strojem Jih čitljivo vpišite s črnim Črnilom ali svinčnikom. Ne . uporabljajte modrega črnila, ker se z njini napisani znaki ne bodo preslikali. Ilustracije morajo biti ostre. Jasne in črno bele. Če Jih vključite v tekst, se morajo skladati s predpisanim formatom. Lahko pa jih vstavite tudi na konec Članka, vendar morajo v tem primeru ostati v mejah skupnega dvo-kolonskega formata. Vse Ilustracije morate ( nalepiti) vstaviti sami na ustrezno mesto. Napake pri tipkanju ee laliko pojuravljajo a korekcijsko folijo ali belim tušem. Napačne besede, stavka ali vke pa lahko ponovno natipkate na neprozoren papir Ito ga pazljivo nalepite na mesto napake. V zgornjem desnem kotu Uven modro označenega oštevilčite strani članka s svinčnikom, tako dà jih p mogoče zbrisati. Časopis INFORMATICA Uredništvo, Parmova 41, 61000 Ljubljana Naročam se na časopis INPORMATlCA. Predplačildtoom Izvršil po prejemu vaše položnice. Cenik; letna naročnina za delovne organizacije' SÉf&iOO din, za posameenika 200,00/100,00/50,00 din Časopis ml pošiljajte na naslov Q stanovanja dei ovne organizacije. Priimek......................................i...., Ime............................................... Naslov stanovanja Ulica.............................................. Poštna Številka_Kraj....................... Naslov delovne organizacije Delovna organizacija..,,.................................... Ulica.............................................. |>oštna številka_Kraj........................ Patum............................Podpis i INSTRUCTIONS FOR PREPARATION OF A MANUSCRIPT Authors are invited to send in the address and short summary of thei%articlea and indicate thè opprcaclmate size of their cwriter write them legibly in .black ink or with a pencil. Do not use blue ink, because it shows poorly, Illustrations must be black and white, sharp and clear. If you incorporate your illustrations-into the text keej) the proposed format. Illustration can also be placèd ut the and of ail text material provided, however, tliat they are kept within the margin lines of the full size two-column format. All illustrations must be placed into appropriate positons in the text by the author. Typing errors may be corrected by using wiiite correction paint or by retyping the word, sentence or parjigraph on a piece of Opaque , white paper and pasting it nearly over errors Use pencil to number each page on tlie upper-right-hand corner of ^ manuscript, outside the blue margin lilies so that the Quhibers may be erased. 86 SLOVENSKO DRUŠTVO INFORMATIKA , Parmova 41, 61000 Ljubljana IZJAVA Podpisani ..........1............................................... izjavljam, da želim vstopiti v Slovensko društvo INFORMATIKA in da sprejemam Statut društva (objavljen v časopisu Informatica štev, 1, stran 67, letnik 1981). Podpis ; Ime in priimek: Točen naslov: Datum : K d Ü d. Mednarodna razstava računalniške in informacijske tehnolocjijo Gosfjodarsko razstavišče Ljubljana 10. do 14. maj 1982 Informatica '82 bo skupna sejemsko-strokovna manifestacija raziskovalnih, proizvajalnih in zastopniških dslovnih organizacij, uporabnikov in strokovnih društev s področja računalništva in inlormatike. Razstava Informatica je namenjena - proizvajalcem računalniških naprav in sistemov - uporabnikom informacijskih sistemov in - vsem, ki uvajajo automatizacijo z uporabo računalniških sistemov. RA/.STAVNI raOGRAM 1. Klementi naprav za obdelavo podatkov - m ikroprocesorji - periferni procesorji - integrirana vezja in drugi aktivni elementi - konektorji, kabli, podnožja - pasivni elementi 2. Enote sistemov za obdelavo podatkov - Centralne enote - pomnilniške enote (dinamične, statične, mehanične) - vhodno/izhodno kontrolne enote - druge podsistem ske enote - usmerniki 3. Periferne naprave in terminali - enote za čitanje luknjanih kartic - enole za čitanje in luknjan je traku - magnelnotračne enote - enote za pogon magnetnili kaset - diskovne enote - pogoni za gibke diske - optični čitalniki znakov - čitalniki rokopisov - znakovni, vrstični in bločni tiskalniki - video terminali 4. Sistemi za obdelavo podatkov - sistemi za splošno obdelavo podatkov - pisarniški sistemi - razvojni sistemi - poslovni sistemi - laboratorijski sistemi - procesni sistemi - vojni sistemi - osebni in domači sistemi - si steni i za za jf ma njo potinll-;o\' . IVofirainskn oprema osnovna in sistemska programska oprema uporabnii^ka programska oprema /a poslovne sisteme uporabniška programska oprema za vodenje procesov komunikacijska programska oprema uporabniška programska oprema za tehnične in znanstvene namene ■ Aplikacije računalniških sistemov telekomunikacijski sistemi vodenje elektroenergetskih sistemov zajemanje podatkov računalniška grafika robotika vodenje tehnoloških procesov bančni sistemi . Naprave za zbiranje in prenos, podatkov modemi za prenos podatkov muHiplpkserji , kontrolno in merilne naprave naprave za komutacijo 8. Opfcina y,a proizvodnjo računalnikov - kazaicni merilni instrumenti - elektronski merilni instrumenti - logični analizatorji - sistemi za načrtovanje vezij - sistemi za izdelavo tiskanih vezij - sistemi za testiranje tiskanih vezij - sistemi za proizvodnjo integriranih vezij 9. Mediji za zapis podatkov - magnetni trakovi - magnetni diski, gibki diski - magnetne kasete - formularci na neskončnem traku - papirni trak 10,. Strokovna literatura - knjige - revije in časopisi - uporabniška dokumentacija simpozij INFORMATICA 82 je mednarodni simpozij za računalniško tehnologijo in probleme informatike, ki bo v organizaciji Slovenskega društva informatika, Elektrotehniške zveze Slovenije in Gospodarskega razstavišča v dneh od 10. lo 14. maja 1982, obravnaval pereče problematike s področja računalniških znanosti, tehnologije in uporabe. Sodelovanje z mednarodnimi strokovnimi organizacijami bo zagotovilo visoko kakovost referatov in posvetov, kjer bodo so-lelovali ugledni mednarodni in domači izvedenci. Tako bosta razstava in simpozij informatica '82 srečanje strokovnjakov, proizvajalcev, uporabnikov in drugili intere-l'-ntov računalniške informacijske panoge. INKORMACl.IiC IM niUAVli: . Gospodarsko rn/.^aavist o l.juliljann 61000 1-jubljana, poštni pri-dnl 4 Ki, Titovn 50 telefon (061) :Ul-022, :U0-