TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Nabavna dejavnost v marcu Poročilo Nabavne organizacije za minuli mesec ugotavlja pri panogi železne metalurgije, da so potekale dobave železnih materialov v prvem trimesečju in zlasti minulem marcu dokaj dobro in da ni bilo večjih zaostankov. To posebno velja za hladno valjane trakove, pa tudi za vlečena in luščena jekla. Težave so nastopile le pri brušenih jeklih tako, da je morala NO nekaj pozicij teh materialov I sama nabaviti in jih dati. v predbrušenje. Za dodatno naročilo hladno''valjanih trakov za ELEK-TROMEHANIKO v količini 60 ton je dala jeseniška Železarna dovoljenje za uvoz, ker zaradi zasedenosti kapacitet sama ni mogla prevzeti naročila. Podobno dovoljenje je dobila NO tudi od železarne Boris Kidrič iz Nikšiča. ' Železarni v Ravnah in Štorah sta svoji obveznosti' -za prvo trimesečje dobavila . še izpolnili in sta začeli-dobavljati, že, material drugega trimesečja. - Pri panogi neželezne metalurgije je pomembno, da »Valjaonica bakra« iz Sevoj-na kasni z dobavami materialov, vendar zagotavlja, da bo vse naročene količine za prvo tromesečje dobavila še v aprilu. Za mesec maj je pogodbeno prevzela v ..plan proizvodnje 100 ton naših proizvodov in to < pretežno pločevine in trakove. Če bo za -zaostajanje proizvodnje aluminijevih proizvodov prenizka cena aluminija. Naše dobave potekajo sorazmerno v redu, razen pri siluminih in EA1. Tovarna aluminija in glinice v Kidričevem izpolnjuje obveznosti do nas le 80-odstotno in na podlagi stalnih urgenc. Normalizacija dobav .teh manjkajočih aluminijevih izdelkov bo možna le z uvozom manjkajočih količin in z izenačenjem cen s svetovnega tržišča. Panoga j elektroindustrije 119 je zabeležila dokajšnje izboljšanje dobav lakiranih žic, tako da imamo precej: šnjo zalogo teh materialov pri servisnih podjetjih. Obe tovarni ELKA in FKS sta sporočili NO, da ne bosta mogli sprejeti naročji za celoten Sortiment izdelkov : za vsak mesec posebej;: Nekatere izdelke bosta tovarni namreč izdelali naenkrat za celotno trimesečje; le večje ko» h čine bodo dobavljali tako kot doslej — mesečno. 'Na splošno so se dobave normalizirale in tudi preskrba z raznimi vrstami žic je zadovoljiva. Tovarna ELMOS v Sveto-zarevem je pričela izdelovati vezalne žice in nam poslala nekatere vzorce. V prihodnje bo izdelovala tudi golo kositrno žico, ki jo mora NO za tovarno ELEMENTI uvažati. Drugi dobavitelji elektroin-stalacijskega materiala pošiljajo naročeni material v rokih. Pri dobavah ostalih panog ni bilo zastojev, vse dobave so potekale v redu. Glede dobav plastičnih materialov je prišla novica iz podjetja CO-REAL, da je prevzelo v prodajo vse plastične materiale kemične industrije OKI iz Zagreba. To podjetje je pripravljeno vskladiščiti Vse materiale, ki jih uporabliajo naše tovarne pri proizvodnji, če: so naše tovarne zainteresirane za dobave, bo NO organizirala še v tem mesecu poseben sestanek s nredstav-nilri podjetja . COREAL iz Ljubljane, na katerem bi se dogovorili o dobavnih in plačilnih pogojih. Uvoz reprodukcijskega materiala in surpvin se je v marcu,precej, povečal. NO je izpolnila mesečni nlan v marcu s 120.58 odstotka, če vzamemo za osnovo letošnji januarski uvoz, Potem je dosegel uvoz v februariu indeks 264 v marcu pa že 390. Struktura uvoza no državah se je v marcu izboljšala v prid enakomernejšega dotoka iz vseh zahodno evropskih držav, pa tudi iz socialističnih je bil dokaj močan, saj znaša skoraj 15 odstotkov od skupnega mesečnega uvoza. Marjan Kralj »Valjaonica« vse to dobavila, tar je možno, bomo imeli v . paših -skladiščih 4Q dnevno . zalogo tega nujno potrebnega reprodukcijskega materiala. Glede na objave v dnevnem tisku o situaciji proizvodnje aluminijevih izdelkov trdi NO, da ni bistven vzrok »Aparat!« Ljubljana Proizvodni® še zadovolftva m Tudi nismo v mesecu marcu 1969 uspeli izpolniti naio- Odslej predsedstvo sind. odbora ZP iskra Pretekle dni je bila ponovna seja sindikalnega odbora ZP na kateri so med drugim dali razrešnico dosedanjemu predsedniku, po razpravi pa so se odločili za to, da bo odslej sindikalni odbor imel šestčlansko predsed- StVO. Za novega predsednika sindikalnega odbora je bil izvoljen Jože čebela iz Montažnega sektorja PSO, nato P& je bilo izvoljenih še pet podpredsednikov in sicer: Janko Košnik iz »Elektromehanike«, Dragutin Bor iz MZ Zagreb, Jože Guštinčič iz tovarne »Sprejemniki« v .„Sežani, Franc Hutter (Strokovne službe ZP) kot predsednik komisije ZB ZP in Pavle Časar iz tovarne »Ele-pienti«, kot predsednik komisije za šport in rekreacijo. Prihodnjič še kaj o tej seji sindikalnega odbora in razgovor z novim predsednikom sindikalnega odbora ZP. ge, ki smo si jo zastavili z letnim . dinamičnim načrtom. To dejstvo je toliko bolj zaskrbljujoče, ker ugotavljamo, da pa so nasprotno zahteve trga doma in v inozemstvu večje, kot smo prvotno ocenjevali. Zato pritisk kupcev stalno narašča, proizvodnja pa še ni dobila potrebnega zagona, ker je bila posebno v januarju in februarju, delno ' pa celo v marcu pod vplivom pomanjkanja reprodukcijskega materiala. Ta i^pad, posebno v osnovnih dela/vnicah, zelo težko doprinašamo, vendar upamo, da bomo uspeli v aprilu in maju dokončno le dobiti dovolj naskoka, da bomo načrt dosegli in presegli. 25. I I aprila | 1 volitve v | | upravne I 1 organe | Revizija Interne zakonodaje Stojimo pred revizijo interne zakonodaje. Kakor je znano, je Zvezna skupščina ob koncu preteklega leta sprejela amandma XV. k zvezni ustavi, kateri se glasi: »Uresničujoč v delovni organizaciji kot celoti in v organizacijah združenega dela v njenem sestavu samoupravljanje določajo delovni ljudje vprašanja, o katerih odločajo neposredno in poverjajo določene funkcije upravljanja,delavskemu svetu .oziroma glede na ‘naravo dejavnosti »delovne organizacije drugemu ustreznemu organu upravljanja, določene izvršilne funkcije pa njemu odgovornim kolegijskim in individualnim organom, ki jih voli delavski svet. Delovni ljudje v delovni organizaciji določajo organe upravljanja delovne organizacije in organizacij združenega dela v njenem ..sestavu, njihovo delovno področje in čas, za katerega se volijo, ter pogoje in način za njihovo izvolitev oziroma razrešitev. Z zakonom je lahko določen, poseben postopek in način za imenovanje in razrešitev individualnega izvršilnega organa delovne organizacije, ki opravlja zadeve posebnega družbenega pomena. S tem amandmajem so nadomeščena določbe prvega odstavka 90. člena četrtega do osmega odstavka 92. člena in 93. člena ustave.« Zaradi nejasnosti, ali naj se sedaj ta ustavni amandma XV. že začne uporabljati v delovnih organizacijah ali ne, pa je Zvezna skupščina koncem marca letošnjega leta sprejela zakon o prenehanju valjavnosti določb zakonov, s katerimi so urejena vprašanja, na katerega se nanaša ustavni amandma XV. Po določilih tega zakona se ugotavlja, da nehajo veljati določbe, tistih zveznih zakonov, s katerimi se urejuje struktura organov delovne organizacije, njihov delokrog, njihova sestava, trajanje mandata članov, volilni postopek in postopek za odpoklic, način imenovanja direktorja in pogoji ter način razrešitve direktorja del. organizacije. Pri tem pa se navaja, da še nadalje ostane v veljavi določba o volilni pravici, o zaščiti volilne pravice, načela, ki vsebujejo neposredno in enako volilno pravico,; načelo tajnega glasovanja, kakor tudi določbe, ki se nanašajo na volitve in kandidiranje. Pomembna -novost je v tem, da se individualnega izvršilnega organa — direktorja — imenuje pod pogoji in po postopku, katere predvideva statut delovne organizacije. Nadalje ostane veljavna določba, da ga »Kondenzatorji« Semič Problemi ovirali boljše poslovanje Volitve so uspele Ce na kratko potegnemo črto za leto 1968, potem ugotovimo, da je bilo v zvezi s proizvodnjo v naši tovarni poleg nekaterih problemov tudi vrsto zunanjih činite-ljev, ki so vplivali na končni rezultat gospodarjenja v letu 1968. Z realizacijo 3.600,000.000 S din, ki smo jih dosegli v letu 1968, nismo dosegli v celoti predvidenega plana proizvodnje in to iz več razlogov. Kot prvo naj omenim, da smo imeli v I. kvartalu vrsto težav glede repro materiala iz uvoza in to predvsem zaradi neurejenih carinskih predpisov, na drugi strani pa se je skozi vse leto vlekla problematika nerednega plačevanja repro materala Nabavni organizaciji s strani Prodajno servisne organizacije. Kot vam je poznano, moramo uvažati za našo proizvodnjo cca 80 % repro materiala iz zahodnega tržišča, katerega pa moramo predno ga lahko dvignemo iz carine, predhodno plačati vsa dinarska sredstva. Prav tu pa smo imeli vse leto neverjetne težave in srn® imeli skoraj vedno na carini blago, ki je čakalo dinarskega kritja. Prav na tem vprašanju, ko moramo v zvezi z jugoslovan- skimi predpisi plačevati inozemsko robo, preden jo dvignemo iz carine, bi bilo potrebno s strani vodstva podjetja preko Gospodarske zbornice in drugih organov pokreniti vse, da se ti predpisi spremenijo. Dobro nam je poznano, da skoraj vsi inozemski dobavitelji hočejo kreditirati tudi do 6 mesecev brez obresti repro material, ki nam ga pošljejo, toda navedeni predpisi to preprečujejo. Na drugi strani pa naša Prodajno servisna organizacija daje na večmesečni odplačilni rok gotove izdelke inozemskim kupcem, kar je seveda ob normalnih pogojih trgovanja realno. Tako imamo na eni strani, da nam inozemski dobavitelji nudijo kredit, pa ga ne smemo ime-. ti, na drugi strani pa pro-.. dajamo robo .na .večmesečni kredit in seveda nastopajo tudi zelo velike težave. Poleg omenjenega pa je vplivalo na proizvodnjo tudi dejstvo, da nam je izpadel skoraj ves izvoz na vzhod (Čehi in Sovjetska zveza) kakor tudi delno na italijansko področje. Kljub vsem tem -zahtevam in problemom pa smo na osnovi znižanja proizvodnih stroškov ustvarili ostanek dohodka tako, kot je bilo tu- Revizlja Interne zakonodaje ! S (Nadaljevanje s 1. strani) imenuje na podlagi javnega razpisa delavski svet in to na predlog razpisne komisije, ki jo sam imenuje. V zvezi s tem je treba omeniti, da v tej komisiji niso več predstavniki druzbeno-političmh „skupnosti., Gledg, razrešitve direktorja pa je treba omeniti, da so še nadalje veljavne določbe o komisiji, ki ocenjuje zahtevo za razrešitev direktorja, vendar "brez sodelovanja predstavnikov druzbeno-političmh skupnosti. Delavski svet ne more razrešiti direktorja, v kolikor je komisija ocenila, da ne obstoja osnova za razrešitev direktorja. Se naprej ima direktor pravico tožbe pri sodišču. Področje delovanja organov upravljanja se odreja s statutom in drugimi internimi akti. Zaenkrat ostane v veljavi le ustrezna zakonska določba, ki določa osnovne pristojnosti delavskega sveta. Direktor nadalje, na osnovi zakona, opravlja funkcijo zastopanja delovne organizacije, kakor tudi, da je odgovoren za zakonitost dela delovne organizacije. ■ B ■* H» Sfff »*■ Zakon tudi še določa, da delovne organizacije lahko do 31. 12. 1969 glede volitev organov upravljanja in odpoklica, uporabljajo predpise, ki so veljavni na dan uveljavitve tega zakona z omejitvijo, da sestavljajo razpisno komisijo za imenovanje in komisijo za ocena zahteve za razrešitev individualnega izvršilnega organa, samo člani, ki jih imenuje delavski svet. Do spremembe statutov, vendar najdlje do 31. 12, 1969; sme delovna organizacija vprašanja, ki se nanašajo na ustavni amandma XV. in ki se drugače urejujejo s statutom, urejevati s sklepi delavskega sveta po postopku, ki ga predpisuje zakon za sprejemanje statutov in drugih splošnih aktov delovne organizacije. Iz teh skopih stavkov vidimo, da v Združenem podjetju ISKRA, kakor tudi v posameznih njegovih organizacijah, stojimo pred revizijo interne zakonodaje, katero moramo izvršiti že do konca tega leta, tako da začnemo s 1. 1. 1970 poslovati po novih internih aktih. Delo bo zelo obširno, saj bo treba vključiti v razpravo poleg članov kolektiva samoupravne organe : in družbeno-politične organizacije. V okviru strokovnih služb ZP so že imenovani teami, ki naj pripravijo osnove za to razpravo. P. G. di v začetku leta planirano in dvignili OD napram preteklemu letu za 5,8%. Da smo lahko znižali proizvodne stroške, smo vložili za nabavo nove opreme 144 milijonov SD in . seveda zaposlili tudi nekaj strokovnih kadrov. ■5 ■ S «e V letošnjem letu smo, kar se tiče proizvodnje na mnogo boljšem kot v' preteklem letu, saj imamo že sedaj prodanih cca 4 milijarde din. Povečanje proizvodnje gre predvsem za tem, da bomo več izvažali kot v preteklem letu, saj planiramo cca 700.000 S izvoza, od tega več kot 60 % na zahodno tržišče. Ne moremo pa se pohvaliti s prodajo na domačem trgu, predvsem za RA in TV. Stanje, ki vlada v Sežani, nam to zmanjšuje na eni strani, na drugi strani pa proizvaja tovarna RIZ elemente za TV sama, čeravno je bilo ob priliki priključitve Riža k ISKRI to mišljeno popolnoma drugače. Z realizacijo tako navedenega plana bomo morali stremeti predvsem za tem, da se izboljša kadrovska struktura v tovarni to je, da dobimo še več inženirjev in tehnikov, s katerimi bi lahko izboljšali kvaliteto, kar pa je predpogoj za prodajo na tujem trgu. ■s*» j; ::| ■■ 5=. ■o "S as ■K Sš SStfM : DIREKTOR Franc Košir Organizirane predpriprave ha volitve v Elektromehaniki so dale uspešne rezultate. Volitev se je udeležilo 91,2 % vseh volilnih upravičencev. Ostali volivci so bili v večini primerov opravičeni (bolezen, dopusti itd.). Volilna udeležba je kar za 7% boljša kot pred dvema letoma. Razpoloženje na dan volitev je bilo dobro. Volišča so bila primemo okrašena. Veliko delavcev je prišlo na volitve že pred delovnim časom. Večina volivcev pa je volila do 8. ure. Volivci so izražali zadovoljstvo, da so imeli mož-. , nost izbire, saj sta v vsaki volilni enoti kadidirala dva kandidata. Glasovnice so bile brez pripomb, kar je bilo v Elektromehaniki prejšnja leta redek pojav. Tudi neveljavnih oziroma praznih gla- sovnic ni bilo veliko. Izjema je bila I. volilna enota (vzdrževanje, orodjarna), kjer je bilo neveljavnih 16% glasov- Izmed 12 kandidatov so bi, H za člane skupščinskega zbora delovne skupnosti izvoljeni naslednji člani: Avbelj Jože, višji metalurg, Erlah Jože, vodja linije v ATN, Klemenčič Franc, inž,' org., šef panoge rotac. stroji, Kobal Peter, dipl. inž., vodja proizv. v obratu števcev, Mihalič Stane, inž. org., vodja elektro delavnice, Mrak Pavla, mojster na liniji v obratu ATN. Predvidevamo, da bodo iz voljeni odborniki lahko uspe šno zastopali naše interese v občinski skupščini Kranj. -lin J Poleg kadrovskega problema, ki obstoja, čeravno imamo prosta stanovanja za iste na razpolago, pa so vsi izgle-di, da bo finančna situacija v letošnjem letu še težja, že od začetka leta, pa do danes se kopiči repro material na carini in smo dosegli v zadnjem času report, tako da je bilo že preko 120 milijonov robe na carini, čeravno se postavlja vprašanje, kaj bodo na osnovi takega stanja rekli kupci, predvsem Velenje in ostali, ki zahtevajo redno in promptno dobavo naših proizvodov. Prav bi bilo, da PSO in vodstvo podjetja skupno z bančnimi hišami resno razmislijo in problem, ki ni aktualen samo za našto tovarno, čimpreje rešijo. ZP ISKRA KRANJ TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV NOVO MESTO KADROVSKA KOMISIJA razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. ŠEFA MONTAŽE 2. ŠEFA ODDELKA TEHNIČNE KONTROLE 3. KONSTRUKTORJA B Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: pod ta visoka ali višja izobrazba elektro stroke in 3 leta prakse v stroki ter smisel za organizacijo dela in vodenje; pod 2.: visoka ali višja izobrazba elektro stroke in 3 leta ustrezne prakse; pod 3.: visoka izobrazba elektro stroke in opravljen pripravniški staž. ' Vloge sprejema kadrovska komisija tovarne v 15 dneh,, po objavi. TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV LJUBLJANA, Savska c. 3 razglaša prosti delovni mesti VODJE PLANSKEGA ODDELKA z naslednjimi zahtevami: visoka strokovna izobrazba elektrotehnične stroke in najmanj 4~letna praksa poznavanje sodobnih metod planiranja PLANERJA MONTAŽNE SKUPINE z naslednjimi zahtevami: srednja strokovna izobrazba elektrotehnične stroke in najmanj 4 leta ustrezne prakse Ponudbe pošljite kadrovskemu oddelku tovarne, kjer lahko dobite tudi podrobne informacije o delokrogu posameznih delovnih mest in o pogojih dela. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. fSiil B&W-Afer.' -, ir H; ffPf - -, v fj m mT ______ Pogled v navijalnico tovarne kondenzatorjev v Semiču ELEKTROMEHANIKA — KRANJ »Elektronika« Horjul V marcu V januarju in februarju so nastopile v proizvodnji velike težave in je zato tovarna v prvih dveh mesecih proizvedla manj, kot je predvideval plan. V marcu se je stanje bistveno1 popravilo tako, da je bil nadoknadea skoraj ves zaostanek iz prvih dveh mesecev. Zaostanek znaša le še 1,2 niilij. dinarjev, kar predstavlja nekaj več kot enodnevno proizvodnjo. V prvih dveh mesecih je bilo proizvedemo le 91 % od tega, kar smo predvidevali. Visoka proizvodnja v marcu pa je dvignila % kar na 98,2. Razlika je tako majhna, da lahko računamo, da bo pokrita v aprilu in maju. V marcu je bila prvič presežena vrednost poprečne dnevne proizvodnje 1,000.000 din, saj je bito proizvedenega pri 23 delovnih dnevih za več kot 25j)00.000 din izdelkov. PROIZVODNJA V MARCU DE Izvrš. % Rotacijski stroji 113,2 števci 10U Stikala 122,9 Kinoakustika 77,2 Telefonija 117,8 Merilne naprave 129,0 Umi mehanizmi 137,2 Produkcija delov 178,0 Orodjarna 129,6 Vzdrževanje 154,5 Skupaj m,3 , V marcu so vse enote v i večji ali manjši meri presegle predvideno proizvodnjo, razen kinoakustike, ki je globoko pod predvideno proizvodnjo. Prodaja izdelkov te panoge namreč ne teče tako, kot smo prvotno predvidevali in bo zato treba razmišljati o spremembi prvotno postavljenega plana. DE »ROTACIJSKI STROJI» tudi v marcu ni mogla montirati strojev EVS-06 in DNI motorjev, ker je brizganje rotorjev uspelo šele proti koncu meseca. Problem je Sedaj rešen in lahko računa-mo v aprilu na večje koli-■ cine. Razlika je bila nado-knadena z ostalimi izdelki, ki jih tržišče nujno rabi. Kljub izrednemu povišanju plana, idede na lansko leto, je Povpraševanje na tržišču še vedno večje, kot smo pa v stanju izdelati, zato nas prodaja stalno- sili k še večji proizvodnji. DE »ŠTEVCI« je predvidelo nalogo dosegla. Izdelana i? kila tudi predvidena koli-rina: dvotanfnih števcev. Manjši zastoj je. nastopil zo-sti*kaIni uri, kjer predvidena količina ni bila v Moti dosežena. ? Problem Predstavljajo nekoliko previ-ke zaloge enotarifnih žtev-;^V’ zaenlcrat še ni uspela koUčin P° planu Predvidenih ^DE »STIKALA«, je tudi ta ©see presegla7 p red videno proizvodnjo. Kriza, ki ie na- rekordna proizvodnja Lani uspešno poslovanje stopila v preteklem letu, je prebredena in prodaja zopet teče normalno. Skladišče se je znižalo na normalno vrednost. Vse kaže, da po planu predvidena vrednost ne bo zadoščala potrebam trž.šča in bo treba v letošnjem letu proizvesti več, kot smo pred-videvali. DE »KINOAKUSTIKA«. Tržišče v letošnjem letu ne bo rabilo tolikšne količine projektorjev za normalni film, kot smo predvideli v letnem pianu. Pri projektorju za ozki film je bil v letošnjem letu predviden izvoz 300 kosov, kar pa verjetno ne bo mogoče realizirati, zato bo treba predvideno količino znižati tudi pri tem izdelku. Še vedno pa obstaja velika konjunktura pri prodaji zvočnih omaric. Izdelava ojačalnih naprav še vedno ne teče normalno zaradi težav z nekaterimi materiali. Istočasno pa ugotavljamo, da so ojačalne naprave zastarele in da razvoj v zadnjih letih ni uspe! korakati s časom. Zaradi tega so ojačalne naprave predrage In jih tržišče odklanja. DE »TELEFONIJA« je v marcu dosegla rekordno, proizvodnjo in to kljub temu, da niso bili odpravljeni še vsi zastoji. Proizvodnja relejev, ki je kritična za izdelavo central, se je v preteklem mesecu bistveno dvignila. Dvignila se je tudi proizvodnja 'telefonskih,, aparatov,, kar. je bilo nujno glede na veliko povpraševanje na tržišču. DE »MERILNE NAPRAVE« postopoma le uspeva in upamo, da enota po začetnih težavah le postaja tisto, kar tovarna od nje pričakuje. DE »URNI MEHANIZMI« je v marcu izdelala rekordno število števcev pogovora. Tudi dvotarifnih številčnikov je bilo izdelanih toliko, kot smo predvidevali. Poleg tu-Ijavic za Švico so bili izdelani tudi naročeni sestavni deli za Indijo. DE »PRODUKCIJA« je v preteklem mesecu dobavila prvič večje količine elektro-ventilov Gorenju. V naslednjih mesecih bodo količine še porastle. Treba bo Skrbeti, da bodo dobave točne, da bi se lahko v bodoče z Gorenjem dogovoriti za nova sodelovanja. TRIMESEČNA PROIZVOD------ (JANUAR, FEBRUAR, * MAREC) DE Jzvrš. 0/ Rotacijski stroji 184,7 števci 101,5 Stikala 109,5 Kinoakustika 82,2 Telefonija 87,9 Merilne naprave 123,7 Urni mehanizmi 107,2 Produkcija delov 144,1 Orodjarna 105,1 Vzdrževanje 143,8 Skupal 98,2 če. pogledamo stanje ob koncu tretjega meseca, smo lahko zadovoljni, saj se je stanje bistveno popravilo. Pod predvideno proizvodnjo je samo kinoakustika in telefonija. Kar se tiče kinoaku-stike vemo, da glede na stanje tržišča letošnje proizvodnje ne bomo dosegli in je zato treba spremeniti letni, plan. Telefonija je v marcu dosegla tako visoko proizvoda njo, da lahko računamo, da bo razlika v kratkem pokrita. Telefonija je v marcu izdelala znatno več, kot bi morala, po letnem planu poprečno proizvesti na posamemi mesec. Ker je v telefoniji predvideno v letošnjem letu povečanje za 25%, in je to povečanje doseženo že v mesecu marcu, lahko trdimo, da bo letni plan dosežen. Ob koncu februarja smo ugotavljali, da je letošnja 'proizvodnja v prvih dveh mesecih le za 5 % višja, kot v prvih dveh mesecih lahti Ugoden rezultat v marcu je ta odstotek bistveno dvignil, čeprav še vedno ne predstavlja tisto višino, ki jo zahteva letošnji plan. PRIMERJAVA TRIMESEČNE PROIZVODNJE (1968—19:9) DE Izvrš, % Rotacijski stroji 122,1 števci 128,3 Stikala 99,1 Kinoakustika 77,3 Telefonija 95,8 Merilne naprave 111,6 Umi mehanizmi 235,0 Voditelji zveze mladine iz delovnih organizacij elektronske industrije v Jugoslaviji imajo že nekaj let pristne stike in sodelovanje. Iz takih odnosov se ¡ je rodila ideja, da se ti stiki razširijo ne. samo na vodstva, temveč na večje število mladih aktivistov. Tako je imela mladina elektro industrije v preteklem letu prva srečanja v Banja Luki. Po teh srečanjih je bilo skupno organiziranih niz uspešnih akcij, od katerih je najpomembnejša mladinska delovna brigada, bi je delala na Zvezni delovni akciji, »Sava 68«. V letošnjem ‘letu bo srečanje mladine elektro industrije 26. in 27. aprila v Nišu. Povabljeni so predstavniki 18 delovnih .organizacij iz vseh republik našo'države. (Znatno več kot v preteklem letu). Pozivi so poslani SSadini, ki je zaposlena v podjetjih: Energoinvest, Končar, Iskra, Po izrednih težavah, ki jih je tovarna elektronskih merilnih instrumentov v Horju-Iju preživljala v poslovnih letih 1966 in 1967, se je lani — čeprav je vrsta težav še vedno, spremljala, proizvodnjo, položaj bistveno izboljšal in tako je delovni kolektiv ¡slednjič spet zabeleži! ugodnejše rezultate svojega dela. Tovarna je lani planirala proizvodnjo v vrednosti 16,427.000 novih dinarjev, vendar iz objektivnih razlogov plana v celoti ni izpolnila; dosegla je vrednost proizvodnje 16,232.000 novih dinarjev, oz. 98,8 %.. Predvsem tržne razmere, seveda- pa tudi nekateri drugi vzroki, so vplivali na to, da je proizvodnja lani v Horjulu tekla drugače od planirane in tako je prišlo do- precejšnjih asortiman-skih odstopanj.. Odstop od določene proizvodnje je narekovalo tudi pomanjkanje obratovalnih sredstev in sorazmerno dolg proizvodni ciklus le-teh izdelkov, brez vpliva pa tudi ni bila fluktu-acija strokovnega kadra- in pomanjkljiva tehnična opremljenost ¡tovarne. ,i j i Proizvodni plan so na primer presegli pri elementih za 49 %, pri transformatorjih za 75 %,■ največ-kar 707 % več pa so opravili raznih storitev, medtem ko so-pri zvezah izpolnili 82%, pri instrumentih 89%-in pri proizvodnji za CDC «$!**'*%**S Dosežena je bila plačana realizacija v višini 54%, pri-tam je tovarna v Horjulu lani 'dosegla 440.000 novih dinarjev ostanka dohodka, do- Obod, Georgi Naumov, Jugo-dent, Sutjeska, Sever in Gorenje. Osnovni in glavni cilj je zbliževanje mladine, ki dela v elektro industriji Jugoslavije in jačanje bratstva ia edinstva jugoslovanskih narodov, razgovori o integraciji, izmenjave izkušenj v delu, dogovor o formiranju mladinske delovne brigade, ki bi letos delala na eni od zveznih delovnih akcij, organizacijska vprašanja itd. Pričakuje se, da bo prišlo na srečanje mnogo udeležencev, ne upoštevajoč domačine. Poleg tega, so poslani pozivi tudi najvišjetnu mladinskemu vodstvu iz vseh republik, kot - tudi zveznemu forumu., S programom srečanja je predvidenih niz- športnih in kulturnih manifestacij, ki>t tudi družbeni večer, s katerim bodo srečanja zaključena. segla pa je delilno razmerje 88:12. Z nekaterimi posegi, ki so bili nujni zlasti za dosego predpogojev za normalno poslovanje tovarne z banko, je tovarna lahko dala PSO dobropis v višini 550.ÔC0 novih dinarjev za odpis, oz. znižanje prodajnih cen nekaterih izdelkov, ki se nahajajo v zalogah PSO. Največji problem v lanskem poslovanju so vsekakor pomenila premajhna obratovalna sredstva. Primanjkljaj obratovalnih sredstev je dosegel višino 6,200.000, kar je tovarni narekovalo àsôrtiman proizvodnje, ki ni vezana na daljše cikle, ustrezen način nabave reprodukcijskega materiala in še vrsto drugih ukrepov. Lani je horjulska tovarna izplačala za osebne dohodke 4,394.000 novih dinarjev. Povprečni osebni dohodki na zaposlenega so bili lani planirani v višini 750 novih dinarjev, realizirani pa višini 776 din. Tako je bilo dejansko izplačanih 3,5 % več osebnih dohodkov od planiranih, vendar pa so OD v Horjulu še vedno globoko pod republiškim povprečjem. , : , Pretežni del lanskoletne proizvodnje tovarne v Horjulu je bilo prodane prek PSO, s katero je tovarna vskladila svoj proizvodni plan, tako, da posebnih težav s plasma-nom izdelkov v letu 1958 ni bilo; le pritok plačil je bil i, preapšasght geniur, je pred-' vsem bila kriva nelikvidnost kupcev na eni ni pomanjkanje obratovalnih sredstev PSO na drugi strani, saj znašajo terjatve PSO do kupcev izdelkov horjulske tovarna . blizu 4,8 milijonov novih dinarjev, kar prav gotovo ni ¡malo. , ■ Preteklo leto je tovarna elektronskih merilnih instru-• mentov v Horjulu dokaj uspešno posegla tudi na izvozno področje. Za inozemska tržišča je izdelala svojih izdelkov y vrednosti 2,120.000 novih dinarjev, pri tem pa jo še. najbolj pomembno to, da je večino teh izdelkov izvozila prav na konvertibilna področja. Kaže torej, da se je tovarna v Horjulu lani spet začela ugodneje razvijati in uspeia kljub težavam znova dosegati boljše poslovne rezultate, katere delavnemu kolektivu želimo tudi letos in v prihodnje, —J— Popravek Pii objavi kandidatnih list v prejšnji številki se nam je vminila neljuba pomota pri datumu volitve. Volitve bodo 25. in ne 24. aprila t. L (Dalje na 7. strani) Sreëaitfe mladih elektroindustrije Jugoslavije ho letos v Nišu Poslovanje RIZ-Zagreb v letu 1968 kljub težavam nspešnd Gospodarski plan RIZ za leto 1968 je dal osnovni ton poslovni politiki organizacije RIZ in postavil kot osnovno nalogo porast skupnega dohodka oziroma blagovne proizvodnje za 97 % v primerjavi z letom 1967. Predvideni porast blagovne proizvodnje je predstavljal velik skok v porastu produktivnosti organizacije in optimalno rešitev, da bi dosegli osnovni cilj — rešitev RIZ iz ekonomsko-finančne zaostalosti in pritegovanje v nove odnose, ki sledijo iz ukrepov gospodarske reforme. ' — prodaje — plasmaja za 47,4 %, oziroma' 30,7%, / — skupnega dohodka za 59,5% o-z. 42,4%; . — dohodka podjetja za 80% oz. 51,5% in — poprečja,« neto ,,osebnih dohodkov mesečno na delavca za 21,8 % ož. 47,9%. Stroški poslovanja so rasli mnogo počasneje od porasta skupnega dohodka in to za 4,6 točk v primerjavi Zv lenih ljudi, visoke kvalitete vž>a*~ 4,J^t<^M v primeijavi *z letom l96o, kar Z osvajanjem gospodarskega- plana za 1. 1968 so bila predvidene. razne težave, ki • bodo ovirale izvrševanje plana, npr. negativni vplivi v gospodarjenju zaradi zelo nizke lastne udeležbe RIZ v strukturi izvoza, obratnih sredstev, nizke likvidnosti, neugodnega koeficienta, finančne stabilnosti in druge, ki pa so zahtevale veliko naporov in odpovedovanj cielav- dilnega strokovnega kadra ih dobro organizacijo dela. Pri izvrševanju planiranih nalog so obstajala različna' mišljenja in napovedi, odkrito ali potihoma pa so bili izraženi dvomi, da se bo. planirani Skok v proizvodnji in .prodaji lahko realiziral,n, Poleg mnogih težav v gospodarjenju, ki so zahtevale veliko naporov vsakega delavca posebej, so rezultati v 1. 1968 dokazali, da je bila začrtana pot podjetja v preteklem letu edino pravdna in da je potrebno,isti- način,.de* la nadaljevati tudi v 1. 1969. 25. februarja t- 1. je delavski svet pretresel predlog upravnega odbora o odobritvi zaključnega računa RIZ za 1968. leto. Rezultati kažejo, da je RIZ v preteklem letu napravil velik skok-v poveča--' nju ......................" — proizvodnje, za 78,5 % v primerjavi z letom 1967 oz. 54,8 % v primerjavi z letom 1966, 1968 13,7%, pri dohodku pa skupno 5,8%. Čeprav je realiziran padec skupnega dohodka za 13,7 %, je dohodek kljub teinu zmanjšan za 5,8%, kar dokazuje pozitiven: vpliv vzporedne rasti, stroškov vsekakor predstavlja poseben uspeh, ker se s tem dokazuje izboljševanje ekonomičnosti podjetja kdt čblč/fči ' ' IZPOLNITEV PLANA SKUPNEGA DOHODKA IN NJEGOVA RAZDELITEV (V »v |j PROCENTIH) . Plan Izpol- nitev Skupni dohodek Stroški poslovanja Dpjbodek ^ Razdelitev dohodka •>' — osebni dohodki — ostanek dohodka Razdelitev ostanka dohodka — obvezni rezervni sklad 100 Iz gornjih podatkov je razvidna neizpolnitev pričakovanega plana za leto 1968 in to pri skupnem dohodku za nih tovarn (TV, VF in drugih). Razpoložljiva obratna sredstva so odtekala proti naši volji — prisilno v korist računa kreditorjev — družbenih skladov. in zaradi odplačila, zapadlih , anuitet ,za izkoriščene kredite za osnov-naj.in obratna sredstva. Večkrat smo .prosili . za odlog rokov odplačila, vendar so. bili ti odobreni parcialno aii periodično — za krajši čas. Prav tako, smo pričakovali. Iz montažnega oddelka televizorjev .RIZ. v Slunju , poslovanja za 1,8 točke v primerjavi s skupnim dohodkom. Neizpolnitev plana ocenjuj, jemo lahko bolj kol rezu'tat vpliva zunanjih faktorjev. Znano je, da smo bili poiebno v I. trimesečju (1968) nizko lit j kvidni zaradi kritičnega pomanjkanja obratnih sreds.ev. Zaradi tega je prišlo do zastoja v proizvodnji posamez- da se bo odobreni sanacijski,kredit skupnih rezerv mesta Zagreba v zneska 2 milijonov dinarjev dal v obtok zaradi kritja dela poslovne izgube iz 1. 1-967. Vendar ta niti-do danes ni dan v obtok; «zalo domnevamo, da se bo celo spremenil njegov prvotni namen in to z izkorišča-1 njem istega kredita za odplačilo prejšnjega sanacijskega kredita. uuvcau»i.i JSJJU.U vecsratniiBi: zahtevam po odlogu s konkretno utemeljitvijo in ponudbami, stalna tendenca pon-rasta cen ter uslug in 'dru-, go), — v pogojih zelo nizkih, lastnih in stalnih — trajrjdhj: obratnih sredstev in drugih,, neugodnih faktorjev, gospo-, darjenja, ki niso v korelacij^ — medsebojni zvezi z ustrez-., nim porastom povečanega ob- , sega poslovanja. Poleg navedenih vplivov pa je- podjetje v preteklem letu pokazalo pravilno pot v svit, jem poslovanju in dokazalo, da se je samo z močnim porastom proizvodnje z zagotovljenim plasmajem mogoče' vključiti v okvire gospodar: i ske reforme in s tem doseči, nove in boljše pogoje za nadaljnje poslovanje in krepi. tev ekonomskega 1 položaja,, podjetja. Neizpolnitev1 pričakovanega plana v poprečju torej ni rezultat .notranjih (tehnoloških in organizacijskih) slabosti ‘podjetja; ampak rezultat vpliva, raznih zunanjih faktorjev, ki. so v toku ■ celega leta fS vep ali manj — ovirali stoodstotna izpolnjevanja plana podjetja. Poleg neznatne neizpolnitve plana, ki so jo povzročali zgoraj omenjeni faktorji pa se povečanje proizvodnje za 78,5 % v primer-,,. javi z 1. 1967 lahko smetita"11 in se mora smatrati za velik uspeh naše delovne organizacije, posebno zaradi tega, ker je; tak- -rezultat ustvarila:; — v zelo težkih pogojih gospodarjenja (ostra omejitev monetarno kredi tne politike, zelo tičdrejdhriii-deVefetilifar ‘ ni/ dolžniško-upniški odnosi na splošno v1 celi1 državi1; 'Stat- 1 len pritisk in prisilno izplačilo posafnoznjh kreditorjev < —'bank — družbenih skladov za'_. neplačane, toda zapadle.. Pri oceni ustvarjalnega, res? zultata podjetja je imel de- -■ lavski svet v vidu posamezne, vplive, ki so delovali na obli ; kovanje dohodka podjetja: i Ugotovljen je porast cen inf , stroškov v primerjavi z 16tom| 1967, kot' npr. prevozne, ,q»lu-1 ge za 47%, PTT stroški , zal 93 %, razne usluge za 71 %, | investicijsko vzdrževan j e,, za; 43 %, prispevki in članarine/ za 23,6 %, kot; tudi izredni | vplivi; ki so direktno zmanj-3 šali dohodek podjetja ih'si-f cer: . — odpis razlike v ceni ne-l kurantnega materiala 2,981 mil. din, — zamudne obresti in dingi | sodni stroški 2,18 mil. din, . — izredni stroški iz , prp' | teklih let, ugotovljeni v letu | 1968 0,98 mil. dan. Skupaj 6,14 mil. din. Če ne bi bilo navedenih: iz- j rednih'vplivov, bi bil ust var- ’ KDO BO HITREJŠI? . . . Kolektiv »Avtomatika« prireja že'nekaj let dirke z mopedi. Letos bi tani je tovarna usmerni-šk-ih naprav V Novem mestu za 3,97 presegla vrednost fizičnega obsega planirane proizvodnje, medtem ko pa je" po asortimanu prišlo dó ptecejšnjih odstopanj/ Proizvodni' plan je temeljil na zahtevah PSO, vendar pa niso-bile docela izkoriščene vse; razpoložljive proizvodne-zmogljivosti tovarne, - čeprav. 'se je pa na drugi strani dogajalo, da je bilo zaradi: pré- . titàSo kratkih dobavnih rokov nekatera naročila treba/ odkloniti. Tovarna je ob takšni prô- -«tedni realizacij i lani dosegla 4,7 % večji celotni doho- • dek, vendar pa zaradi povečanih .izrednih izdatkov pri tem ni ,bil dosežen planirani • ostanek dohodka, pa ; tudi1 sredstev-'za sklade so justva-; rili le 94,4 %' od plahiraiie vi- j šine. ■ Povečdnje izrednih sttoškov predvsem na -večjih 1 dajatev Zavodu : za avtorviati-zacijo, ’ čeravno pri ; tem vsë-lej tovarna ni dobila rešenih'-ustreznih nalog v višini plačil: Povečali so se tudi strd-.-ški za reklamo. Težave v po- ' slovanju pa je poiiieriil tudi prepočasen dotok plačil s strani PSO in podjetja »Kovinar«. y Kranju, ■ , Í Lanski . rezultati poslovanja novomeške tovarne so vseka- • Lor zadovoljivi, čeprav po ’ kvalifikacijski strukturi se-stày.' delovnega kolektiva še. ni takšen, kakršen bi moral-bit/ Lanske obveznosti, so dosegli celo z enim delavcem manj od planiranega števila. - Lani je višina povprečnih fijfflgnih dohodkov občutno nafalla, saj je povprečje OD Ha zaposlenega bilo višje za 3%; oz. planirani povprečni OD so .bili 796,62, realizirani pa 865,44 iiovih dinarjev. Medtem ko So se med letom Zaloge na razredih 3 in 5 gibale v glavnem v okviru normativov so pa močno narasle terjatve do kUpCev, del-' no na račun, večje1 prodaje zlasti v zadnjem trimesečju, čSrhiUr' pa ni šlčdiLo Ustrezno plačilo1 s strani PSO. Kljub vsem tem težavam pa je tovarna uspela Jani pravočasno odplačati 487.841 novih dinarjev obveznosti in sicer iz amortizacije . in poslovnega sklada, kar . govori za - dobro poslovanje. Na razredu 3 je bil. lani dosežen koeficient -obračanja 2,95 (planiranih);; na razredu 5 -pa.5,3 nasproti¡j planiranemu 4,3 ih pri 'terjati vah 3,5 nasproti planiranemu . 3|9». skupni .¿koeficient obračanja: pa je tovarna planira-' la jlani 1,95, dosegla pa 2. -Lani se je v tovarni usmer-niških naprav v Noveirj mestu -znova spremenilo -razmer--: je; med .serijsko prdi2fi®dh"j;^: in izpolnjevanjem MdivuSuaL* nih, naročil in. sicer tako,. da ‘ je serijska proizvodnja mor-, da zajemala 30 %j ostala pa 70 %. Pri tem so še jasno pdvečale potrebe po uslugah •2ŽA in' stroški Za to dejavnost, vendar je .prav -tu-jpbgo- ■ | šteje prihajajo do največjih problemov. Na eni strani so kratki dobavni roki s strani kupcev priganjali proizvodnjo, Je-ta pa zaradi nepopolne tehnične dokumentacije s strani ZZA vselej ni uspela dohiteti postavi j enih- • rdkovi * Glede na takšno proizvodno strukturo bi bilo na tem področju treba doseči ugodnejše sodelovanje, saj je od te/ ga močno odvisna nadaljnja rast tovarne v Novem mestu, v kateri je treba doseči tudi to, da bodo izkoriščene vse njene razpoložljive zmoglji- »ISKRA« — TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV, NOVO MESTO razpisuje ' naslednja prosta delovna mesta: •I- ŠEFA MONTAŽE t ŠEFA ODDELKA TEHNIČNA I KONTROLE 3. KONSTRUKTORJA I. Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še. naslednje pogoje: * pod 1. visoka ali višja izobrazba elektro stroke in 3 leta prakse ter smisel za organizacijo dela in vddenjje;' pod 2. visoka ah višja izobrazba elektro.stroke in 3 leta * ustrezne prakse; pod 3. visoka .izobrazba elektro stroke.in opravljen, pripravniški staž. !' ~ : ;1.- v,; :■ Vloge sprejema kadrovska komisija tovarne v roku l5 dni po objavi. ' ‘ t Po dolgem odmoru je kamera našega reporterja spet zabeležila posnetek iz proizvodnje usmerniških naprav’v Novem mestu Kdo bo hitrejši? Vabilo na hitrostno vožnjo na mopedih, ki bo v sredo, 30. aprila ob 13. uri., Start,, pa cesti pred tovarno »Avtomatika« Pržan pri Ljubljani V orpdjgrni pržanske ta? varne so • bile v zgodnjih pomladanskih mesecih v; letu 1964 med odmori vedno živahne razpršve pa tudi pre-. pirčki, kdo je boljši voznik in čigav moped se vrti hitrejše. Tem dvomom so; narediK'. konec š tem, da so še odločili, .takole: ,1. maja bodo dirke!/;-'. Tako so se leta 1964 pomerili^ mopedisti ha ’ cesti” od Pržana proti Polhovem grad- cu. Prireditev seveda, ni imela uradnega naziva in ne videza, kajti zadnji so .nagradili prve in seveda tudi sami šebe s piščanci ih cvičkom. Tako' vabeča nagrada je bila vzrok, da so postavili dolgoročni plan tekmovanja z mopedi. . Zadnji april 1965 Velika obvestila na- oglasnih deskah so najavljala že »tradicionalne dirke« in imena sodelujočih, To pot so bi-' le priprave že bolj strokovne. Tekmovanje je bilo prijavljeno ha občini in milici. Pojavila; še je karirasta Startna zastava, pokal in venec za zmagovalca ter drugi drobni pripomočki. Lokalna radijska postaja je -imela'pofurntf‘bd-dajo o f àTôMSç - 3®r| je za nekatere še' danes uganka. Transistorski . sprejemnik Bled, ki je na dan pričakova: nja na valu RTV Ljubljana spremljal priprave v orodjarni je med zabavno glasbo komentiral dogodke in pričakovanja. Organizacija je dčfovspt’ la odlično. Predvidela pa ni, da še bo tovarniški Fiat 1100, ki je »čistil progo« moral umakniti najboljšemu vozniku. Tako je mladi Krelj na razočaranje enih- in v veselje drugih premagal veterana favorita — Genija. ».» »•> Tako- so torej' dirke postale tradicionalne. Vrstile so se /vsako leto. Leta 1967 pa je pokroviteljstvo prevzela sindikalna podružnica tovarne ih tekmovanje vključila v svoj letni športni program. Uvedena je .tudi krožna tekmovalna proga -in tako ,sedaj-gledalci ”^nišb prikTaj Sani . za navijaške- užitke na samem cilju. Kdo bo najhitrejši letos? Na letošnje tekmovanje prvič vabimo tudi mopediste-iz vseh organizacij Iskre. Pismeno vabilo so dobile naj:' bližje, od koder lahko pričakujemo sodelovanje. To sb tovgrne .TEN, ORODJARNA in APARATI, vendar' bohib' veseli, če bodo tekmovali tudi mopedisti iz ostalih tovarn ož. organizacij. Tekmovanje bo v sredo;-3(L;aprila-1969 ob Vsakem vremenu. Start bo ob 13, uri. Prijave sprejema réfèrent za šport in rekreacijo Vili Teka; vec »Avtomatika« Pržan pri-Ljubljani, DOPISUJTE V »ISKRO«! Naslov uredništva: Kranj, Sagska loka 4 Ul' 333. t »vanju start 30. aprila ob 13. uri izpred tovarne »Avtomatika« Pržan pri Ljubljani* K tekmovanji vabijo dobre mopediste iz vseh orgssieacij 2F1SKRA ' L:; »Usmerniki« Novo mesto Zadovljlvo poslovanje illHRU'USilinilIliilllllHlllllilIlllÎlillllIlllllllllllllllllllIlilllIIIIIIIIIIHIIEIllHIIÉIlimiflIllllllimillI Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov ...................................iiH tudi letos in še pod bolj ugodnimi pogoji, prireja za člane kolektivov Iskra v dneh od 30. aprila do 5. maja 1.1. izlet, za katerega se zaradi omejenega števila prijav (predvidena sta izključno le dva avtobusa) prijavite čimprej, najkasneje pa do vključno 25. aprila t.l. Program izleta v ČSSR: 30. april: ob 18. uri s parkirišča ob Sodniji v Ljubljani (ob Miklošičevi cesti) oz. ob 18.30 iz Kranja, izpred tovarne »Elektromehanika«, čez Ljubelj, Celovec, Leoben, Liezen, Linz, Dol. Dvorište (mejni prehod v ČSSR), češke Budejovice v Blatno. Predvideni prihod 1. maja ob 8. uri. Blatno je mesto, v katerem je tovarna »Tesla«, sorodna Iskri in leži okrog 60'km od Prage. Tu bodo udeleženci izleta bivali v hotelih. 1. maj: Po prihodu v Blatno zajtrk, počitek in nastanitev ter kosilo. Po kosilu s češkoslovaškim avtobusom v Plzen, svetovno znano mesto po izvrstnem pivu. Po Ogledu mesta vrnitev v Blatno. 2. maj: Ogled zgodovinsko pomebnih gradov Hluboka, mesta češke Bu- dejovice in gradov Orlik ter Zvikov pri Orliškem jezeru. 3. maj: Ogled svetovno znanih zdravilišč Karlovy Vary in Marianske Lažne ter gradu Kynžvart. 4. maj: Obisk Prage z ogledom znamenitih Hradčanov, sedeža češkoslo- vaške vlade in nakupi, ker bodo ta dan, kljub nedelji vse trgovine normalno odprte! " 'VečSrjd V 'zöäiöeniti piVfiid'fc’Pri'Fleoku«, nato povratek v Blatno. 5. maj: Ob 6. uri odhod iz Blatnega čez Dunaj, kjer bo dveurni postanek za ogled znanega zabavišča Prater, nato prek Ljubelja vrnitev v Kranj, oz. Ljubljano, s predvidenim prihodom okrog 22. upe. Cena celotnega izleta z vso oskrbo in prevozi po ČSSR je izredno ugodna samo 320 novih dinarjev! Prijavljenci lahko poravnajo stroške za izlet ob prijavi na Počitniški skup-jiošti ali po pošti, lahko pa tudi v največ treh obrokih in sicer ob prijavi ‘i50 N din, ostanek 120 N din pa v 2 obrokih s tem, da v tem primeru predhodno podpišejo izjavo in jo potrdijo v računovodstvu svoje delovne organizacije, da, jim le-to lahko'pri-izplačito OD - za maj odtrga 100 N dift- '-in pri izplačilu OD za junij Še 70 N din, ter jih nakaže na Počitniško skupnost Iskra. Db prijavi lahko vsak prijavljenec naroči poljubno vsoto češkoslovaških kron in sicer po ceni 2,5 krone za 1 N din, kar je zelo ugoden nakup. Prijave do vključno 25. aprila 1.1. sprejema osebno ali pismeno Počitniška skupnost Iskra, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 2. Vsak prijavljenec mora imeti veljaven individualni potni list! Za izlet se lahko prijavijo tudi svojci-članov delovnih kolektivov Iskra in zanje veljajo enaki pogoji. PRIJAVNICA 6 A in »ll-a +2 rs S3 O *3 bo |ll| O w O •s£Mi ¿f.'gl >8 S » ¿3 '57 & m Ime in priimek zaposlen v Sli__ bivališče ..;__......... se prijavljam za izlet v ČSSR v času od 30. aprila do 5. maja 1.1. Hkrati pooblaščam računovodstvo, da mi pri mesečnih prejejnkih za maj in junij odtrga obroka po 100 in 70 N din in jih nakaže Počitniški skupnosti Iskra, kot obročno plačilo stroškov za izlet. Potrdilo računovodstvo organizacije: Podpis prijavi j enea: =¡= Prvomajski Izleti člane sindikata »Elektromehanika« Kranj — obve-1 ščamo, da tudi letos organiziramo za 1. MAJ nasledbje* enodnevne izlete: 1. relacija: Kranj — Kamnik — Černivec — Gornji grad — Ljubno — Solčava — Logarska dolina. Povratek po isti poti. Cena: za člane kolektiva in njihove otroke 15,00 din, za svojce pa 30,00 din. 2. relacija: , Kranj —Ljubljana — Postojna — Gorica — Doberdob — Udine—■ Čedad. Cena: za. člane kolektiva in njihove otroke 20,00 din, za,, svojce, pa 40,00 din. Prijavljenci za izlet (2. relacija) si morajo preskrbeti lastni potni list, če ga še nimajo. Prijave z vplačili sprejema pisarna sindikata vsak dah med odmori in sicer do 18. 4. 1969. Odhod avto-. busov ža obe relaciji bo 1. maja ob 6. uri izpred kipa,/ Center v Kranju. Prevoz bo organiziran z modernimi turističnimi. avtobusi Mercedes. Strokovno vodstvo je zagotovljeno. Sindikat tovarne »Elektromehanika« Kranj sisgiKssi;;:::::::::::::: ■■uiicBaiiuacQQDSBBaauitBnisacasa: Oddih v CSSR Počitniška skupnost ISKRA in ZZA organizirata letni oddih ■- članov kolektiva v svetovno znanem letovišču in zdravilišču Marianske Laz-ne v Zahodni češki. Tu je bilo dograjenih Več novih hotelov, med katerimi tudi Park-hotel, kjer bodo nastanjeni naši gostje,. medtem ko bo prehrana v Luna parku. - V Marianskih Lazneh je dovolj možnosti za rekreacijo. Na razpolago so 3 kopališča, igrišča za golf, izposojajo konje- za športno jahanje, poskrbljeno pa tudi za ples in zabavo. Možno je garaži-ranj e. osebnih avtomobilov. Letovalci imajo popoln mir saj leži zdravilišče v prekrasnem okolju. Možno se je za čas kosila in večerje posebej dogovoriti, oz. d-obiti suho hrano v primeru izleta v okolico. CENA DNEVNE OSKRBE JE 26 N DIN Letovanje je možno v izmenah po 14 dni in v naslednjih terminih: od 1. 6. do 15. 6: od 16. 6. do 29. 6. od 30. 6. do 13. 7. od 14. 7. do 27. 7. od 28. 7. do 10. 8. Interesenti lahko dobijo za doplačilo 50 N din še 150 čeških kron, tako da vas stane 14 dnevni oddih v, celoti: oskrba 364,00 N din Kč 50,00 N din skupaj" "' 414,00 N. din Za prevoz poskrbi vsak sam, najcenejši pa je vsekakor prevoz z; lastnim vozilom. . Prijave sprejemata: Počitniška skupnost ZP ISKRA, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 2 in ZZA - tov. Jereb do 25. aprila t. 1. Prijavljenci lahko plačajo navedeni ¿desete v dveh ob-roikih in sicer: 214.00 N din ob prijavi in 200.00 N din pri izplačilu OD za maj, vendar najkasneje do 15. junija. ODLOČITE SE ZA PRIJETNO IN CENENO ’ LETOVANJE Počitniška skupnost ISKRA in ZZA ZAHVALA Ob smrti dragega očeta ANTONA GRILA iz Hruševja pri Postojni, še iskreno zahvaljujemo sodelavcem v kontroli produkcije' in v oddelku ATN za izraženo sožalje, poklonjeno cvetje' in spremstvo na zadnji pod. Silvo Gril Polde Gril Eda Slapar ZAHVALA Ob tragični smrti dragega, moža in brata FLORIJANA DOLHARJA I se iskreno zahvaljujemo do lavcem v lakirnici tovarni »Eletetromehanika« Kranj za izraze sožalja, podarjeni ve;,, nec ter finančno pomoč, Žena Marica s hčerko-in brat Janez ISKRA — glasilo delovnei ga kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko io avtomatiko — Urejuje uredili-ški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Janez Šilc. — izhaja tedensko — Rokopisov n« vračamo — Tisk ln klišeju »CP Gorenjaki riek* Krasi