Posamezna Številka 10 dinarjev ~A4»tai te; ja - Muse Ali PoStnlna plačana v gotovini Uda J a Okrajni odbor Socialistične zveze delovnik ljudi v Trbovljah — Urejuje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva tn uprava: »Zasavski vestnik«, Trbovlje 1. uprava rudnika — Telefon Štev 54 — Račun prt podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T-146 — Ust izhaja vsako sredi — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din. četrtletna 100, oasečna 34 din — Posamezna Uevilka 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvo najkasne,# vsak petek dopoldne In se n« vračalo leto vni. — štev. 12 TRBOVLJE, 23. marca 1955 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA O šolstvu na področju mesta Trbovlje Najtežje obdobje oporekati šolskim uspehom. Dobri so. Trboveljska mladina s svojimi šolniki zaslužj zanje priznanje, ker so bili doseženi v težkih pogojih. Ali kdor dalj časa diha, in dela v tesnem, ozkem prostora, ta bo preje opešal, kot bi sicer, de bi se mogel sredi dela prosto razmahniti, se nadihati. Kakor povsod drugod, tako tudi v šoli ozek in! nič bolje. Gimnazija tesen prostor duši svežino in nepopisni tesnobi, jemlje mladim ljudem polet, i Res da mladina teh nekaj let ne-' kako pretolče v tej tesnobi. To- | da nihče z zanesljivostjo ne more reči, Kljub trmasti zimi, cvetje v snegu Ko presojamo premnoga življenjska vprašanja, ki tarejo trboveljsko komuno, bi mogli ° šolstvu reči, da sodi med najtežja. Za šolstvo v Trbovljah je namreč nastopilo tisto najhujše obdobje, kj bi ga mogli imenovati: neznosna prostor- ninska stiska. V šoli na Vodah je že nekaj let pretesno za najmlajši trboveljski svet. V Zg. Trbovljah se duši v Glasbena šola ne more zadihati iz polnih pljuč. Gospodinjska šola ima neustrezne prostore. Trboveljskim cicibanom zaman iščemo prostore za otroške vrtce. Skoraj povsod manjkajo dvorišča, telovadni prostori in igrišča, kier bi se mladina, od cicibana do gimnazijca, prosto razpotegnila, razmahnila in potlej spet polna svežega zraka navrela v učilnice. Se gori na Dobovcu je šolarjem pretesno, zate-radelj ne bodo rro-gli vzdržati. Skratka, šolniki, mladina se gnete v čedalje tesnejšem prostoru. Na nobeni šoli bi ne megli in prosveto, je v šolstvu v Trbovljah en sam izhod, ena sama rešitev. Navzlic vsem drugim neogibnim življenjskim 'potrebam bo treba sezidati tudi nekaj šolskih poslopij. Potrebna so zna-biti bolj, kot stanovanjski bloki. Pomislit) moramo, da v vseh letih prebije mladina v šolah lep kos svojega življenja. Sola ji je tako rekoč njen drugi dom, njeno drugo stanovanje. Položaj Po sedanjih šolskih poslopjih je tako kritičen, da za zidavo novih poslopij ni treba dokazovanja. Vse to je vodstvu komune da zastran tega mla-; jasno in v razgovorih je čutiti , - Je kasneje ne bodo; pripravljenost, da bi se tega cbčuUIi posledic. Nekoč trbovelj-j čimpreje lotili in dali mladini roent, zaradi katerega bi bilo mogoče vrstni red kombinirati tn izpreminjatl. S samo reorganizacijo, ki je pa za sedaj še ni, se položaj ne bo v ničemer iz-premenil. Šolske mladine zastran tega ne bo manj, šolskih prostorov pa nič več. Neznosno prostominsko stisko je mogoče rešiti edino z novimi poslopji. (ab) Zadnje dni po svetu V vrhovih laburističnega gibanja je prišlo do trenj med levico in desnico. Konkretno se je to izkazalo v izključitvi Bevana iz vrst laburistične parlamentarne skupine. Ta teden bomo videla, kaj se bo zgodilo v izvršnem odboru stranke, v jeseni pa bo , - --------" ■ t-uujncjc ivuij in Udll mičnimi , . ’ * ski mladini kapitalizem ni dal,; popolnoma nove vnanje pogote i koa^ stranke moral morebit- H1 K; ca ~ u:_____I. ; — _ __ v.n iubltiilUMi Dm..« 1« *?znM}hn;la’?a b' “sula šolanja. Na drugi strani pa so sole tW do gimnazije in um- j sredstva komune trenutno toli-verze. Mlad proletarski rod je kanj skromna, da nj mogoče ra-moral ostati na dnu, zanj ni bi- j čunati, da Borba za rekonstrukcijo trboveljske Cementarne Sedaj 320 ton dnevno, po izvršeni rekonstrukciji pa 550 ton, najboljšega trboveljskega cementa. Sloves trboveljskega cementa sega daleč preko meja naše domovine. Ne samo v naši državi, tudi izven nje poznajo kvaliteto trboveljskega Portland cementa. Surovin je dovolj, kader strokovnih delavcev je na mestu, drugo vprašanje pa so zastarele naprave. Ne pomaga vse prizadevanje kolektiva, da bi se dosegla še večja proizvodnja, ker zastareli stroji in peči ne morejo dati več od sebe kot dajejo. Uprava podjetja je skupno s kolektivom močno zainteresirana, da bi se izvedla celotna rekonstrukcija tovarne, ki naj bi zastareli obrat preuredila v criodemo cementno tovarno. Trboveljska Cementarna je potrebna obnove. To nam povedo že dosedanji rezultati, kajti stari del tovarne je še vedno montiran na transmisij ski pogon, zaradi česar je čas, k) je potreben za proizvodnjo cementa, z ozirom na druge mehanizirane tovarne, nerentabilen. V starem delu tovarne je potrebnih za Proizvodnjo 1 tone cementa 20 delovnih ur, v novem delu tovarne pa, kjer se je leta 1939. Uredilo novo obratovanje 8 delovnih ur za 1 tono cementa. lo prostora za mizo buržoazno-meščanskega šolstva. Zdaj ima ves ta mladi svet odprta šolska vrata na stežaj, kamor kolj hoče tn želi. Toda zdaj ga duši tolikšna prostomlnska tesnoba, da se marsikdo svojih šolskih j I®* v revirja ve. bo spominjal z j največjo radostjo, j Odveč bi bilo v tej zvezi razgrinjati celo vrsto vprašanj, ki | Jih prinašajo tesni prostori in : prenapolnjene učilnice trbovelj-1 skih šol. Vse je znano in ugotovljeno: higiena, motnje v rasti te pubertetnem razvoju, manjvrednost popoldanskega pouka, večja izčrpanost mladega organizma itd. Tako teče leto za letom. Trbovlje postajajo čedalje večje in močnejše. Mladine je na vseh šolah čedalje več. Ali ves ta čas ni v Trbovljah zraslo niti eno novo šolsko poslopje. V to, kar je bilo, se stiska mladi rod, ki mujesocia-i ližem od tal do vrha odprl pot v I življenje. Na vseh koncih sicer krpamo, prestavljamo, kombiniramo. Ali tesnega prostora ni bi v enem zamahu i zmogli rešiti celoten prostomin-ski problem šolstva v Trbovljah. Treba bo torej po etapah. Zdaj to šolo, kasneje naslednjo. Za to pot pa je podoba, da se mnenja razhajajo. Nekateri bi radj najprej to šolo, drug) spet drugo. Ni dvoma, da so vse potrebe nujne in upravičene. Ali kljub vsej splošni stiski, ki vlada glede šolskih prostorov, bi se dalo bolj ali manj točno določiti po nujnosti vrstni red zidave šolskih poslopij. Nobenega dvoma ni, da je najbolj akutno vprašanje šolskih otrok iz spodnjega dela doline, Iz Zasavja, ki mečno obremenjujejo šolo na Vodah. Nič manj akutno ni vprašanje novega gimnazijskega poslopja, ne glede na kakršno koli reorganizacijo šolstva. A tudi vprašanje otroških vrtcev je tako važno, da se mu ni več mogoče izogniti. Glasbena šola bi pa v tem vrstnem redu uteg, nila še nekoliko potrpeti, toda prav o njej je največ govora in sklepanja, češ naj bi z zidavo njenega poslopja začeli »oj*. V« ^ Sj ss v tem polotel. teteote-! gete ^ p„ ga nare- kvaliteta boljša od že itak sve-Oba~obrata, za ^uhl ta mokri p£ j ta™° trboveljskega ce- I ®toipek sta zastarela. Nasprotno Pa v drugih, moderno urejenih cementnih tovarnah pa naj sd bo to doma ali v Inozemstvu, *u so urej'ene po najnovejš:h Principih modeme tehnike, porablja za proizvodnjo cementa uajveč do 2 del. uri za 1 tono. vse to je nakazalo potrebe, da ** mora trboveljska cementarna bujno rekonstruirati, ker je materiala za proizvodnjo cementa upvolj, treba je samo preurediti poslovanje. 2e dve leti se Vleče rekonstrukcija tovarne tn ,e po dosedanjih videzih predvideno, da bo celotna rekon-strukcija trajala 3 leta. Ce bo uspelo dobiti prepotrebne inve-sticijeke kredite, bo nanovo Preurejena tovarna dajala od panjih 320 ton cementa na ~an, vsak dan 550 ton cementa, Jo je skoraj za polovico več. Ce “O tovarni uspelo na merodaj-i “ mestih, da se rekonstrukci-tovarne Izvede v celoti po zadanem načrtu, je možno da ,oou° s povečano kapaciteto v 5 kritj vsi stroški rekonstruk-vk*!ub odvajanju družbe-prispevkov. Da je rekan-"tnukcija res nujno potrebno, ■"“P PPve zaključek, da se za TT^anjo proizvodnjo troš-i zara-^_ -p~abl jenih strojev in motene Pj^vodnje, v primerjavi z dru-»Ubt moderno opremljenimi to-*riiami veliko več raznega ma-ler*«la in veliko več delovne ei- Pri delu v cementarni le, kar vse skupaj podražuje; menta. Pa še eno prednost bo proizvodnjo za najmanj 40 odst. kar pa bo z rekonstrukcijo tovarne seveda odpadlo. Vsekakor je v interesu skupnosti, kakor tudi potrošnikov oementa, da pride čimpreje do rekonstrukcije tovarne, ker bo v tem primeru gori navedenih 40 odst. šlo v korist znižanja proizvoda. Vzporedno s tem, da bo večja proizvodnja, nižji stroška, cenejši proizvod, pa bo tudi m*«. **.. — m„Mt, ranč no izključitev potrditi. Bevan je sicer izjavil, da bo ostal zvest socialističnemu gibanju in da ne bo uganjal separatizma, kljub vsemu pa je težko reči, če je z besedami lojalnosti kriza še rešena. ★ Kot se zdi. se bliža avstrijskemu ljudstvu toliko zaželena samostojnost. Stališči, zlasti sovjetsko, sta se močno zbližali, lahko bi reklj izenačili. Nič več ni sovjetskega povezovanja avstrijskega vprašanja s tržaškim, niti ne več z nemškim problemom, ki je zdai tudi za Bundesrat že urejen. Sovjeti so postavili pogoje, Id pa jih je Avstrija brez nadaljnjega voljna sprejeti. Ti pogoji so: garancije drugih držav, da ne bo nikoli več prišlo do združitve z Nemčijo, zagotovilo, da ne bo avstrijsko ozemlje uporabljeno kot oporišče tujih sil in končno, sklicanje konference o avstrijskem in nemškem vprašanju. ★ Tajinstvena londonska razoro-žitvena konferenca je menda pred polomom Tak izid ni niti najmanj izpodbuden, zlasti ne zato, ker ga spremljajo atomski poskusi in atomsko tekmovanje. Svetovni politiki se že mirno mo~ i razgovarjajo o uporabi taktičnega atomskega orožja, baje brez nevarnosti radioaktivnega izža- poročilo Jurija Božiča, predsed nika mestnega sveta za kulturo ne bi smela biti ovira in argu-! go bolje, če bi to silo usmerili S TISKOVNE KONFERENCE S VRŠNEGA SVETA LRS DR. PODPREDSEDNIKOM IZ-MARIJANOM BRECLJEM imela rekonstrukcija tovarne. Izboljšanje higienske zaščite delavcev, manj fizičnega trpljenja, manj plinov, prav tako pa se bo tudi omejilo prašenje, ki ga v sedanjih pogojih ni mogp- Na mirnih tiskovni konferenci če omejiti ter se dela škoda da-: novinarjev, je podpredsednik Iz-leč naokoli. Potrebno je dati ko- | vršnega sveta I.RS Marjan Bre---------------------vso podpo- celj odgovarjal novinarjem na Razprava o perečih gospodarskih problemih lektivu Cementarne ro, da bo res prišlo do rekonstrukcije tovarne, s čimer bo mogoče doseči še večjo proizvodnjo. vrsto važnih gospodarskih vprašanj. Glede stabilizacije našega tržišča je tovariš podpredsednik pripomnil, da gre ob tem vprašanju praktično za Prvič, za one, dvoje ukrepov, ki naj bi vzdrže- na gospodarsko področje. Takih predlogov z vseh strani, tud! iz držav, ki štejejo atomske bomt'-\ je na pretek. * V Trstu je bilo aretiranih več Slovencev brez kakega poročila ali navedbe vzroka aretacije. Baje so aretirali 9 ljudi, ceš da so leta 1945 sodelovali pri uboju nekega človeka, ki je bil znan kot fašist in Je tedaj izdajal in Do 15. aprila le čas. vad ravnotežje med našimi plač-j bil celo oborožen. V zvezi s tem mmi m blagovnimi fondi, in na I ubojem so bili nekateri aretira-drugi strani za nekatere administrativne ukrepe. Sila važen moment v naši politiki na tem področju je predvsem ta. da se moramo zavzeti, da naši okrajni in ljudski odbori, ki v okviru svojih planov odrejajo razmerje delitve dobička med podjetjem in komuno zaradi pomanjkanja sredstev ne izvajajo pritiska na podjetja. Razumljivo je, če ne bo ostalo podjetjem nič dobička, ali P« premalo, da bodo poiskala druge možnosti Za večji dohodek in s tem kakopak za večji do-biček. In pri tem Je seveda najenostavneje zvišati cene svojim proizvodom. Zato si republiški Izvršni svet resno prizadeva, da bj bili okrajni in mestni družbe* ni plani izdelani tako, da ne bi pritiskali na podjetja. V letošnjem družbenem planu .ie važen instrument dejstvo, s katerim se odvzame izredni kon-!un!rturni dobiček. — To je nrav zategadelj, da podjetja ne bi -skala višjih dohodkov v dviga-nju cen. Važno pa je, kako naj bi se to določile uporabilo Ne bi %* * * ni že leta 1945 in so bili zaprti več mesecev. Naša vlada bo odločno posredovala pri italijanski, ker gre za stvari, ki lahko silno razburijo jugoslovansko javnost. Ukrepi italijanskih upravnih oblasti v Trstu bi utegnili samo zaostriti stike med narodnostnimi skupinami na tem ozemlju. * Azijski problemi so še vedno v ospredju, na Srednjem vzhodu bolj kot na Daljnem Na eni strani je napovedana že priključitev Velike Britanije in Francije k turško-irašk. zvezi, po dru-gi strani pa bo Sirija poskušala zgladiti spor med Egiptom in Irakom. Ce dodamo še ameriške poskuse, da bi pritegnili k sodelovanju na tem področju Izraelce, potem je akcija za utrditev Bližnjega in Srednjega vzhoda zaokrožena. ★ Na Daljnem vzhodu pa je še vedno v ospredju Formoza. čeprav trenutno ni toliko o njej slišati. Nekateri dogodki so po- . #'meii 9Iedat.f najslabših pod- j kazali da so ZDA stopile korak jetlj, ker verjetno računovod- I nazaj, to je, da da poravnaš naročnino za ,,Zasavski vestnik", če se hočeš udeležiti velikega žrebanja, ki bo po 15. aprilu. Doslej že Podroben razpored nagrad in imena darovalcev bomo objavili v prihodnji številki. UC »G IIUUCS UUGIGZIII V tj- 116 nagrad *tva res niso sposobna tega ugotavljati, temveč bi morali proučiti možnosti za to v normalnih podjetjih. Pri takih podjetjih je moč dokazati, če je dobiček rezultat visokih cen, ali boljše in smotrnejše organizacije dela itd. Nadalje je tov. Brecelj govoril še o denarnem obtoku o določanju najvišjih cen proizvodom, o investicijah, o življenjski ravni In o nepravilnostih v našem zunanjetrgovinskem poslovanju. so se nekoliko približale britanskemu stališču, ki se močno ujema z indijskim. Britanci so za prepustitev otokov Kvemoj In Macu Kitajcem, Američani pa postavljajo pogoje. Tako je Dulles izjavil, da ZDA ne bodo branile teh otokov če bo šlo za lokalno akcijo, za priključitev in nič več Ce pa naj bi postala ta dva otoka odskočni deski ta najjad na Formozo, bodo stopile ZDA v akcijo Začasna rešitev formoške krize torej nj nedosegljiva. Poročilo o delu Inšpekcije delu v okraju Trbovlje Na teritoriju našega okraja je po podatkih okrajnega rta tisti finega urada skupno 580 podjetij, delavnic in obrtnih obratov, ki jih nadzira Inšpekcija dela Od teh podjetij jih je 30, ki sapo. slujejo večje število delavcev in uslužbencev. Inšpekcija dela j« lani opravila 67 rednih preg e-dov. izrednih 160 ter 29 ogledov težkih oziroma smrtnih nezgod pri delu. Vzroki smrtnih nezgod in njihov opis navajamo v tem poročilu pod točko 4. V pregledanih podjetjih in obrtnih delavnicah je število zaposlenih: moških do 18 let starosti 41, nad 18 let starosti 7078, žensk je bilo zaposlenih do 18 let starosti 37, nad 18 let 688, tako da je število vseh zaposlenih v pregledanih podjetjih 7845 delovnih moči. V drugem polletju je Inšpekcija dela povečala število izrednih pregledov podjetij, zlasti še zaradi tega, da kontrolira v podjetjih izvedbo predpisov, ki jih je izdala ob nesrečah pri delu. Kolikor Inšpekcija dela ni opravila rednih pregledov vseh podjetij, je ta podjetja obiskala po določenih vprašanjih, ki so se nanašala predvsem na borbo proti nezgodam in na izvajanje zadevnih predpisov ter posebnih pravilnikov za določeno gospodarsko vejo. Pomanjkljivosti v podjetjih glede varnosti dela Pri pregledih je Inšpekcija dela ugotovila ▼ podjetjih 247 nepravilnosti, in sicer 260 ten-niškega značaja in 14 iz delovnih razmerij Neodpravljene pomanjkljivosti iz leta 1953, ki jih je inšpekcija ugotovila pri svojih pregledih, so predvsem tehničnega značaja ter jih je po številu sedem Inšpekcija je rok za izvedbo predpisov prizadetim podjetjem po_ da’jšala, tako na primer železniški kurilnici v Zidanem mostu za postavitev strehe nad čisti,-nimi jarki, v kateri zadevi je okrajna inšpekcija prosila za posredovanje Republiško inšpekcijo dela. Inšpekcja dela na okraju je nadalje ugotovila več primerov, da v naših kamnolomih niso odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti oziroma da podjetja ne ek'ploatirajo kam-no'omov po zadevnih varnostnih predpisih. To vprašanje je trenutno odprto še po vseh podjetjih, vendaT se vprašanje postopoma urejuje. Dosledna izvedba vseh predpisov pravilnika o varnosti dela terja ponekod večje investicije, kar pa bo mogoče rešiti le skupno z ostalimi odgovornimi organi Podjetja so sama uvidela upravičenost zahtev po varnem delu ter (ih inšpekcija tudi na to stalno opo-zaria in priganja. Od skupnega števila v podjetjih ugotovljenih pomanjkljivosti je odpravljeno 245 nepravilnosti. Ostale pomanjkljivosti, ki še niso odpravljene, dvanajstim pomanjkljivostim predpisani rok Se ni potekel, medtem ko je 15 po-mankljlvostim ta termin še potekel. To sta na primer trboveljska cementarna in kemična tovarna v Hrastniku, ki nista do roka odpravili očitanih jim pomanjkljivosti glede varnosti dela. Neizvedbo predpisov sta pod- 1z Litije in okolice v letu 1955 jetji v svojih vlogah opravičevali s pomanjkanjem kvalificiranih kadrov, nadalje večjim obsegom zahtevanih del, ki jih do roka ni bilo mogoče izvršiti. Inšpekcija dela jim je glede na njihovo dosedanjo dobro voljo rok izvedbe predpisov podaljšala. O tem vodi inšpekcija strogo evidenco. Prijave javnemu tožilstvu Pri sodniku za prekrške in na Javnem tožilstvu je bilo kani vloženo 48 prijav. Od teh «e 36 prijav nanaša na kršenje higiensko-tehničnih predpisov Na 22 prijav je bilo izrečeno skupno 39.500 din denarnih kazni. Glede kršitve predpisov iz delovnih razmerij je bilo vloženo 12 pritožb V 11 primerih je bilo izrečeno za 445.000 dinarjev kazni. Smrtne nezgode Skupno število vseh nezgod pri delu lanskega leta, ki so bole javljene inšpekciji dela, je bilo 2829. socialnemu zavarovanju pa je bilo poslano 2973 prijav nezgod. Od omrežjem Slovenije. Zato veljake ku aeveda važna postavka v proizvodnih stroških premoga, gr?dnj) socializma. Ker pa se naša industrija la Ilrastniška steklarna v tem času, nam lahko Q tem pove vsak steklar, ki je z žalostnimi očmi gledal mrzle steklarske peč(, katere so čakale pridnih rok za obnovo. In res so se vse sile združile ta pričele z grad- žgala tovarno v jeseni 1946 leta, so steklarji tudi to težavo premagali. Posebna zavest se je pokazala pri gašenju tega požara, saj je gasilo staro in mlado tako. da požar ni napravil posebne škode. Delo »e je rasvtjalo dalje, stopnjevala se je proizvodnja, za udarnika je bil proglašen skoraj vsak drug steklar ali brusilec, odlikovanih je bilo preko 46 zaposlenih, s medaljo ali or-denom dela. Sam delovni kolektiv pa je kot celota sprejel 4 diplome Zvezne vlade, 1 diplomo Republiške vlade, 3 diplome v NOV, raznih sindikalnih forumov po-dorovalo svoja leg tega preko milijon dinarjev nagrade, spreta! pa je v trajno last prehodno zastavo Zvezne vlade. Proizvodnja kaže, da so uspehi resnično hvale vredni, saj so »ili doseženi s starimi stroji, v 'arih 100-letnih cbratih. Ste-jike prikazujejo sledeče: Podatkov za prva leta ni mo-oče prikazati, ker jih ni. Od "'OO artiklov takoj po vojni, hko beležimo sedaj dvig na krog 3200 artiklov, s tem pa mo zadostili vsem potrebam za gospodinjske, tehnične ta ostale industrijske potrebe, ' valiteta pa je odlična: Proizvodnja je bila sledeča: v letu 1950 — planirano 4.663 on, Izvršeno 4938 ton v vrednoti 243,000.000 din; V letu 1951 — planirano 4804 on, Izvršena 5106 ton v vrednoti 578,000.000 din: v letu 1952 — planirano 4780 ton, Izvršeno 5079 ton v vrednosti 1-042,955.000 din; v letu 1953 planirano 4900 ton, izvršeno 4959 ton v vrednosti 947.327.000 din; v letu 1954 — planirano 4900 ton, izvršeno 5898 ton v vrednosti 1,131,342.000 din. Iz tega je videti, da se je produkcija vsako leto dvigala, rekord je bii pa dosežen v 1854 letu, kar je pripisati trudu vse- nimj strokovnimi silami zgradil 6 modernih hladilnih peči, ki bodo odgovarjale novi tovarni, novo peč na dva lonca, skladišče za šamot, novo trata postajo ta še več industrijskih objektov. Razvija se že tudi nova steklarska kolonija preko Save, kjer je bilo do sedaj zgrajenih 7 novih dvostanovanjskih hiš, skupno na 12 hiš s 44 novimi modernimi stanovanji, v vrednosti okrog 72 milijonov dinarjev. V obdobju 10 let je Imel kolektiv 5 direktorjev, kateri so sc prva letB hitro izmenjavali. Sedanji je tov Jože Klanjšek ki je pred kratkim slavil svoj 44, rojstni dan. ta ki vodi de-lovnt kolektiv sedaj že nad 5 let. Je ljudski poslanec, ter 10 let predsednik mestnega odbora Socialistične zveze Hrastnika. Tov direktor Klanjšek je skromen toda požrtvovalen delavec, ki mu je pri srcu procvit kolektiva hrastniške steklarne, in je tudi med član) kolektiva priljubljen. Lahko rečemo, da ima on glavno zaslugo, poleg organov delavskega upravljanja ta celotnčga kolektiva za dober razvoj ta nrocvit tovarne. Radi se pa tudi spominjamo stare borke naše dolgoletne personal-ke Olge Kastelic — Marjetke. Ce bi pa hoteli naštevati še zaslužne tovariše in tovarišice, potem bi jih lahko našteli še mnogo. Izdelki se ne odlikujejo samo na domačem trgu. temveč tudi na inozemskem, saj trgujemo ; skoraj z vsem) kontinenti, s SvL co, Anglijo, Holandijo. Grčijo, ! Turčijo. Ciprom in z bližnjim i Vzhodom. Kolektiv je sprejel že tudi pohvale Inozemskih trgov-' cev za dobro kvalitetno robo, | na kar smo lahko ponosni v 1 steklarni prav tako pa tud) drugi merodajni forumi v našem okraju. V letošnjem letu bomo pričeli z renoviranjem podjetja z lastnimi sredstvi, kar bo nedvomno še bolj dvignilo moralo kolektiva. Nedvomno so to veliki uspehi hrastniške steklarne v tem obdobju. Ti uspehi so se najbolj pokazal) po letu 1950, ko je delovni kolektiv sprejel upravljanje tovarne v svoje roke. Eer je §c tako malo poznana, se odločil, da nekoliko po-'"nčam o njenem razvoju ta o*pchlh. N* ozemlju današnje trbovelj-■Ee elektrarne se je v začetku *ega stoletja preživljal kmet Južna. Od tega je trboveljski Jttdnik kupil njegovo post it to ta začel na njem najprej s pripravami za gradnjo svoje velike Premogovne separacije ob Savi, kmalu nato pa z gradnjo seda- in pač vsak dober gospodar vedno bolj razvija in Žiri, je _____________ ... električni v letih no nrvi •- ------------— pe6l t* p« nekaj mesecih. Pec clj> aU w Mmn malenkostne, in pečjo je pričela dajati zelo da 80 produkcijska sredstva (pe-važen proizvod, steklene tadel- gl) ta ostali stroji za več kot lr n n-> i«n ImtoM f a 4» L — M..l 1_ _ . _ . _ _ električni tok. V letih po prvi energije ta povpraševanje po ■vetovni vojni se je trboveljska njej. T0 pa zahtev« dane« še elektrana Po dogovoru Trbo- večjo modernizacijo In razšlri-premogokopne družbe, tev obrata. Uprava podjetja ima ga kolektiva, boljši organizaciji j Vsaj ta deba je pokazala, da se dela, in boljšem načinu trans- j zanimajo člani kolektiva sedaj porta ta hlajenja. že za vsa gospodarska ta finanč- Ce poleg tega vemo, da pod-1 na vprašanja napredka kolektiva. dočim je bilo v prvih letih vprašanle dobička glavna tema razpravljanja med delavci. Ne OJe Elektrarne Trbovlje. Odloči- rimskih mesecih, seveda pa tu !avo. 8 premogom. To svoje sindikalne organizacije, jalovim Rnarrf io i-rimna! i rzls le 5da prVa taka tovarna v dr- Kolektiv keramične tovarne je 2730 stotov premoga Od tega 1* T Ustih *aslh še mlad, vedno prihajajo novi 226 stotov Dorahil za svnip nlav- razvažaI> 12 Zagorja s panzarji delavci, zato bo delo sdndikal- žarske obrate, 1000 stotov ,e po- £ I 2 HZSŽ slal tovarni na Selu Dri Liub- Ca’, vel:ko Pa tudi po Savi Do že posebno važno in še posebno M je po- P?'ne9a razmaha zagorskega rud- ! odgovorno. Tov. Bazelj je ob- pogoje za razvoj in razširitev. Nasprotno pa nekateri s svojim malomarnim odnosom do dela in kvalitete vplivajo zelo slaho in bodo morali brez dvoma ta odnos popraviti, ali pa bodo ostali osamljeni ,. ... , . hmelju latuidua £ayursacy(i ruu* odcrovorno Tov Ra7ftii ie njv Med svojimi sklepi je občni & 325 stotov premoga ,e po- nika je išIo9 seve^ aele ST™ tJm^č Bazelj je o^ zbor skleail> ^ bodo p^g ^ daril ljubljanskim kovačem za tak„,Ktn'i(, 1)u“ ^ pomoč od strani KSS M vzgojo članstva or- ganizirali še strokovni tečaj, za pravočasno preskrbo s strokovnimi kadri bodo organizirali v tovarni vajence, med Letom bomo usposobili in spustili v pogon lastno električno centralo, k; že več let počiva in ki bi s svojim obratovanjem proizvodnjo v je vezala Dunaj s vlai 5lani kolektiva sodelovali v debat; pr; najbolj drobnih Med francosko okupacijo v za- vprašanjih, od proizvodnje, fi-področju med mi. Zato je l. 1800 prodal rud- fetku prejšnjega stoletja so iz i nančnih vprašanj, vprašanj sa- Save med Litijo in Radečami prvič v zgodovini omenil zagor- dovoljenje za odkop baron Ret- : aaru ljuoijansKim Kovačem za talca*’ tn i«. ‘hiia s rii ski rudnik, ko je dne 10 marca gersfeld, ki je sodeloval pri g.ad’ 1 poskušnjo in nekaj premoga je nr_tetl»na f®;- v Zagorju in ostalih organiza- leta 1740 poroča! na Dunaj razen nji vlačilne poti med Litijo in tudi prodal. Vendar je imel z kr,- t jL • _ * ’ . J . i iz Zagorja, ko je videl s ko- o litijskem svinčenem rudniku Zidanim mostom. Leta 1771 je rudnikom precejšnje težave; ' leznica ki <» „„„„1. . likim zanimanjem in skrbjo so tudi naslednje; »Omeniti moram, dobil dovoljenje za kopanje pre- ljudje namreč takrat premoga Trstom da so pol ure od reke Save pri moga v Zagorju prvi Slovenec niso še radi kupovali, ker so bile 1 vasi Sagor (Zagorje) p'aHi pre- Jože Klinc, ki je izkoriščal Dre- peči zgrajene za kurjavo z drv* moga skoraj na površini zemlje, mogovnik na področju med mi. Zato je 1. 1800 prodal rud- ... _ __ ._____ ki se raztezajo daleč proti se- Št Lambertom in Cemšenikom. nik državi za 3500 forintov. Dr- koriščali zagorski rudnik Fran- moupravljanja do prosvetnega vera. Ce bi ljudje poznali upo- j Nadaljnja takratna lastnika tud- žava pa si je pomagala tako, da cor.. značilno pa je, da je tudi življenja v tovarni. Debata, ki * ...... . rabnost premoga, bi imeli od nika sta bila še Jakob Winter- je zgradila v Hrastniku steklar* j v Trboveljski premogokopni se je tako sproščeno in zdravo tova™° Se pocenila, izvršni bori j ega velike koristi, ker ga ie schofen, ki je izkoriščal premo- no, v kateri so bile peči zgra- družbi, ki jo je leta 1873 ustano- razvijala, je izpričala visoko za- mo s1-ro*C0VT10 razlslcav0 gline v i vila dunajska »Landerbank« in vest vseh članov tega mladega, !IaStnem g5™kopu, ^bnoskrb ki je bila kasneje lastnica zagoi- razvijajočega se kolektiva ki i 501110 moral1 Posvetiti strokov-skeaa rudnika prevladoval Iran- v,^jem “Sta * preskrbeti zanje coski kapital kar pa je razum- je z velikim; težavami, tako P^dvsem stanovanje v bližini ljivo. saj je bila dunajska banaa proizvodnimi finančnimi in ^JOtja 130 . P^hodnje sezone r«r,a» »j—sv- A------ bodo organizirali na podjetju prosvetno ekipo, ki bo nastopala z gledališkimi deli, tako da bo članstvo tudi izven službe- iahnilaSežje. taSn,liie3S:lnk T ka*ov Z “ edamT^e težav, rudnik 3v Hrastoku do Teta 1904 f 0tni™ k?ekf, ........... m posebej še pred sindikalno pa je kupila še premogovnike v “ nega časa našlo v svojih krož- Liboiah. Kočeviu Breznu Hudi organizacijo. Trdo in vztrajno ... ... J. ------- Libojah, Kočevju, BreznirHudi . . . . , , jami, Rajhenburgu i dr V nje- 50 Jtreba deIa^ z vsemi novimi nih rokah je bil nadalje tudi 1Judml' ki prihajajo in bodo še rudnik v Rasi v Istri. Proizvod- Trajali v tovarno, da bodo po. nja premoga je takrat silno na- s^'a^ mojstri svojega dela. da bo rasla in je bila že leta 1913 ce- kvaliteta naših izdelkov brez-lokupna proizvodnja premoga v . Wbna, da bo lahko v konkuren-Sloveniji približno poldragi mi- ' lijon ton na leto. 1 ci zmagovala. Starejši člani kolektiva bodo mlajšim za vzgled o , „ . ... . pr; delu in disciplini, pri upo- šefra\o^k°: rudnfkVdoceaia'evPslo-iŠteVanjU VSeh v.arnostnih P«*d- vencike roke, tako da rudnik pisov, pr; izpolnjevanju vseh praznuje šele svojo 200-ietnico Pogled na separacijo in kopalnico rudnika Zagorje kot pravi slovenski rudnik. S M. Na občnem zboru je bilo ugo. tovljena par primerov visoke zavesti, ko so delavke v livarni kih dovolj razvedrila in vzgoje. Nedvomno se mora poznati vpliv sindikalnega dela naše tovarne na Izlakah, ki so izrazito agrarne. Napredni vpliv industrije mora dajati vsemu življenju na Izlakah svoje revolucionarno obeležje in ton in mora bati žarišče in izhodišče vsega naprednega, da bodo Izlake, kot periferija bodoče zagorske komune, doprinesle k preobrazbi našega delovnega človeka svoj delež. F. K. spremiti aje svofe lice Posveti vem; e gradbenih delavcev v TrhnvHah V dvoran; mestne občine v Trbovljah je bila pred dneV; sektorska konterenca sindikalnih podružnic gradbenih delavcev iz treh okrajev, k; so se je uaele- Žilj delegati iz Celja, Krškega, beno storilnost pa bo vsekakor j kmalu stroškov in truda, s katerimi bi zboljšala življenjske pogoje gradbenega delavstva (menze, stanovanja itd.). Ob tej skrbi bodo tudi gradbeni delavci kaj začeli dobivati do svo* Radeč, Trbovelj in Zagoi ja De- temeljitejša skrb za človeka, za j jega dela večje veselje, kajti legati £o pod vodstvom tajnika kvalificiranega in nekvalificira- i prost; skrbi za prehrano, stano- Repub.iškega odbora gradbenih nega gradbenega delavca, ki de- vanje in podobne življenjske Ko prideš po cesti iz Lok na še v pločevinastih vrčih, ko pa določena po razredih. S tem na- delavcev tov. Boga Pečana ob- leta ponekod v najtežjih življenj- j potrebe se bodo z večjim zani- se ustaviš pred velikim bo imela za to potrebne stroje, činom se bo znižala cena mesu ravnavali nekatera organizacij* skih pogojih. Gradbenim ood- manjem lotevali dela in se mu in mesnim izdelkom. Tudi tu je ska vprašanja, kjer so po ebno jetjem naj zatorej ne bo žal posvečali z Večjo vnemo. (ab) velik korak naprej za izboljšanje poudarjali, da je v sindikalni organizaciji še vedno premajhen ______ odstotek gradbenega de.avstva, nega počitniškega doma Vodstva podružnic naj si zatorej Izlake, H __.T . . . napisom »Keramična- Izlake« na bo mleko pasterizirala in ga do-velikem tovarniškem zidu. Dosti stavljala potrošniku v stekleni se je že govorilo o tej novi to- cah, kar bo velik napredek za kmetijstva varni, ki pa se šele poraja ter izlaško mlekarno. Ne smemo pa prenavlja v res sodobno tovarno mis.iti, da če zadruga ogromno Nedelja v Hrastniku sindikalno organiza- Pada, pada m ne obada, /e ostal! drugi? Nekatere bolj ia‘ cijo vse gradbene delavce, zlasti mehak Tiho, počasi padajo nima Ulm »Mendy«, popoldne še številno množico nekva ifici bele snežinke tn pokrivajo dolgo, pi bodo prišle sanke in smuči na ranih delavcev, med katerimi ozko hrastniško dolino Pozen je vrsto. Drugi so se spet zatekli v takšnem vlada razmeroma šibka polit.čna ta sneg, venaar smo ga vsi ve- vrtec. Tamkaj bodo zapeli, za- ____ __ _ _______ _ _ ^ počutijo zavest sei. Kakšna bi pač bila pomlaa plesali narodno kolo, ali ponovili nem tudi upravnik tovarne. Da- do 3. novembra s kulturnimi pri- kot v kakšnem mestnem hotelu. Večji del razgovorov so dele- če človek ne bi užival zimskega igrico ah pa j m bo tovarišica nes pa ima tovarna zaposlen,h reditvami, ob koncu tega tedna Tudi tamkajšnje osobje je vse 9«!' posvetili, konkretnim vpra- oesef/o? Hrastničan gal Vsak Metodija pripovedovala lepo, zate 31 delavcev in dve puarnški pa je priredila še živinorejsko hvale vredno, ko pride popotnik šanjem tarifne politike, normam prosti čas izrabijo otroci, da se mm vo zgodbo. Prijetno je o moči, upravnika ter knj.govod- razstavo, ki je pokazala velik ob katerikoli uri ponoči mu je ter akordnemu delu v gradbe- lahko zapeljejo po bel: odeli, j vrtcu in toplo; mali stolčki, palč- kinjo. Ce pogledamo na kvalire- napredek v naši živinoreji. Vsem vedno na razpolago in mu nudi ništvu. V zvezi z razmeroma Odrasli pa ga izkoristijo ob v*-j ki, zajčki, klavir v kolu... Naši to izdelkov vid mo, da se ti ki so prignali živino na razsuvo, vso postrežbo po zmerni ceni. nizko storilnostjo v našem grad- čerlh Ne vem. ali zaradi dnrv \ malt so tud: že pokazali, da so ' ' " pil ' keramičnih izdelkov Če pogle* investira in bo še investirala, da na Izlakah, katerega je zgradil prizadevajo z vsem; silami da damo na sam razvoj tovarne, vi- je s tem pozabila na kulturni iz ruševin stare »Vile« Sindikat pr-dobe v sindikalno organiza- dimo, da je v kratkem času /.elo razvoj. V preteklem letu je pri- rudarjev Zagorje. Ta Sindikaln “ napredovala. Pred kakim dobrim redila zadruga s pomočjo OLO dom je postavljen res na lepem letom dni je imela zaposlen.h Trbovlje, mestne občine Zagorje kraju ter urejen, kot so nas; naj samo 9 delavcev ter eno samo in nekaterih okoliških zadrug sodobnejši hoteli. V takšnen pisarniško moč, ki je bila obe- »Kulturni teden«, od 24. oktobra domu se delovni ljudje počutijo zavest. _________ ________j_______ _ _ _ _____ gr proizvodi lahko že uvrščajo mefl )e bil plačan dogon, najboljši Zraven doma je' kopališče »Me- ben.štvu, ki je kajpada n, kriva nega dela alt morda čutijo, da se tu marsikaj naučili. Na ro. proizvode ostalih tovarn, katera živinoreje; pa so prejeli nagrade dijske toplice«, ki so poznane že samo s'aba mehanizacija bo so že prestar: in preveliki ter se dlleljskem sestanku so imeli sa- • v I * ■ ■ i —m n i . .. n -i M — M a— f — ,] — l _ Z _ _ 1 _ _ _ 4 — rt 1, n i S al A n aI I t il. - — - a,«m m ——j At O p/1 m • * * ŠS * #4 — K J A A a— k a— n n ■ , A1 a «J —■ ■ »m aaAa Jam at aaJ a aa D I 1 ■ A Ia a tlltA«) imajo že precejšnjo dobo obsto* in pismena priznanja ja za seboj. Ze'o so b.le iskane Izlaška zadruga se v glavnem daleč naokrog. treba tarifno politiko preusmeriti sramujejo, da bt razkazovali dru- mostojen nastop Bil je to njihov Omembe vredno je obnovljeno tako, da bo dobil tudi gradbeni gim svoje veselje. prvi poskus vendar so nekateri ploščice za kmečke peč; ter pio ukvarja z raznimi odkupi kme- šolsko poslopje v Izlakah, ki je delavec s plačilom svojega dela Danes je nedelja — smučarsko fe pokazali, da bodo zelo spo- ščice za razne sobne peči danes ti j? kih pridelkov, priče'a pa je bilo med okupacijo požgano. Da izdatnejšo pobudo, kot jo je tekmovanje za pionirje, mlaain \ sobni igralci. pa nam lahko tovarna postrežt tudi z odkupom živine. Kmetje se je šola tako hitro obnovila, je imel doslej Podp rati je sicer ce in člane Veliko jih jel Vsak j Tudi popoldne je vse život ie s svojimi res kvalitetnimi iz bližnje okolice priženejo ob zasluga OLO Trbovlje in mestne treba tendenco po akordnem de* hoče pokazat svoje znanje v | Nekateri se celo ne zadovoljijo proizvodi. Kolikšno je bilo tudi določenih dnevih na Izlake, tja občine Zagorje, ki sta s finančno lu, vendar naj tarifna politika smučan;u. Morda si tudi vsak !,* hrastntšk mi sankališči in smu- pridejo mesarji, zastopn k zadru- pomočjo omogočila, da je danes pri tem ne upošteva samo koli- misli, prvi bom In dobil bom le- j (išči, ampak jo uberejo na ge in prodaja’ec. Sporazumno izlaška šo’a ena izmed najlepših čino opravljenega dela, ampak po nagradoI j Ostenk ali h Katarini, navdušeni določijo klavnost — procent in šolskih stavb v trboveljsk procent in nato postavijo šele ceno, ki je šolskih okraju. stavb v trboveljskem predvsem kakovost Prav izda’na M nogo otrok je b:Io na tek- planinci pa celo lezejo na Kal, I A. povpraševanje po šamotni opeki, katero danes lahko dobiš na Izlakah in to v različnih dimenz’-jah ter zdrž'j;vosti 110° C temperature Tovarna izda uje tudi razno okrasno keramiko, Bergmanove pipice, katere so bile redke v trgovinah, danes pa jih lahko dobiš na Izlakah ———, —— o,w, acu *«*/ pu < iuhlu, /« „ ,u, ,„ vuo,, — ■ —c u—,^„uu, ». -■ Ce pogledamo našo tovarno malo temeljiteje razmislili, ne pa katere je izvlekel ček, ga ner- 1 sobo. Hitro se je preoble- začel razmišljati: »Ali le vse in celo odločilna za večjo grad- mah, vendar ne vsi. Kje pa so ^ Mrzi co In Kum. lllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllDIinillllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllN dvlranh' Včas^s^še pozmi^/i- •Očka, jaz ljubim Elijo...* | vala in prepričevala drug druge, prtljago1 Vlak za Mehiko bo od- začelo top ti okensko steklo na št pesem sank, ali glas ljudi, ki •Je že dobro,* jo je ustavil! ga. Nazadnje je gospod Wig- peljal čez eno uro In pol.* vagonu. Stisnil se je v kol. da bi . »e zlast: ob nedeljah radi odpo- oče, •o takšnih zadevah je treba ster segel v žep po I sinico, Iz Eh/a je o^tal in odšel v svojo se ubranil prehude vročine, Ir čijejo oh kozarcu. ■ * * - * 1 « ”!* J —*-■ --------». — Potem pa je spet vse tiho... -o-a pred vojno in danes, vidimo, ko- tako, kot sta to naprav la vidva; vozno obrnil v roki, nato pa ga likšen je napredek in to po za vnaprej povedano: jaz tega ne slugi naših delovnih ljudi. Pted dovolim!* vojno je bila tovarna izpostav Ob teh energičnih besedah sta ljena propadu, nihče se ni zme- Janet in Elija kar ostrmela; zde-nil zanjo, ker je vsakdo vedel, lo se jima je, da se oče norčuje koliko bo truda in da bodo in- lz nj ju Toda oče je mislil po-vesticije ogromne, preden bo to* vsem resno. Za trenutek je bilo varna zopet sposobna za obrato- | v salonu vse tiho, nato pa je Juvanje. Z dobro voljo in z vztrajnim delom pa se d4 vse napraviti, ter odkloniti še takšne za- net planila k očetu rekoči •Očka. čemu ne dovoliš, da bi se zaročila z Elijo? Rada ga preke. Da je tovarna tako na- imam n nočem ga zapustitiI Lju-predovala, -ma vso zaslugo rud- bim ga, a tl tega nočeš verjeti nik Zagorje. Ne smemo pa misliti, da je na Izlakah samo Keranvka. Na Izla in tudi mati ne.* •Je že dobro, Janeti Pojdi lepo o svojo sobo, pa se tam razjokaj. kah Je še marsikaj Tu imamo M dva z gospodom »e morava tudi Kmetijsko zadrugo. Tudi za- malo obširneje pogovoriti.* druga je kljub težavam m zapre- j Jokaje je Janet odšla v svojo kam dobro napredovala. V let* i sobo, Elija In gospod V/agsler 1953 sl je kupila traktor UNI- ! pa sta ostala sama v salonu. MOG in to z lastnimi sredstvi, j »Kdo je pravzaprav dal povod Traktor ji služi za prevoz mleka za to, da bt se zarod la?* je go-ter dela tudi druge usluge čla- spod M/agster vprašal Elijo. nom — zadružnikom. Zadruga je »Gospod, tega sva oba z Janet preuredila tudi trgovski lokal v enako kr va; morda sl midva hiši VVerbole. Je res kracno ure- tega ne bi rekla nlkoH, če bt o jen in se lahko kosa z ostalimi seb: ne čutila ljubezni drug do trgovinami v našem Zasavju Za drugega. Tako pa,* je s počas-draga bo v najkra'šem času mo* nim, tresoč m glasom dejal Elija, dernizlrala svojo mlekarno, ki je »sva bila prepričana, da temu ne sedaj še edina v trboveljskem boste naprotovali. Zdi se, da okraju. Kupila si bo tudi hladil- vam nisem všeč.* nico. M’eko dostavlja danes mle- Gospod Wagsler In Elija sla kama našim potrošnim centrom se dolgo prerekala, ob/asnje- ponudil Eliji: •Dam vam ček za pet tisoč dolarjev In pustite Janet pri miru/ kel, nato pa odšel k Janetim ma- to melo kakšen smisel? Mililo- leri, da se ji je zahvalil za njen o nar in revež se ne bosta nikoli gostoljubje :'n se poslovil od dobro razumela, čeprav bi se v nje. Najteže je bilo z Janet; ko tem čudnem okviru še tako lju- bilo dvoje bitij Pohlep po de. narju kroji :n razdira srečo. S svojimi dolgimi kremplji grabi Družbeno upravljanje v „Domu onemoglih14 v Loki pri Zidanem mostu Vse bolj In bolj prihaja do kakor zapuščen blaznež po vsem, ' izraza poleg delavskega saimo-kar mu pride pod roke. V te/ upravljanja tudi družbeno depresij- neslutene strasti po ne- j upravljanje. Predvsem to v tičem nejasnem človek včasih ' stih ustanovah in podjetjih, Takrat Ona bi vam kot žena ne mogia nikoli ustrezati. Končno pa. . vi nimate ničesarI Beraču ne dam svoje hčerke za ženol* je vzrojil stebelušast! VJagster nad Elijo. kjer je zaposlenih samo po nekaj ljudi. Tako je na zadnji seji OLO Trbovlje postavil upravni odbor za upravljanje Doma onemoglih v Loki pri Zidanem mostu. V upravnem odboru Je ® uniči celo sam sebe je kesanje prepozno. Nazaj pod vroče soncel Naj- , . „ , . bolje b: bilo, da grem domov na /e stopil p njeno sobo, /e vsa olok San Lazar0 Naia ribiška objokana plan la proti njemu. barka bo zdržala nekaj let In 9a °b/e,a po,,u, ?■ ^a!°. i? | z očetom bova skupaj ribarila, \ članov, predsednik pa je Avgust je EHia prijel za roke in ji de/al: dokjef ne bg umrl. Cantaslnijeoe Ernesti, železničar iz Zidanega »S» mora že menda tako z go- Julije ne bom vzel. Nikoli je nt- mosta, n- — i dl tl Ne jokajI Ko bom odšel sem ljubil, čeprav ie bila všeč ; Za poslovanje upravnega <**- #;.* L*? r. if, m, nazaj v Meh ko, boš laže poza. mojemu očetu In materi. Vražja bora v Domu onemoglih v LP- nsro, k**r vam ni vsec; ira Dr on w/q nQme prenehala bova z do- zemlja, da sem se moral tudi jaz w So tudi že sprejeli začasna roditi na njej, da je tudi v meni praviiai k[ določajo pristojnost moj oče milijonar, kakor st. vi, —Jel in sem prepr čan, da ne bi na*oto• r ’ gospod, ne potrebujem vaših do- m° odmajal je z glavo, jo še soncu in žalostno gledale skozi t8ko obravnavajo pravila plače- lar/ev! Toliko bom s svojimi ro- snkrat tesno privil k sebi, io po* ohno na prostrane pašnike, ki so vanje ;n nagrajevanje delavcev kami vedno lahko zaslužil. Spra. 1/ub’l, nato pa hitro zapust I s* razprest-rali ob obeh straneh in u^;užbfncev zavoda. Upravni vite /ih. morda vam bodo *’ do- V/agsterjevo vilo. n ima * pro9e vst fl° oba,e odbor Doma bo v bodoče spreje- lar/i še kdaj prav prišliI Dovo- Silno ie tisti dan pripekalo ac,lii ega oceana. | mnl in tudi reševal prošnje zn lite ml, da grem sedaj po svojo sonce. Eliji se je zdelo, da se bo 1 Konec sprejem v dom. -&• Kako naj bi se nagrajevali rvdarfi rudnika Trbovl e-Hrasfnik w Star plačni sistem se j«. preživel, to vedo najbolj rudarji, ki niso mogli biti pravilno plačani ta. svojo storitev, k? so jo dali družbi. Vsa vodstva podjetij so reševala krizo tega plačnega sistema na ta način, da so uvajala čimmanj dela po normah. To n; bil ravno primer na našem rudniku, ker se je vprašanje nagrajevanja po normah reševalo s koriščenjem dobička za izplačila plač po tarifnem pravilniku. Za redno izplačevanje plač po akordu je bilo treba vzeti lani kar 12*/o iz dobička. Jasno je, da so bili tu prikrajšani ravno tisti delavci in uslužbenci, ki so delali v režiji. Ni čudno, da so se včasih vprašali, zakaj je razdelitev dobička na našem rudniku relativno tako majhna. Čeprav je bilo to vprašanje rudarjem večkrat pojasnjeno, niso mogli razumeti, da socialistična družba ne vskladi in izravna te diskre-pance. Novi plačni sistem, ki se bo uveljavil s 1. aprilom, je razgibal tudj delovni kolektiv rudnika Trbovlje-Hrastnik in vsakodnevno razpravljajo o sestavi novega tarifnega pravilnika. Upravni odbor rudnika je takoj po izidu uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij postavil komisijo, da sestavi osnutek novega tarifnega, akordnega in premijskega pravilnika. Glede na to, da je naš kolektiv že do-sedaj posegal z rednimi plačami z 12*/» v dobiček, ni pričakovati nekega povišanja osnovnih postavk po tarifnem pravilniku, akoravno je Izvršni svet povišal lanskoletne obračunske plače za 10*/» in bo zbor proizvajalcev okraja odobril še 5*/» povišanja, ostala razlika za redne postavke, ki nastaja, se bo lahko uporabljala samo za uravnovešenje odnosov med posameznimi delovnimi mesti, med katerimi ni bilo pravilnega razpona. Zato je govorjenje o nekem splošnem povišanju plač neupravičeno. Izračunana gmota plačnega sklada je nadalje pokazala, da nov tarifni pravilnik ne bo mogel v celoti rešiti zelo kritičnega vprašanja delovnih invalidov in onemoglih rudarjev, ki morajo zaradi zmanjšane delovne sposobnosti opravljati lažja, manjvredna dela, ki so povečini plačana le do 300 dinarjev, čeprav so prej vseskozi opravljali kvalificirana in visoko kvalificirana dela. Ker uredba določa, da se čim ^_________ več del akordira, je komisija štorov »Ernejc« na Gasilski cesti pripravila predlog, s katerim se gt. 10 stanujočo stranke v svoje akordirajo vsa delovna mesta, stanovanjske prostore, katere go- više nagrajujejo. S tem pa seveda ni mišljeno, da se zasleduje morda skrajno naprezanje fizičnih moči in telesno izčrpavanje delavca, pač pa da se da možnosti tistim delavcem, ki so s svojo storilnostjo pod ali blizu rudniškega povprečja, da z boljšo organizacijo dela pridejo do progresivnega naraščanja storitve, kar bo seveda znatno vplivalo na njihov zaslužek. Istočasno pa- se daje možnost tistim delavcem, ki so do sedaj dobili samo režijsko dn.nt da si izboljšajo zaslužek. Bistvena novost novega tarifnega pravilnika je uredb- premij, ki naj bi jih prejemali vsi delavci in uslužbenci na odgovornih položajih, t. j. od strelnega mojstra in gospodarja širokega čela do direktorja rudnika. Pravico do premij bi si pridobili le takrat, kadar bi računi rudn. knjigovodstva pokazali, da je podjetje z boljšo organizacijo dela, s prihranki na materialu, električni energiji, z zmanjšano porabo razstreliva itd. ter z zvišano rudniško storilnostjo doseglo ustrezna znižanje produkcijskih stroškov. Tako bo n. pr. nadrejeni starešina dela pooblaščen, da bo smel po premijskem pravilniku *a slabo organizacijo dela predlagati 40-odstotno znižanje premije za slabo organizacijo dela, pri slabem gospodarjenju _ z jamskim lesom, eksplozivom in materialom zahtevati 20-odstotno sija je mišljenja, da predloži kolektivu v odločitev 2 alternativi delitve dobička. Prva alternativa predlaga točkovni sistem (po katerem se je doslej delil dobiček) — druga varianta pa bi bil sistem nagrajevanja, s kolikimi odstotki se je član kolektiva zalagal za proizvodnjo. Katera obeh alternativ bo sprejeta, bo odločil kolektiv na množičnih sestankih. Priporočljivo pa bi bilo, da bi rudnik Trbovlje-Hrastnik formiral rezervni plačni sklad, ki bi se ga kolektiv posluževal v primerih, kadar s svojim delom ne bi ustvaril rednega plačnega sklada za izplačilo mesečnih zaslužkov. Poseben sklad naj bi se osnoval tudi za nagrade tistim delavcem, ki so s svojo izredno požrtvovalnostjo omogočili nemoteno obratovanje rudniških delovišč (n. pr. dviganje visokih zruškev itd.). Poseben obrat rudnika Trbovlje-Hrastnik je Rudarsko 0 nekaterih vprašanjih socialnega zavarovanja rudarjev: Znižanje pokojninske dobe in invalidska pokojnina V »Zasavskem vestniku« smo že mnogokrat pisalj o številnih vprašanjih socialnega zavarovanja rudarjev. Tokrat se stvari lotevamo znova, ker vse kaže, da bodo nekatera vprašanja skoraj rešena, med njimi zlasti skrajšanje pokojninske dobe rudarjev, torej vprašanje, o katerem že toliko let razpravljajo rudarji. Lantj oktobra je Sekretariat za socialno zavarovanje pri Zveznem izvršnem svetu izdelal načrt odločbe, po kateri naj bj se uzakonilo skrajšanje delovne dobe za tiste delavce in uslužbence, ki delajo v rudnikih. Po tem načrtu naj bi se delavcem, ki so zaposleni neposredno v proizvodnji pri podzemskih delih v rudnikih, štelo devet mesecev dejanskega dela za eno leto pokojninske dobe. Delavcem, ki so stalno gradbeno podjetje, ki s svojim j ali pretežno zaposleni Pri pod-osebjem opravlja visoko kvall-1 zemskih delih v rudnikih, ven- ficirana rudarsko-gradbena dela Po vsej Jugoslaviji. Za republike izven Slovenije so bili v veljavi enotni terenski dodatki; glede na različen geografski in civilizacijski ozir. kulturni položaj v poštev prihajajočih gradbenih krajev pa bi bilo priporočljivo, da se ti terenski dodatki diferencirajo. Da se doseže na rudniku do- nižjo nagrado, enako se ta pre- i sledna izvedba tarifnega pravil- mija zniža za 20•/• pri slabem gospodarjenju z električnim tokom, komprimiranim zrakom in industrijsko vodo, enako terja nika, je komisija mišljenja, da upravni odbor sestavi posebno stalno komisijo, ki bj vršila mesečno analizo in poročala o vseh 20-odstotno znižanje premije nepravilnostih upravnemu od-slabo stanje naprav za zaščito boru, ki bo v danih nrimerih dela, kjer se vzame kot kriterij izvajal potrebne sankcije, število nezgod pri delu. Komi- 1 V. S. dar ne delajo neposredno v proizvodnji, pa naj bj se štelo deset mesecev za eno pokojninsko leto. O tem osnutku odločbe so pretekli teden v Trbovljah razpravljali člani predsedstva republiškega odbora Sindikata rudarskih delavcev Slovenije ter člani izvršnega odbora socialnega zavarovanja Slovenije. Z vili, da bi za sedaj še ne kazalo uveljaviti pogojev za pokojnino v smislu osnutka odločbe (26 let delovne dobe pri kategoriji A in 29 let pri kategoriji B), ker bi to povzročilo občutno gospodarsko škodo. Proučevanje je namreč pokazalo, da te pogoje izpolnjuje danes v slovenskih rudnikih precejšnje število rudarjev. V rudniku Trbovlje-Hrastnik izpolnjuje te pogoje 430 rudarjev ali 14.8*/« celotnega staleža, v Zagorju 254 ali 11.9 •/«, v Kočevju 30 ali 3.8*/», v Velenju 187 ali 13*/o, v Krmelju 90 ali 7 •/«, v Senovem 30 ali 7 •/»,, v Mežici 259 ali 24"/» in v Idriji 9 •/» celotnega staleža. Ce bi vsi ti rudarj" šli nenadoma v pokoj, bi rudniki utrpeli izgubo predvsem na kvalificirani delovni sili. ki bi je ne mogli v kratkem času nadoknaditi ter bi zaradi tega občutno trpela proizvodnja. Izredno kritično po je tudi stanovanjsko vprašanje v naših revirjih, ki bi se še zaostrilo zaradi potrebe po stanovanjih za novo delovno silo, kj naj bi nadomestila upokojene kopače. V zvezi s pokojninskim vprašanjem rudarjev so ob tej priložnosti postavili še celo vrsto predlogov, po katerih naj bj se v prihodnosti uredilo pokojnin- vrščali tudi za več pokojninskih razredov više. Po uredbi o določanju in prevedbi pokojnin se zavarovanec razvrsti tudi za več pokojninskih razredov niže, če je njegov zaslužek manjši od pokojninske osnove. Zakaj bi torej tega ne predpisali tudi za razvrstitev navzgor? To bi rudarjem in tudi drugim delavcem dajalo pobudo, da bi čim dalje vztrajali na produktivnem delu, kjer so višje tarifne postavke. Za dosego polne invalidske pokojnine naj bi se delovna doba od sedanjih 32 let znižala za rudarje na 25 let. Naporno delo pod zemljo izčrpava rudarje v mnogo večji meri kot je to primer v drugih poklicih. Znižanje delovne dobe za polno invalidsko pokojnino pa je potrebno tudj zategadelj, ker je po sedanjih predpisih polna invalidska pokojnina 3 leta prej dosegljiva kot polna starostna pokojnina. Ce bo torej znižana delovna doba za polno pokojnino v smislu predloga na 30 let. je treba ustrezno znižati tudi delovno dobo za invalidsko pokojnino. V rudnikih tudi poudarjajo, da so zanje rudarji-invalidi težak problem, ker jih ne morejo primemo zaposliti. Zaradi tega bi kazalo odstotek so dopolnili 30 let delovne dobe in 50 let starosti. Po temeljiti razpravi so namreč ugoto- kjer je delo mogoče meriti. D® sedaj Je delalo v akordu vsega 45,6*/» delavcev, po novem osnutku pa se bo ta odstotek povišal preko 60•/», v jami celo preko 90•/». Glede na to, da so bili v rudarstvu akordi že dolgo vrsto let vpeljani in tehnično preizkušeni, zaradi tega ne bo prišlo do kakšnih osnovnih bistvenih sprememb. Komisija je sama pripravila osnutek dodatnih progresivnih akordov, ki imajo smoter, da dvignejo rudniški učinek, na drugi strani pa Povečajo realno mezdo rudarskega delavca Takšnega progresivnega nagrajevanja v starem plačnem sistemu ni bilo, sa.1 tega tudi ni dovoljeva' sistem formiranja obračunskega Plačnega sklada. Pri progresivnih akordih je osnova dosedanja storitev, ki je praktično ugotovljena, zaradi tega je popolnoma upravičeno, da se za-četn; odstotki preko te storitve Odprto pismo Delavski svet trgovskega pod- i 2.) Dne 22. marca 1954 je de- vanjska komisija svoj stanevanj-jetja »Izbira« Zagorje ob lavski svet »Izbire« v Zagorju ski fond, mestna stanovanjska Savj smatra za svojo dolžnost, ponovno pismeno zaprosil z ved' komisija pa svojega; v tem je da z odprtim pismom seznani po- nostjo - Ljudskega odbora mest- obstajala vseskozi stroga ločitev, trošnike Zagorja in Svet za go- ne občine Zagorje rudn k, \ tretje kom sije nam ni moči najti, spodarstvo Pri Okrajnem ljud- da čimprej izpolni dne 20. ok- da bj ta tako pereč problem tkem odboru Trbovlje o *ie- tobra 1953 dano obljubo. Kljub . ugodno rešila, dečem: I osebnim intervencijam na pr!- | Vsa prizadevanja našega pod- 1.) Trgovsko podjetje »Izbi--| stojnem mestu pa nismo dobiti jetja niso uspela, med tem čara« Zagorje ob Savi je s svoio ne rešitve ne odgovora; vsa pri- j som je bila na Polju zgotovljena vlogo v letu 1953 zaprosilo sta zadevanja so ostala zaman in že druga stavba, v katero so se novanjsko komisijo pri Rudniku nerešena v korist in razvoi na- j stanovalci vselili v začetku me-rjavega premoga v Zagorju, da šega podjetja I seča marca 1955. poleg tega je 3.) Nar kraj spora so prispeli ; bilo med tem časom preseljeno organi sanitarne inšpekcije j iz stanovanja v drugo stanova-Okrajnega ljudskega odbora Tr-| nje že precej stanovalcev, toda bovlje in s svojo odločbo šte- j naš problem kljub pismenim in vilka 35/12-54 z dne 16. IV, 1954 osebnim zagotovilom ni m ni re-odločiti skrajni rok ureditve '5. j šen. Potrošniki so o tem že za- preseli iz bivših poslovnih pro- spodar je rudar v rudniku Zagorje. Utemljili s0 svojo vlogo s tem, da bi z izselitvijo te stranke razšir li obstoječe poslovne prostore dosedanje trgovske poslovalnice, ki v sedanjem stanju ne ustreza osnovnim higienskim predpisom, na drugi stran pa bi na ta način stanovalec dobil primerno stanovanje Z dopi‘om z dne 20 X. 1953 je rudnik Zagorje sporočil našemu podjetju sledeče: »Glede na Vašo vlogo Vam sporočamo, da bo stanovanjska j komisija dodelila stanovanie to- j varišu Lukaču, ko bo zgotovljena nova stavba na Polju, dokler pa ta stavba ni skončana, , mu stanovanja ne moremo dodeliti.« Stavbo so končali, stanovalci so se vselili v mesecu februarju leta 1954, naši vlogi pa kihih pismena zagotovitvi ni bilo ugodeno. invalidnosti pri rudarjih za tn-n-ačeli, ki jih predvideva osnu- , sko vprašanje rudarjev. j validsko pokojnino določiti ni- tek odločbe se popolnoma stri- i Ob upokojitvi naj se rudarji i že kot za ostale zavarovance, na njajo. Vendar pa predlagajo, naj razvrstijo za en pokojninski primer 55 •/• namesto nad 75 */*. se za seda j prizna polna sta-1 razred više kot ostali kvalifi-restna pokojnina rudarjem, ki | cirani delavci. Težavnost dela in delež rudarjev v našem gospodarstvu sta priznana tudi z uredbo, po kateri se lahko povprečni zaslužek v premogovnikih z jamskim delom poveča za 30 */#. To načelo, ki rudarjem priznava njihovo težko delo, bi bilo treba uveljaviti tudi v pokojninskem sistemu. Nikakor ni prav, da se jamske kopače uvršča v iste pokojninske razrede kot ostale kvalificirane delavce, katerih delo je neprimerno lažje (n. pr. brivci, krojači itd.). Rudarjem je treba zavarovati doseženi razred, da ne bi bili oškodovani pri pokojnini tisti rudarji, katerih storilnost v poznejšh letih pada in so prestavljeni na drugo, slabše plačano delo. Nekoč je bilo za rudarje pri Bratovski skladnici to vprašanje urejeno z uvrstitvijo v kategorije. Po pravilih Bratovske skladnice iz leta 1937 ru_ da rji niso smeli biti prevedeni iz višje v nižjo kategorijo, dokler so bili zaposleni pri istem podjetju, kolikor pa So prebili v svoji kategoriji več kot tri leta, jih pa sploh ni bilo več mogoče prevesti v nižjo kate- junij 1954 vzeli svoje stališče, namreč da 4.) Naša ponovna pismena za- j trgovina mora obstajati, ker je hteva z obrazložitvijo dane od- ! potrebna, kar je tudi res; zahte- ločbe z dne 20. IV 1954 na rud- ! vali so, da se lokal preuredi, kot mk Zagorje spet ni rodila uspe- j je naša skromna želja. Toda tudi ____________ __________________________ ha; odgovor, ki ga je prejelo na. j to je bilo zaman. Kje na; iščemo i gori jo." Podobno* ureditev" bj bi- tev slabšega na boljše, ali pa naj slabo še bolj pokvarmo? Za Zagorja, ko narašča novo naselje, potrošnikom sodobno urejen Podkumčani in Romuna O pomenu komun, njihovem smo se »ešll. Vse ostane pri riiačaju na tem mestu ne bi pi- starem. Volilni enoti Podkum in ®ali. V dnevnem časopisju je bi- ; Borovak se priključita komuni lo o tem že mnogo napisanega, j Radeče. reje bj povedal malo več o zad' | Zdi se mi, da vsakdo, ki je ujem občnem zboru volivcev , prišel z resnim namenom na se-volilnlh enot Podkum in Boro- I stanek, si takega zbora ne želi v®k. Iz poročila je bilo razvid- j več. Saj to ni bil zbor volivcev, no, da sta se volilni enoti Osre- ampak semenj, kjer sta dva me dek in Padež odločili za komuno šetarja mešetarila z ljudmL Igorje, volilni enoti Podkum in Poudarjala se je ljudska volja, J^orovak pa za komuno Radeče. Ha svoj« rarišir seli so odborniki občine Podkum sklenili da sc *klice ponovni zbor volivcev vo-Jilnih enot Podkum in Borovak Zbor se je res vršil v nedel'o v Prostorih osnovne šole, kjer *e >e zbrala slaba polovica voliv- . vaščanov Naj ostane, kakor je cev. V diskusiji je prišla do iz- bilo odločeno! Ker nemogoče je, raza ljudska nejevolja do deli- A- — —*VX!— ~ — '- i*v občine. Volivci »o bili mnenj*, naj se občina ne deli, al' Sredo vsi v komuno Zagorje at; v komuno Radeče Poizkusili 0 Z glasovanjem. Zaradi neras-nost| volivcev, saj so nekateri “vi9*li po dve roki, glasovali so odločala pa sta sama. Enemu je biio bliže v Radeče drugemu zopet v Zagorje. Ostalo je pri starem, ljudem pa vzeta priložnost samoodločanja. In na koncu naj napišem še mnenje, ki ga opažam pri večini še podjetje se glasi med drugim: »Pri Uprav; rudnika je polno razumevanje za rešitev tega problema, da se preseli pri Er-nejcu stanujoča stranka Lukač, vendar mislimo, da bi bilo mnogo uspešneje, da stvar rešujete pri Stanovanjska komisiji mest- . . ne občine, k: stanovanja tudi trgovski lokal. Ce to ni potrebno, dodeljuje Mi smo osebno prav nai odloči o tem. da se pod-tako zainteresirani, da se ta jetje preusmeri na drugo področ-problem reši, ker smo prepriča- i®. ali pa kratko malo trgovino ni, da Vam bo z rešitvijo tega odpravi, če za njen razvoj ni no-vprašanja mogoče potrošnike benega razumevanja Dejstvo je, dobro zadovoljiti. V nadi, da da je trgovina v povojnih let-h boste zadevo s stanovanjsko ko- j napravila precej za preskrbova-misijo uredili beležimo . .. « i nje delovnih ljudi, zato odločno Soodgovornikov odgovor lepe ! zah,evan?°' da *e. naš! po vsebine na odločbo Higienslce 1 Preured.tv,( ,uPod'. sa1 s, te.m "e postaje v Trbovljah je prevrnil bomokorlstHisamo potrošniku, vso odgovornost na stanovanjsko ,udl (>kra|u »nnjegovemu Dokler bc veljal sedanji pokojninski sistem in bo uvrstitev v pokojninske razrede odvisna od zavarovančevega zaslužka, naj se iz socialnega zavarovanja uživalcem invalidnine, ks se upokojijo, invalidnina štele v pokojninsko osnovo. Invalidi so večinoma zaposleni pri lažjem delu z nižjo plačo, razliko do prejšnje plače pa jim krije invalidnina. Zaradi svoje invalidnosti nas© oškodovani vse dotlej, dokler so zaposleni. Ob upokojitvi pa se pokaže, da njihov zaslužek po tarifnem pravilniku ne presega pokojninske osnove za vet ko 20*/«, zaradi česar jih ni mogoče razvrstiti za en pokojninski razred više. Tudi to ni prav. Ce smo zaposlenemu zavarovancu-invalidu Izplačevali invalidnino z namenom, da mu krijemo izgubo p« plači, je treba to in* validnino imeti za sestavni del plače in jo šteti v pokojninsko osnovo. Rudarjem, ki so zaradi posledic nesreče pn delu invalidsko upokojeni, bi bilo treba priznati zaključni pokojninski razred njihove kvalifikacije ne glede na delovno dobo. Isto naj bi veljalo tudi za priznanje družinskih pokojnin po smrtrv> po- vzrok tega zavlačevanja? Ali ob- j j0 treba predvideti ln užako- j nesrečenih zavarovancih. Ce pa «_.'"I. v.vu*niti tudi sedaj, in sicer v tem tega ne bi bilo mogoče tako smislu, da bi rudar-zavarovanec 1 urediti, pa naj bi se takšnim ohranil ob upokojitvi za dolo- invalidom štela petletna obdobja za uvrstitev v neposredno ki mu je j višji pokojninski razred od dne- nekaj se je treba odločiti, rod. ČHev razreda ti. jetje zahteva svoje, ker s, pnza-deva, da napravi v tem delu S? meTtne ° oM-ne^Z^rie. ^naše j Prosimo Potrošnike in prfctoj-podjetje in potrošn ki v tem delu ! ”L°r^e; d,!J?J& Zagorja pa v nadi čakamo na rešitelja prob’ema. Pod kakšnimi pogoji je prišlo do tega, nam še danes ni jasno čeprav je vse doslej dodeljevala rudniška stano- prejo, da uresničimo program našega podjetja. Delavski svet Trgovskega podjetja »Izbira« Zagorje ob Savi šla takrat, ko je delal še pri svojem rednem delu in je bil še pri polni moči. Nekateri rud. niki s© rešili to vprašanje sami na ta način, da izplačujejo razliko med prejšnjo in novo nižjo tarifno postavko v svoje breme. Zaradi tega prihaja do velikih nesorazmerij in neupravičenih razlik tako Pri plačevanju, kakor tudi pri upokojitvi takšnih delavcev. Najpravilneje bi vsekakor bilo, če bi te razlike izravnavalo socialno zavarovanje, ne pa sama podjetja, ki tako prihajajo zaradi svojega socialnega čuta v neenak položaj s podjetij, kj teh razlik ne plačujejo ali ne morejo plačevati. Pravilno bi tudi bilo, če bd zavarovance-rudarje, ki presegajo pokojninsko osnovo, raz- da gre cela občina v eno komuno pa bodisi v katero koli Razlog je čisto razumljiv. To nam narekujejo zemljepisni pogoji. Ne bo pa občina razdeljena z mejo in tudi ne bo potrebno nobenega dovoljenja, če boš hotel iz komune v komuno. Toliko v ** svojo stran tudi nepoklican; vednost vsem tistim nezadovolj-ri°stje t* sosednjih volilnih enot. nežem ln špekulantom ki si Iz-!e glasovanje potekalo moteno rnišMpjo v^ mogoče varno da bi J® nj bilo mogoče ugotoviti toč- Utiril odvrnili od resnega preso-nost glasov. In sklep: zaman Janja. -ek. VSAK NE VE... So stvari, ki Jih uporabljamo okrog 1650. leta na francoskem vali dnov amalgam, ki ga rabl-vsak dan in vsako uro, a le ma- dvoru. ! mo za zrcala, pa so poznali že lokdo ve. kako so pravzaprav » , , , . .. „ prej, „. n.., m m „„ Zenske hlače so nosile prve v ^ ni*- ci ninvniilH 16. stoletju italijanske kurtizane. ! Benjamin Franklin ni samo | Za splošno uporabo pa ima za- eden od izumiteljev strelovoda Kdo ve, n. pr„ da je vilice pr- sluge francoski dvor, kakor tudi (1750), temveč tudi znanega an- va uporabljala 1. 1050 neka bi- za razš Tjenje žepnega robfca, -ki , g’.osaškeqa izreka »Time it mor noy«. Tudi izreke je pač treba izumiti Dvojno knjigovodstvo je izumil leta 1494 italijanski menih Fra Lucsa Paciolo de Borgo. Galilej, veliki astronom, je leta 1597 izumil prvi toplomer in pol stoletja pozneje uporabo nihala kot regulatorja za ure. Oljnate slike v današnji obliki so komaj 500 let stare Izumil je ta način slikanja okrog 1400. leta holandski &likar Jan vaa Eyck. znntirvVa -rinc-ovn in d(h. Vsak lastnik hiše ma ne cvetje ni samo okras za dom, le tudi okras tistega kraja In okraja. Naj s: Franca, pa Marjanca namesto šopkov zo god zadovoljijo s kakšnim drugim darilcem, rožam na vrtu pa pustimo mirno cvetenje! Pravi ljubitelji cvet c tinčič in gospodinja Marija rija Podbregar, roj. Kajtna; trgovski pomočnik Ernest Rezar in trgovska pomočnica Jožica Dobršek; delavec Drago Zaletel in delavka Zofija Klan- netrg^o r^ižeZranašanm i - V občini Trojane: rodna pesm'ca prepoveduje žic ne bom trgala naj cveto! strojnik Danijel Brezovački in svobodno ! gospodinja Marija Cukjati — j V občini Zagorje: kmetovalec No, če pa že potrebujemo Stanko Arh in kmetovalka Slav. tudi šopke, potem v ta namen j ka Slapar: kmetovalec Ivan določ mo drug prostor, da imamo ! Jazbinšek in kmetovalka Gizela 'am rože za rezanje i Knez: delavec Jože Perko in Naš kraj glede olepšave kar \ gospod- pomočnica Matilda lepo napreduje Vendar ie hiši ; Goičnik: delavec Anton Mlade-brez coetfa kakor žganci brtz j nič in delavka Olga Rečnik; ocv rkov Zato rože ob vseh naših ■ gradbeni zidar Konrad Dvor- Tam, kjer so še kakšne nalič- iliicah, ne samo ob glavni! Tudi ob vseh stranskihI Poze na okna in balkone — kakor so nas *podbu/ali že naši predn ki. ljubitelji cvetic! Kako prijetno ie ootovati in hodit mimo domačij, kjer naravo lepo negujejo: kjer ie cvetie doma. človeku tara ja srce/ Kako puščobno pa je tam, kjer ni cvetja — občutek 'maš, kakor da je prt hiši vse zamrlo! Spoštujmo in negujmo torej mn rubinu zn «'avntl i«d damo koliko vrta in so taki vrtovi po ne ograje — betonske so preara- j naravo, poskrb mo za cvetje. » ® ® * f/in !«• mrtmlid+nl Orno __ iJi« / /t 7 > /j /-> n rt W n m n c /' m n •» nranKrriTJmn n/sia nroc 7 er/* An #*»_ Ocvrti krapi It kuhanega te- zaradi tega se dd lepo napraviti žvo mejo, ki si jo lahko vsak di zunaj hiše, da bo kakor v pa- gt_ ____ t/g j vode 3 dikg masti, marsikaj: kar m v enem vrtu, je sam napravi. Taka ograja ie tu- radižu Kdor nima drugega kot 13 dkg moke sol 2 dkg slad- v drugem in tretjem, tako da di lepa in najcenejša, samo v malo stanovanje, naj mu vsaj šič in zid delavka Elizabeta Vukmanič: delavec Jože Lun- der in predica Marija Šeško; delavec Ivan Mars in kmetovalka Marija Zidmajer; trgovski pomočnik Jože Celestina in trg. pomočnica Cecilija Obreza UMRLI SO: V Ccmšentku: Peter Lavrin (68 let). — V Dolah pri Litiji: Ana Kraš el j. roj. Samec (67 L). leg in velikosti različni. Prav ge — jih lahko nadomestimo z preobrazimo naše prostorčke tu- Hrastniku- Jožefa S!mon- ■ ma J1 7 m J -*«f m m/\ fA J-- ml • A I A II h A f f L' A A /7m ■ « m a« J kl^A /-/a K a 7, A A A » VI M/V* " damo izbran in izbrisan riž Pa- korja, 4 jajca, 1 žlica m eka ter vsa* vrt zase nudi po svoje kaj vsemirje ji m dovoljeno — treba lonček cvetja ne bo v napoto zimo, da se riž ne razkuha. i sladkor za potresamje — V po- l*pega. Ne samo vrtnice, nagelj- jo je obrezovatiI Da, samo malo Tako Ce bomo marljivi in -krb- - — — l-‘ - J------- ----— ni, bo naš kraj t tem prdobU za desetletnico vse drugo lice Rože v vse domove, na okna In Jetrna Juh*. _ Potrebno: i sodo pripravimo, mrzilo vodo “ d°b:e„V°‘i?Je Sj" b° *l° 30 dkg jeter, 5 dkg masti ali margarine, pol drobno zrezane čebule, 2 dkg moke, 10 dkg kruha, 3 1 kostna a i zelenjavne juhe ali vode — Izpeljava: jetrca tanko zrežemo, na masti prepražimo čebulo ter na njej hitro prepražimo jetrca. Nato jih potresemo ter vse skupaj stol-čemo v kovniku (možnarju) afld zmeljemo na mesnem strojčku. Na masti, kjer smo prepražili jetrca, prepražimo Še 10 dkg narezanega kruha ter tudi kruh stalčemo ali na strojček zmeljemo. Pridamo v juho, odišavimo z majaronom in poprom ter zakuhamo 8 dkg riža. Mlinci. — Zanje potrebujemo pol kg bele moke, pol male žlice soli, 2 jajci, 1 del vode. Iz teg" napravimo bo’- m^h^o te- maet sol in sladkor ter na šte- rože so tepel Najneznatne/še ro- brez posebnih stroškov dilniku hitro zavremo, nato pa žice napravijo učinek, če so pra- ’r" J- *— '* x---------- stresemo vanjo presejano mo- vUno porazdeljene Kdor »i od Tu in tam je še na večj h dvoriščih kakšne nepotrebne šare balkone! Naj ne bo odslej nobe- ko. To urno mešamo, da sc skuha, nato odstavimo in mešamo za ohladi. V mdčno testo zamešamo cela Jajca 1-n pazimo, da zamešamo počasi eno za drugim In ne vse naenkrat Nato pustimo, da počiva pol ure, potem pa z žlico oblikujemo male krape, ki jih ocvremo na vroči masti Pri vrenju jih najprvo pokrijemo, ko jih damo v mast, da lepo narastejo. Ko jih obrnemo, jih ne pokrivamo _voč. vrtnarja ne more privoščiti cvet- brez koristi, za kar je treba «u- ( nega doma več brez cvetja, nih sad k, naj ' čimprej pre. mo malo zavihali rokave — in 1 M. P. Donesek k zgodovini NOV v Zasavju: Ro so v L tli zbrali oartzansko oosoilo V poletju leta 1944 je bila bila mreža Osvobodilne fronte že _________ Ljudska oblast v našem Zasavju "močno razpredena In je imela tomie" no tresemo s sladkor-! že precej organizirana. Na Ma- pogled prav povsod j molju se je zadrževal Dolenjski tudf^krajni 'sekretar *OF* ‘kffe zd^jfro dHe loč, od kosti, bil tov Frenk - France Mciš- *š*d. sedaj j. upokojen -udar Nato kosri odstranimo in meso krc. Zaradi konspiracije je pre-..............................-- ‘ ’ mesto tudi v in bolan, ker je de al v sitar-duige ievškem rudniku Kremžar je itd., vsakemu po njegovih premoženjskih razmerah, ki so Jih ocenili na okrajnem sekretariatu v kosti. Največ je bilo predp sa-no takratnemu litijskemu zdravniku dr. Poldetu Ukmarju. Gojko Vidovič ml je pripovedoval: »Oglasila sva se v ordi- sto kot za rezance. Ko ga dobro zložimo na deski tako, da ima mikal svoje mesio iuuj v aruge ’“ak~^ u(n'7~ prinašal navodila naciji pri dr Ukmarju. Ko ja ugnetemo ga pustimo, da nekaj j lepo ^ Pokrijemo z “! zaupnikom OF v Litijo, največ- Pobral obvestilo, je takoj dejal: se je oglasi! pri Kovaču ,V redul Prosim stopita v kuhi- OlrMin, 'ekrotar Frenk ie hil tov- Gojku Vidoviču ali pri *1- ni°. kjer vama bodo izplačali Okrajni sekretar Frenk le bil —............ Francu 2000 nemških mark’ Takoj sva časa počiva. Nato ga razvaljamo j desko in dobro obtežimo. Posta Gradišče nad LiUjo od koder se «“F to razvlečemo ter s koleščkom vlmo na hladno to ko -e shladi prav dobro vjdi v Litijo za terio razrežemo na ma e krpe to strdi, razrežemo na 1 cm Siki jih sušimo na StedUmikovi roke kose ter povaljamo v moki plošči. Ko so dobro posušene, jih zložimo v skledo ln popari' mo z vrelo slano vodo ten- pu- Skuhaš in obtežiš lahko že stirno nekaj čaea (pet minut), dan poprej in raztepenem jajcu, nato pa hitro ocvremo na vroči masti. 1 •nrofi obveščen o vseh nremikih dnrskem mojstru tov Francu 2000 nemških mark Tako; sva " °aklePlh hiTlerj e vs k e bi* s ti! ‘ ^ skih čet in Te podatk« so mu stalno prinašali kurirji iz doline, takrat je TO IN O rišici Zofki. .. , ^ . , , . . , Kasneje sva srečala sredi Nekega dne je prinesel kurir mo£tu dr Omarja Midva sva Kremžar zapečateno pismo z na §e vrafaia z obiskov v Gradcu, ročilom, naj bi Gojke Vidovič in Vsepovsod nisva dobila prispev- France Gorenje ob-akala posa- kfl kakor gva ^ žeIcla Dr uk_ mezne ljudi v Ub|i, ki s0 bili mar naju je na moStu vprašal: Čeprav je že do'go od tega, kar so našli uč nkovito zdravilo proti sladkorni bolezni — znam Insulin — znanstveniki doslej še vedno niso ugotovili vzroka te bolezni Nedavno j3a ie profesor vseučil šča v Pittsburgu odkril neke vrste ključ za dokončno ugotavljanje vzrokov sladkorne bolezni Profecor Arthur Mirsky meni, da je v'jetrih neka kemikallia, ki ima lastnost, da uničuje insulin Ta kemikalija igra zredno pomembno vlogo pri nastajaniu sladkorne bolezni Strokovnjaki so da'i kemikaliji trne insulinas«. Da v resnici uničuie insulin, je dokazano z radioaktivnimi 'zo-topi. Na osnovi tega odkritja je cah prisiliti operiran« ranjence, dr. Mirsky napravil hipotezo, po da ao čimprej vatali iz po»telje, zapisani na posebnem seznamu, in jih povabila, da vplačajo v sklad za partizansko posojilo. Vsakdo, ki bi vplačal določeni __ _______ . . . ..._______________ r____________ _______ Tedaj Je zavedni dr Polde Uk- prodeedstev okrajnih sindikalnih kateri nastaja sladkorna bolezen da bi prepustili svoje mesto no- roegek| bi prejel ob Izročitvi de- mar segel v žep to ml stisnil ob svetov krškega in trboveljskega ,Sta zbrala celoten znesek?4 ,Ne!‘ sva mu odgovorila. čd*č, roj. Papež (64 L); Anton Ojstršek (85 L); Zdravico Perc (2 mesece). — V I»ki pri Zidanem mostni Mari'a Lendaro (52 L). — V Polšniku: Anton Kopač (67 L). — V Radečah: Marija Glavan (70 L); Franc Ašlč (18 U; Marija Kllučevšek, roj. Kovač (77 L). — V Trbovljah: Irena Jeretina (1 dan); Marta Hauptman, roj. Stentošek (46 1-); Martin Kranjc (72 1.); Mihael Zupan (831.); Ignac Ravnikar (52 L); Zofija Primc (1 dan); Ernest Brinar (62 L); Mihael Slapšak (56 L); Elizabeta Strer-'(70 L); Frančiška Resnik, roj. Špehar (60 1.); Valentin Cestnik (79 L); Janez Osolnik (81 L); Angela Ule. roj. Novak (68 1.): Marija Klemen, roj. Pt-skar (76 L); Ivan Ovnik (4 mesece; Draga Babi? (4 1.): Frančiška Jekoš roj. Kovač (72 L). __ V Trojanah: Cvetka Straihar (9 menecev). — V Zeeoriti: Frančiška Smrekar, roj. S”«*«-(76 1 >: Mariia Grabnar, roi Ko. vač (85 1); Anton Bevc (77 1.); Bogdana Sopotnik (5 l.V Antonija Guna, roj. St mi šok (84 !)• Pred združitvijo sindikalnih vodstev v zasavski skupnosti komun V dvorani senovške občine a° se pro<šnJi petek zbrali člani takrat, kadar ie neznani proces vim ranjencem. Nihče od teh pa- narja posebno zadolžnico, ki je v telesu stimulira aktivnost in- cientov ni utrpel nobene škode, bila izdelana v partizanski ti- sulinase, ki Je bila do tega čssa Nasprotno, hitreje so ozdravljali, gkarni. Z drugimi besedami- zato ker so zgodaj vstali iz postelje, jim ie Celotni znesek je bil določen bilo to samo v korist. na 15.000 nemšk h mark, kar je Ko so natanko proučili ta po- bilo za tiste čase in za kupno jav. so zdravniki ugotovili, da moč nemške marke precej, saj je velik odstotek pacientov, k; si plača! za celotno mesečno so ostali v postelji dalj časa po »fesungo« za veččlansko družino operaciji, postal žrtev nalrazllč- (za margarino, sladkor, moko in postopanju z operiranim pači- nejših obolenj Učenjaki >o do- ostale potrebščine le 17 mark), entom je rezultat izkušenj. Ici so gnali, da operacija lahko sijajno Vidovič in Gorenje sta takoj po jib pridobili v drugi svetovni uspe vendar *e utegne zgoditi, prejemu — ob belem dnevu — vojni Takrat ao namreč vojaški da pacient po njej umre zaradi ob!*kala vse osebe na seznamu kirurgi morali zaradi pomanjka- prekomernega počivanja Nekaterim so b H določeni znes- nja postelj v vojaških bomišni- 1 k( po 500 RM, drugim po tisoč v jetrih le v latentnem stanju. * Zdravnikova dolžnost la da naravnost pris.li operiranega pacienta, da že nekai ur po op« raciji vstane is poatelja Ta radikalna sprememba pri slovesu v roko še en bankovec za tiaoč mark ... Vesela sva odhitela domov in tako zbrala nekaj nad tl tisoč nemških mark, ki jih je še istega dne odnesel kurir France Kremžar na Gradišče in oddal okrajnemu sekretarju Frenku za potrebe partizanske vojske in Osvobodilne fronte.« Dolenjski odred pa čuva Se danes zapiske o prispevkih v sklad partizanskega posojila in seveda tudi tistih, ki so takrat odklonili. Jože Zupančič sveta. Na posvetovanju, ki sta ga vodila predsednika obeh svetov Frane Strbs« in Ivan V o J e, so razpravljali o »k°" r&JinJI »društvi okrajnih sindikalnih vodeter v enotni orean. ki bo poslej vodil slndikato0 življenj« v aasavski skupnosti komun. V ta namen ae bosta 27. t. m. zbrala oba plenuma »a skupščino v Radečah ter izvolila enotno vodstvo ra pojročle zasavskih komun Ce ne bo kakih organlaacijsklh Izprememb, bo v zasavski skupnosti komun š3 sindikalnih podružnic, ki bodo štele 18.48« članov. Josip Brinan |f$|$ PIONIRSKI KOTIČEK (Nadaljevanj«) bii______ S' ‘ ^A.l i/««“ yi~ - '•'A'- 10. VOLK LAKOTNIK | Ijivo lisica, »Jaz vem sicer za | Tudi na to uganko so nam Četrtega jutra sta spet sku- kokošinjak, v katerem čepi naši pionirji pravilno odgovorili, paj korakala tja po poljani; Prav lepo rejen petelin; toda da je rešitev uganke: človek, nenadoma volk obstoji ter za- P°t do tja se precej vleče in ti kriči nad lisico: »Zvitorepka, bi mi utegnil med potjo opešati kar hitro mi preskrbi kosilo, *n umreti same lakote!« drugače požrem tebe s kostmi in kožo!« — »Nikar, striček, nikar; saj je ravno tu-le v bližini kmečka hiša in v njej gospodinja, ki peče zdajle okusne gibanice. Eh, to bo kosilce, ki bi ne delalo sramote niti kraljevi mizi!«c Lisica se je bila priplazila k hiši in je skrbno stikala po vseh kotih, vohajoč in oprezajoč, dokler ni končno res izvohala sklede, naložene z lepo dišečimi, še toplimi gibanicami. Brž je izmaknila šest največjih kosov ter jih odnesla volku. »Ev0 vain kosila, stric!« Lakotnik je hlastno pogoltnil dišeče gibanice, ki so pa silnemu snedežu vzbudile le še večjo Slast po okusnem jedilu. »Šment, kjer je bilo šest gibanic, tam jih je gotovo še več!« je vzkliknil ter odčofotaJ naravnost pod okno, kjer so se hladile gibanice. S svojo silno šapo je potegnil z okna kar vso skledo, da se je razletela na tleh na drobne kosce. Gospodinja v kuhinji je zaslišala neznanski trušč in šklepetanje; prihitela je gledat, kaj se godi zunaj pod oknom. Ko je zagledala volka, je zagnala krik in vik, da je bilo vse hipoma na nogah. Vse, kar leze in gre, je jelo zamahovati po volku: hlapci so ga mlatili z vilami, dekla ga je opletala z metliščem, gospodinja mu j« strojila kožo z burklami, a otroci so, lukaje Izza vežnih vrat, kričali: »Le ga, le ga!« kajti ta hoda kot majhen otrok po štirih, ko doraete po dveh, ko je star, se pa opira na palico, zato hodi po treh. Stroga žreb je odločil, da dobi nagrado za rešitev te uganke pionir Anton Krajno, učenec 1. razreda gimnazije v Trbovljah, ki naj pride v uredništvo po razpisano knjižno darilo. Podkumski pionirji so tekmovali Spomladanski sneg je razveselil tudi podkumske pionirje. »Zastran mene si le nikar ne beli glave, kuma!« odvrne Lakotnik; »ne besediči ml, ampak pobrigaj se rajši za pošteno večerjo, če nočeš, da požrem tebe!« Zvitorepka je vodila volka daleč tja na drugi konec pusto-poljine, kjer Je vedela za samostrel, ki ga je bil lovec nastavil nalašč za lisice. Rada bi se bila namreč že iznebila svojega požrešnega gospodarja in se maščevala za vse razžalitve. Ko sta dospela do vrzeli, v ' Prav radi vzamejo smuči'In hajd kateri je bila nastavljena past, v dolino I Kar težko jih je dobiti > dvoJ® »mrtvorojenih otrok«. Ko-je lisica dejala: »Le kar tu-le v razrede saj smuči tako lepo ma^ P®™!’611! dramski stvaritvi noter, striček Lakotnik; če se drče. Pred dnevi so dobili mno- sta “j1™0 ugasnili, brez hrupa, Razpravna dvoiana zasedena do zsdifega kotička OD KOD IZNENADA TOLIKO PUBLIKE? Ce bi bil sodni reporter ali bro dramsko kvaliteto, Posa- dobiva poslušalce v razpravni poročevalec, bi se tale naslov mezniki, ki so v »Mladosti pred dvorani s tolikšno sugestivnost-močno prilegel, kajneda? V sodiščem« postavili na gledali- jo, da naposled poslušalec ni sodno dvorano, kjer teče prav- ške deske glavne like, so ob tej več v zadregi, kako bi družbeno da zoper mladostnike iz Ara- priložnosti izkazali tolikšne ka- razsodil ta »sodni proces«. rakterne igralce, da ni dvoma, Dramska družina »Svobode, da bi ob dobrem vodstvu ne ; Center« je »Mladost pred sodl-zroogli cele vrste takšnih dram. ščem« postavila na oder reali-skih del, ob katerih ne bi bilo. stično, bolj ali manj podobno, zadrege za publiko. Ansambel ■ kot jo postavljajo vsepovsod po bi torej bil. Odprto pa ostane! Sloveniji, koder zdaj roma, za prej ko slej vprašanje vsaj kar je dalo pobudo Celjsko gle- sterdama, se je iznenada nagnetlo toliko ljudi, da v zadnjem času podobnega zlepa ne pomnijo v Delavskem domu v Trbovljah. Enkrat, dvakrat, trikrat 80 pravdo obnovili. Dvorana je še vedno polna. Kakor da ▼ Trbovljah noče zmanjkati hvaležne publike! Tako smo torej prj problemu, k) mu v zvezi z »Mladostjo pred sodiščem« kaže posvetiti nekaj besed namesto navadnega uvoda. V letošnji gledališki sezoni »Svobode-Center« je Tiemejrer-jeva drama »Mladost pred sodiščem« tretja premiera. Ce ostanemo prj vtisih prvih dveh premier (»Ko bi padli oživeli« enega močnega režiserja, takšnega, k; bi bil hkrati motor in mentor, ki bi znal voditi vso dramsko dejavnost, ki bi znal med člani družine vselej poiskati vsakomur ustrezno vlogo, pomagal vloge izdelati itd. »Mladost pred sodiščem« je torej pokazala, da je bilo prejšnje obupavanje glede’ ansambla skorajda odveč. Ali v nič manjši meri je hkrati pokazala, da tiči problem pravzaprav v sa prištejemo še porazen obisk publike, bi skorajda mogli reči. da sta bili obe premieri kakor hočeš s petelinčkom mastiti, gi smuči, kj jih Je poslala treba se malo potruditi!« prosveta iz Trbovelj. Ne zahva- Lakotnik se da prelestiti ln ljuie o se zanje z besedami. Ves stopica v temno odprtino; želj- trud tistim, ki so jim pomagali, čen tava po temi, a naposled je poplačan z veseljem, ki ga vzroji: »Zvitorepka, meni se zdi, da me hočeš spet zbedačiti; kamor pošlatam, otipam le prazne stene, a o kurah ni ne duha ne sluha!« uživajo na snegu V soboto, 5. marca, so ▼ okvi-ni športnega dne tekmoval) v tekih in smuku. Pri teku je bilo na startu kar 30 pionirjev. Zma- Lisica se ogorčena obregne gal je Vrtačnikov Marko, ki je nad njim: »Ali misliš, boter bil le za 4 sek. boljši od druge- moj dragi, da ti bodo kar v ga Matije. Steza za smuk je bila usta priletele? Kar je sedelo preveč ledena, da bi »e mogli po kur spredaj, te sem že zdavnaj njej spustiti vsi. Zopet je zma-jaz sama podavila; ako te ni gal Marko, toda drugi, Ivanček, strah, skobacaj se nekoliko da- je bil prepočasen samo za eno lje v stajo, kjer je še nekaj pi- sekundo da bi zmagal. V tekih tudi tani h petelinov!« Volk je uboga] hal v temno noč. »Si me že spet je Lakotnik videl, da je zvcdila za nos!« se je hudoval njet. je začel tuliti in zavijati, doma nad lisico; »kmetje so mi Je bilo strah S tuljenjem pa ogul lj kožuh, da ie groza in *» dosegel drugega, kakor ->~ strah!« Zvitorepka pa mu je odgovorila: »Sam si vsega kriv, striček! Zakaj si pa tako požrešen; ti si pa res pravi — lakotnik!« so tekmovale tudi pionirke. - - h* koleštral Zmagala je Štefka, druga je bila globlje v samostrel, iztikajoč za Jožica tretja pa pogumna Po!di. perutnino. Zvitorepka se je za- j čeprav je tekmovanje minilo, do voljno namazala ter nagloma smučajo veselo naprej. Snega je sprožila past, da je njeno za- dovolj, tako jim zimskega vese-pirčlo z vso silo treščilo ob lja ne bo še kmalu zmanjkalo. 11. VOLK V PASTI Ko je sonce zatonilo za gore, Je volku vsaj toliko odleglo od žgočih bolečin, da je mogel spet misliti na jed in na svoj prazni Želodec. »Kasna,« reče torej Zvitorepki, »kuretine se mi je zahotelo; ne veš li za kakega petelinčka, ker v takih rečeh si ti pač bolj iznajdljiva in ta-njega nosu kot jaz.« Lisica, ki ni bila vajena tako prijaznih ogovorov od osornega strica, pravi sladoustao; »Treba, da se malce s potrpljenjem namažeš, striček Lakotnik; sicer bi naju ljudje utegnili spaziti, ker se še ni storila trda noč, kakor vidiš!« »No, dobro, pa še potrpiva ®n0 urico!« Toda minilo Jc komaj pičle Pol ure ln volk je jel vnovič Vzdihovati: »Kuma, meni je želodec tako ovihnii na desno plat, da moram na vsak način nalo- da jo zbudil kmete, ki so spali v soseščini. Z gnojnimi vilami, s cepci in sklestki oboroženi so planili po njem in ga pošteno naklestili. Ker pa (e bilo temno kakor v peči, se je naposled le izmuznil razjarjenim kmetom. Tuleč in javkajoč jo je popihal v svoj gozdni brlog (Nadaljevanje sledi) | Nagradna računska uganka za pionirje Za danes zada jemo našim pionirjem sledečo računsko nalogo: Koliko je poldruga tretjina od sto? Ce boste izračunali, koliko bi to bilo, nam prinesite alj pa Pionirska kratkočasnica v Soli Učitelj; »Fej, Karel, s kazal- Pravdo in srce«) in jim mem dramskem programu. Ta pa je tem bolj občutljiv, kadar gre za to, da »| teater pridobi publiko takrat, ko z dramsko dejavnostjo ne želimo dajati samo razvedrila, ampak z njo vplivati na miselni razvoj množice. Ce dramski dejavnosti pripisujemo takšno družbeno vlogo, potem je treba zares dva- skoraj brez publike. Na sicer prizadevne Igralce je leglo tisto tesnobno razočaranje, ki ga pozna le tisti, ki je kdaj pa kdaj j krat premisliti, kadar se v izza svoje prizadevanje doživel — j blri odločimo za dramska dela. prazno dvorano. Tako je šlo mi- j Prvi dve deli publike nista pri-mo skorajda pol gledališke se- j tegndli. Zakaj tega ni zmogla zone, ne da bi bilo občutiti v drama »Ko bi padli oživeli«, bi Trbovljah vlogo tisi« dramske bilo treba posebej analizirati, anrane, kt se ji bodo skoraj »Za pravdo in srce« pa je s svo-odprla vrata modernega in teh- j© fevdalno sentimentalnostjo nično dognanega gledališča v proletariatu tako tuja tn odda- n,°V^»?elavSke,n domu’ V teJ ,jena rtvar, da bi znabiti le ob gledališki praznini in razočara- zares najodličnejši interpreta-nju seveda m naključje, če se ciji zaradi igranja samega pri-je pojavil© zaskrbljeno vpraša- dobila komajda peščico publike nje: ali ni mar vse gledališko v revolucionarnem revirju. Ob prizadevanje »Svobode-Center« sestavi programa ta Izbiri dram-▼ težki krizi? Le kaj bomo po- skih del je treba tudi pomisliti na duhovno in miselno razpolo- čeli s teatrom v novem Delavskem domu? Ali »Mladost pred sodiščem« je s svo Hm presenetljivim uspehom pobrala skrbi v tolikšni obstaja meri, da lahko mirno rečemo, bilke«. ženje publike, ki sicer v ljudeh še ni izoblikovano in zavestno dognano, ki pa vendarle kot »razpoloženje pu-In prav temu napred- da gledališka družina »Svobode- j nemo razpoloženju je treba s Center« zmore več kot samo l programom in izbiro najti takš-povprečno dramsko predstavo, j na ustrezna dramska dela. ki Ti ljudje, k! se jim bodo go- : bodo to razpoloženje razvne-tov© pridruževale še mlalše sile mala in ga pomagala oblikovati cem se vendar ne vrta v noeul« ! in k| potrebujejo dva. tri dobre j v jasno družbeno zavest Za Učenec: »S katerim prstom pa, režiserje, utegneta v razmero- primer: če hočemo Trbovljam potem, tovariš učitelj?« i ma kratkem času zrasti ▼ do- pokazati na odru kmečko pun- tarijo iz XVI. stoletja, ne na- ljudska prosveta se pripravka na proslavo desetletnice osvoboditve v Zasavju Prejšnji petek se je pod vodstvom predsednika Pavla Kovača sešel v Domu radeške »Svobode« iniciativni odbor Ljudske prosvete, ki pripravlja združitev obeh osrednjih ijudsko-pro-svetnih organizacij trboveljskega in krškega okraja. Po sklepu iniciativnega odbora se bosta ____ _____ r________ obe Ljudski prosveti združili na pošljite odgovor po pošti v naše j skupščini, ki bo 3. aprila v Ra-uredništvo do nedelje, 27. mar- dečah. ca, opoldne Kakor drugič bo1 Na tem posvetovanju so člani tudi tokrat dobil izžrebani reši- skupnega odbora razen organi-telj od nas lepo mlacLnsko knji- zacijskih vprašanj v glavnem dal išče. Scena na odru ta povezanost z občinstvom, ki sedi v avditoriju, je zadovoljiva. Moti znabiti nekoliko predolg dohod obtožencev in vseh nastopajočih pred sodnika, česar pa seveda tehnično ni mogoče spremeniti. Po tehnični in formalni plati se drama razvija tako. da se publika kaj kmalu znajde v zaresnem vzdušju sodne dvorane in tako še bolj neposredno podoživlja razvoj drame. Po vnanji Plati režiser Franci JARC nf imel z dramo najtežjega dela, saj je drama v svojem razpletu vnanje dokaj preprosta. Vsa njena teža leži v izdelavi posameznih likov. Z igralci, k) so jim vloge očitno »ležale«, tudi ni moglo biti težav, saj je to opaziti v sami Igri posameznikov. Kjer pa bi morala režiserjeva roka nekoliko močneje poseči, da bi igralcu pomagala ustvariti čim bolj dognan lik, je skorajda čutiti, da je bila režiserjeva roka prešibka. To velja predvsem za osrednji ženski lik Ano Doal-ders, nosilko revolucionarnega upora zoper družbeno gnilobo. Ce igralsko presojamo trojico mladih ljudi, dekle in oba fanta, ki jih igrajo Silva PLESKO-VlCEVA. Rafko BIGMAN ta Ivko PLESKOVIČ, je treba vse. kakor oceniti igro Ivka Pleskoviča kot najbolj dognano. V njegovem vnanje tako brezbrižnem ta malone malomarnem liku zares občutimo amsterdamskega pobalina. Z izraz] ne prizanaša, kakor njemu ni prizanašalo življenje. Tjavdan bruha iz sebe, a skrbno pazi, da bi pred vsem hudim zavaroval Ano. ki Jo ima za svoje dekle. Sredi vsega gnilega življenja verjame v to dekle ta v lepše življenje. Z ničimer tega sicer ne pokaže, toda Pleskovič je svoj Uk tolikanj izoblikoval, da gledalec občutj v njem tisto živo etično iskro, ki temu amsterdamskega pobalina ne d&, da pravimo tega z Medvedovo ža-loigro »Za pravdo in srce«, ampak s Kreftovo »Veliko punta- ___ _____________ rij©«. Obe sicer obravnavata Isto j b| mirno utonil v močvirju. Ob obdobje iz naše preteklosti. To- tem liku je njegov pajdaš (Raj-da tolikšna razlika nad njima! ko Bigman) znatno šibkejši, kar pa deloma narekuje sama ka-_ _ raktema dispozicija. Niekert, ampak bodo z njimi po večkrat ženJ® trboveljske množice, med. j Pletov pajdaš, je namreč slabič, gostovala po vseh vaseh in na- tem ko je »Za pravdo ta srce« j strahopetec, ki ga je življenje sel jih. S tem hočejo namreč pre- , žalostno propadla. j mimogrede vrglo v dramo. In nehati s tistim običajnim nači- Nizozemska »Mladost pred so- Prav tej dispoziciji je Bigman nom, ko vse podobne proslave diščem« sicer politično in ide©- ustvaril ustrezno podobo, opravijo več ali manj samo v loško Trbovljam nima kaj no-. Ob kreaciji Silve Pleskoviče- da z njimi ne bodo nastopila _________________ ,_____ . . ., samo v svojem domačem kraju ... s? doma ni, da bi »Veta v večjih zasavskih središčih, P«ntarija« razgrela razpolo- večjih središčih po vaseh ta Vega povedati in jih česa na-naseljih pa podeželski 1 udje učiti. Vendar pa je ta družbena zanje skorajda Cpavd 1 e *ragl*ta generacije v ža- go v spomin | razpravljaj) o pripravah za pro- REŠITEV NAGRADNE boditve Prosvetna društva obeh 1 središčih komun zasavske skup- ff- k0 1,1,1 *aCne odstiratl mlade UGANKE IZ PREJŠNJE okrajev, med njimi vseh 16 Svo-jnosti od Zagorja do Brežic Ta- IJUtI1 z uporom v srcih, ki pa ŠTEVILKE hod, 80 *e *®£ela sestavljati po- ko se bodo prav za deset etnico ne mor®J° Planiti v akcijo, ker v nroUnv drobnejše sporede, s katerimi osvoboditve na etežaj odprla ->ih družbene razmere dušijo ta v prejšnji ste vrni našega ta nameravajo proslaviti to naj-, vrata kulturnemu in prosvetne- potiskajo v propad. Tista na pol r------- -------------------- aJSKkrjem de- znamenitejšo zgodovinsko ob- mu sodelovanju prosvetnih de- zastrta etika teh mladih ljudi, tudi nekaj v levi konec; brž rteco uganko. SpocetKa hodi po letnico slovenskega naroda, lavcev obeh okrajev, ki se se- k| jih gonijo po sodni dvorani, preskrbi nekaj grižljajev!« Štirih, sredi življenja po dveh, Mnoga društva so evoje fllav- združujeta v zasavsko skup- ‘ njihova uporna obtožba druž- »Striček,« odgovori zasmeh- v starosti po treh. nostne sporede sestavil« tako,! nost komun. (ab) benih razmer priteguje ta pri- ve, ki nos) osrednjo vlogo, so si sodbe vsaksebi. Tragika to kreacije, ta mlada ■ in zablodna Ana iz Amsterdama vzbuja že sebi simpatije, čim po prvih prizorih spozna njeno življenje. Drzna, še več: predrzna se spopade s sodnikom. dokler slednjič pred njim v lepo odigranem prizoru, ki je hkrati višek drame, ne klone potem, ko je izbruhala nanj ves gnev in obtožbo zoper družbo in lastno mater. Ne mogli bi reči, da Pleskovičeva svo-(Nadaljevanje na 8. strani) Mira Pucova: TUMA VODA Romaš Naslonila se je na akacijo pred pritiskajoč si pesti v usta, da bi in dihala kakor utopljenec, si udušila ihtenje, ki se mu je za nekaj časa po- Naposled je planila k oknu, srečilo vzn.kniti iznad gladine, odgrnila zavese. Za ograjo ni b*-Bilo je vroče, sonce jo je žgalo lo nikogar več. v bleda lica. Okoli ute, ki jo je j Do tistega trenutka si ni bila °vijala divja trta. so zaljubljeno dajala pravega obračuna, kaj bo gruiilj golobi, perunike >0 cvele, I z njo poslej. Zdaj pa, ko ja uzr-Vrtnice in turški nageljni. Kapu- j la Julijusa in ni smela k njemu, c>nci jo izlivali veselje svoj" __ _______ _____lje svojih rdečih, oranžnih in rumenih barv Preko nizkega zidu, ki je obrob-lJM ploščad pred hišo. Nekoč je na cesti pred hifto •e je zavedala boli jasno kakor kdaj poprej, da se ji je razsulo. Da, uklonila se je, bila je strta. Glej, v nekem oziru je bil Feliks močnejši kakor ona Bil je močnejši v svoji brezobzirnosti in aeobčutljvosti nasproti življenju drugih, bil je močnejši, ker mu Uzrla Julijusa. S počasn m korakom je priha- !al od separacije, ozirajoč «e _ . _________ Prot; vili Ko jo je zagledal, »e ! (e bilo vseeno, če bo ona, Agata. N ustavil ob ograji in se z obe- poginila ob njem. Kajti živeti ni j?* rokama prijel za že'ezne pa- pomenilo zanjo nič drugega od-. Cc. ki go ga ločile od Novotny slej kakor umirati počasi Treba levega Trta. bi te bilo rešiti od te odvisnosti, Odkimala mu je. V tem pro- ki Je bilo tolikšno trpljenje. A Prostem gibu je skušala Izraziti *daj je bila rešitev samo še ena: e> obup čustvovanja, ki je pla- smrt. 0 v njej Iztegnila je roko, toda In spet se je sklanjal« nad 1 mu smela blizu. .Molče sta bolnikovo posteljo. Premagati te rt« drug v drugega, ločil jtt Je je morala, da se je oborožila Cs Prostor vrta Nenadoma se nasproti dotiku njegove roke z j krnila in je tekla v hišo Ko ravnodušnostjo, kajti ie vedno |e Prišla do jedilnice, te je «kru je čutila mržnjo do njega in do j* *a draperijnmi alkovna Pia- vsega njegovega telesa in se je j ***« je, udarjajoč s prsi predse, tega sramovala — saj Je bil I tako neznansko beden. Natanko je vedela, da je Feliks zavrženo, nedobro bitje, kljub temu pa jo je kar razjedala volja, da bi ga rešila. »Zame je vse končano,« si je govorila »On naj živi Vseeno mi je ... Jaz pa bom umrla, ker hočem umreti. Rešena bom same sebe.« Krstinčka jj je rada prepušča, la postrežbo pri bolniku, dati ]e že imela črne koze in se torej po starem izročilu ni mogla več nalesti te bolezni Agata je sicer vedela, da j« nevarno, če sl se preveč pogosto dotikal bolnikovega perila ln njegove kože, ali če si preveč od blizu vdihaval bolnikovo vročinsko sapo. Toda možnost, da bi se nalezla črnih koz, možnost, da bi umrla ji je prišla kakor nalašč. Glej. tu je bila rešitev, ki jo je hotelal Smrt... Nek-, »tvarina, nov—vn izredna vnema pa jo je ailila, da je opravljala tudi najniija dala te postrežbe. Bilo je venomer, kakor da se hoče pri tem uničiti do kraja, hkrati pa dokazati sebi in bogu, ld sa je z njim razšla v strašni stiski svoje duše, da je v njef le vedno nekaj dobrega. Da še vedno ie bile boljša kakor Feliks, čeprav ni Feliks nikoli hotel umoriti njenega telesa, pač pa j« venomer ugonabljal njeno dušo Kajti Feliks se ni niti enkrat spomnil, de je postrežba, ki jo j« .opravljala, za ! njo do skrajnosti nevarna, niti I 1 enkrat se ni zbal za njeno zdravje! Nasprotno — tako se je bil navadil hladne obzirnosti njenih j rok, da ni trpe! nikogar druge ; ga pri sebi. In če se je le za kratek čas ' odstranila iz sobe. jo je že klical, ali pa Je besno vlekel za | motvoz, ki je visel nad njegovo posteljo in je bil zvezan z velikim zvoncem v veži Hotel je. da bi mu brala. Venomer ga ie 'mejo, da bi poslušal hladno žuborenje njenega glasu, ki je z neko vdanostjo ponavljal besede molitve za ozdravljenje . . Zdaj, ko je bil bolan in se je bal smrti, je verjel v boga, v pekel in nebo, v svetnike in v moč molitve. V moč molitve pa je nenadoma verjel zato, ker se je oklepal iga, kar bi mu utegnilo poma-11, da bi ozdravil. Vse je vse gat zabil, kar je bil očital svoji ženi. Pod grozo mrzlice so splahnele v njem vse bolečine ljubosumja in nič več ni dvomi! vanjo Sicer pa Je tako moral verjeti, da je Agata ves čas živela kot svetnica, da je smel upati da bo njena molitev kaj zalegla — tam v nebesih. »Odpusti mi odpusti ml,« Je včasih zamrmral in skušal s poljubi doseč! njeno roko, ki se mu je odmikala. »Tako krivičen sem ti bil.« Tedai je skoro divje zavpila: »Molči!« In zagledala se je v preprogo I pred njegovo posteljo, kjer je še vedno videla sledove nekega belkastega praška. Nihče ni videl teh sledov — le ona. Tistega večera je Agata sedela pred odprtim oknom. Skoizi akacije je padala nanjo luč dneva, ki je že ugašal Golob ie bil priletel na široki napušč okna, teptal v krogu tn vabeče grulil. Obračala le proti vrtu negibni, otožni izraz svojega profila. Bila je izčrpana do onemoglosti. »Ali mi ne bi brala?« jc je zdajci zaprosil Novotny »Tisto molitev, sai veš — o ozdravlje nju...« Po vsej veselosti, ki ta je občuti! še pred kratkim, po hrupnem zagotavljanju, da bo kmalu docela zdrav, je bil nenadoma utrujen ln čudno nemiren. Ne da bj se ozrla nanj, je poiskala molitvenik Bila je preveč utrujena, da bi se v mislih lahko uprla tej zahtevi ali da b se ji zdel otročji zaradi te svoie želje, ki se je venomer ponavljala. Vrhu tega je bila popolna požrtvovalnost v tesni zvezi z željo da bi se čim prej ugonobila. Odprla je knjižico in brala »O bog, Gospod naiiga življenja in nate smerti! usmili se -svojiga služabnika Feliksa, kte-riga si s to boleznijo obiskal, ! ohrani ga še per življenji če je to tvoja sveta volja in daj mu gnado, de si v tej bolezni veliko . z« nebesa zasluži,..« ( Taščice so pele v jasminu, ki Je bij že odcvetel, v akacijah so požvižgavali kosi, golobi so gru-1U: okoli hiše Po nebu, ki je bilo rahlo zelenkasto m srebrno kakor luskina čudovite ribe, je veter prepeljaval drobne oblake in se je hkrati poigraval z vejami akacij. Agata je brala besede molitve in je pri tem zrla svoji lastni zapuščenosti v oči. Njen sladki glas je vpadal v rahle zvoke večera, včasih se je prelomil: »Njim pa, kteri mu strežejo, daj, o Gospod perserčno 'jube-zen do njega in voljo potrpljenje z njim de mu bodo tako radi vsa storili in postregli, kakor de bi sam tl, o Jezus, per njih bolan ležal ..« Novotny se je vzpel na blazinah »Agata!« je zakričal, »Slabo mi je, Agatal« Ječal je kakor otrok. Vročina ga je zajela tako nepričakovano, kakor ga je bila to popoldne zapustila. Žile na vratu so se mu nabreknile, posinel je v lica. Znova se ga je polastilo tisto zoprno valovanje, ki te dviga v domišljiji k stropu, da *e potlej zrušiš v prepad Gorel je od vročine, da je trenutek nato šklepetal z zobmi od mraza. Bil je le še slaboten splav na nekem morju, ki ni imelo z njim nobenega usmiljenja 'Dalje prihodnjič) V zadnjih dneh po revirjih Veliko delo vtrboveljski elektrarni pri rekonstrukciji in ureditvi modernizacije elektrarne Pred dnevi so pričeli v trboveljski elektrarni z enim največjih gradbenih del na Balkanu. Električne energije je treba $e in še tn to je dalo misliti, kako povečati proizvodnjo električne energije ki je zlasti v suhih zimah tako primanjkuje. Začeli so razmišljati, kako povečati kapaciteto. Po temeljitem študiju celotnega problema je prišlo do zaključka, da Je potrebno v trboveljski elektrarni postaviti še en kotel z zmogljivostjo 120 ton pare na uro Do sedaj 'majo v elektrarni dva kotla, in sicer enega za 60 ton, drugega pa za 60 ton pare na uro. Vzporedno z rekonstrukcijo novega kotla pa bo montirana tudi nova turbina (turboge-nerator). Da bi se pa montiral nov kotel, večji in modernejši, bo treba dvigniti sedanjo streho v kotlarni. Streha bo dvignjena za 8 in pol metra Streha nad kotlarno je lupinasta, že-iezobetonske konstrukcije v elipsnem preseku. Ta del strehe, ki ga sedaj dvigajo, ima težo ca. 400 ton Zaradi velke teže zahteva delo veliko pazljivost. Do sedaj je to prvi poskus te vrste na Balkanu Potrebna gradbena dela je prevzelo znano gradbeno podjetje »Beton« iz Celja Ves ostali tehnični študij in projektiranje pa ; je poverjeno Projekt biroju j »Gradisa« iz Ljubljane. Dvig i strehe nad kotlamioo Izvršuje mostovna ekipa državnih železnic. Za to imajo 4 primerna dvigala, z delom pa so pričeli prejšnji teden. Dvig strehe nad kotlamico je zelo zanimiv in edinstven primer te vrste v naši državi. Razmišljalo se je že o tem, da bi se ta streha odstranila ln zgradila nova. toda pokazalo se je, da bi bila gradnja nove strehe veliko dražia in bi to tudi del j časa trajalo. Gledališče ..Svoboda-Center", Trbovlje V soboto, '26 marca, ob 19 30: Hans Tiemever »MLADOST PRED SODIŠČEM«. Gostovanje v Domu »Svobode-Zasavje« v Sp. Trbovljah V nedeljo. 27. marca, ob 15.30: Hans Tfemever »MLADOST PRED SODIŠČEM«. Gostovanje na Dolu pri Hrastniku. Razpravna dvorana zasedena do zadnjega kotička (Nadalievanje s 7 strani) je vloge nj prikupno odigrala, mestoma celo sugestivno. Ali vendar se zdi. da ie njen lik premalo poglobljen te> ga igra z močnejšim vnanjim poudarkom. kot pa z notranjo pre-pričevalnostjo Od tod tudi občutek. da je vso dramo s kraja do konca odigrala v enen zaletu, brez tistih psihološk'h variacij, ki so pri takšnih karakterjih neogibne. Zato pa tudi njen lik ni zapustil v gledalcu etično tako močnega vtisa, kot ga je bil zapustil na priliko lik. ki ga je v tej drami poustvaril Ivko Pleskovič Očeta ln mater nesrečne Ane sta prav dobro zaigrala rutinirana člana dramske družine Robert PLAVSAK fn Anica VRTAČNIK. Oba sta ostala v mejah tiste skrušenostt. ki jo je mladim ljudem po velemestih nakopala zadnja svetovna vojna. S strahom v očeh sta oba spoznala, kako je tudi njuno življenje pripomoglo do padca njunega otroka, ki se je sicer v svoji etični stisk) dvignil do upora, nato pa omahnil za jet-niške rešetke. — V težkem vzdušju drame se Je umirjeno uveljavila policijska nadzornica za mladoletnike, ki jo je kreirala 8tefica ŠUŠTARJEVA. V samotnih prizorih s sodnikom, k| ga je prav dobro odigral Karlo MALOVRH, je sicer udarila na plan s svojo barvo In zastavtla besedo za mlado generacijo, a se Je vselej mirno umaknila za svoje okope, zavedajoč se. da v Amsterdama Se ni socializma. Mica BIZJAKOVA Je bila ■ svojim vzornim Ukom malomeSčanke manj priča, ki bi tehtneje posegla v razpravo, ampak bolj mamiava klepetulja ki Je prisrčno zabavala pnbilko v razpravni dvorani. — Vloga kriminalnega uradnika Je tako malo zahtevna. da v njej Milko RAK ni potreboval posebne prizadevnosti. Prav isto velja tudi za vlogo sodnega sluge, ki Jo .Je odigral Oto HOČEVAR. Zaradi vnanjega vtisa pa bi k obema slednima vlogama pripomnil, da b| kazalo obema preskrbeti ustreznejša oblačila. (ab) Zato Je ostalo pri tem, da se streha dvigne in sproti zazidu-je Dvig se vrši v etapah ter se sproti podkladajo betonski kvadri do višine 80 cm, nakar se zabetonirajo in z umetno toploto utrdijo m dvig se vrši naprej Vse delo se vrši med rednim obratovanjem elektrarne. Zadali so 8) nalogo da bodo izvršil) delo in montažo kotla ter ostalih del v zvezi t tem do konca leta 1955 Vse zadržke bodo skušali odstraniti, z rekonstrukcijo elektrarne pa bo dosežena večja proizvodnja električne energije, kar Je tudi glavni namen. ar. * Športna ambulanta v Trbovljah. — Zdravniški pregledi v športni ambulanti 90 vsak petek od 17 do 19 ure — Športniki, držite se natanko napovedane ure, da ne boste imel; nepotrebnih sitnosti in stroškov! * Občni zbor SD »Svobode; v Trbovljah. — Drugo najmočnejše športno društvo v Trbovljah je opravilo pregled svojega dela v nedeljo. 20 t. m., popoldne v dvorani OLO Trbovlje — Podrobnejše poročilo o de.ovanju društva v preteklem letu ter o bodočih naloeah. ki si jih je zadal občni zbor, bomo še or-občili. * Zaključek kuharskega tečaja na Kleku. — Na Kleku nad Trbovljam; so v nedeljo, 20. marca zaključili kuharski tečaj z razstavo in zabavno družabno prireditvijo ♦ Koncert Akademskega pevskega zbora ljubljanske univerze v Trbovljah. — V soboto, 26 marca zvečer bo obiskal me-Sani pevski zbor ljubljanske j univerze »Tone Tomšič« Trbovlje ter priredil v dvoran« Delavskega doma celovečerni kon-ceri s.ovenskih narodnih pesmi. Spored bo obsegal pesmi iz vseh krajev Slovenije, k; so jih priredili naši najvidnejši skladatelji Zbor vodi prof Radovan Gobec, ki Je poznan kot odličen interpret. Zbor je že dvakrat gostoval v Trbovljah ter bo to njegov tretji obisk — Nedvomno bo zbor tudi tokrat žel zasluženo priznanje poslušalcev, to tem bolj, saj je akademski pevski zbor najboljši amsterski pevski zbor v Sloveniji. * Atomsko orožje in osebna obramba. — Pretekli pete1- popoldne je predaval v klubu rez. oficirjev inž Franc Jenčič iz Trbovelj o »Atomskem orožju in osebn« obrambi« — Želeli bi, da bi Ljudska univerza v Trbovljah organizirala to aktualno predavanje tudi za široko javnost ♦ Meddruštveni veleslalom na Mrzlici V nedeljo. 20 t. m je bilo n® Mrzlici meddruštveno tekmovanje v veleslalomu za rudarsko svetilko Nastopilo je nad 60 članov, mladincev, članic in mladink. To tekmovanje se je ocenjevalo tudi kot okrajno prvenstvo. Sodelovali so tekmovalci Iz Šoštanja, Hrastnika, Zagorja Dobovca in Trbovelj. Rezultati: člani: 1. Silvo La-nišnik (SD Trbovlje) 1:57; 2. Gieo Rozman (SD Trbovlje); 3 Franc Sprogar (Dob.). Starejši mladinci: 1. Ivan Strgaršek (SD Dobovec) 1:23; 2. Saša (Usnjar. Šoštanj); 3. Camar (SD Trbovlje). Mlajši mladinci (nastopili na krajši progi): 1. Janez Odlazek (Dobovec) 0:48; 2 Ivan Dolanc (Dobovec); 3. Ciril Dolanc (Dobovec). Članice: 1. Vera Hutar. — Mladinke: 1. Fani Gorišek Hrastnik Pevski koncert so priredili zbori »Svobode II« Sp Hrastnika v kino dvorani Nastopili so moški, ženski, mešani in pionirski zbor ter kvartet. Vse te zbore uspešno vodi nad vse marljivi ln požrtvovalni pevovodja tov. Franc Pajtl. Izvajanje narodnih ln umetnih pesmi je bilo prav dobro, obisk pa Je bil tudi zelo zadovoljiv. TVD Partizan v Hrastniku bo imel v svojem domu, v soboto, dne 26 marca, ob 18. url tekmo akademijskih sestavov. Nastopila bodo vsa društva »Partizan« iz trboveljskega okraja in bo prav zanimivo. Prireditev bo v počastitev letošnje 10. obletnice naše osvoboditve. Omračil se ji je um tal vzela si Je življenje. Upokojenka N. S. je stanovala v hiši upokojen- cev na Logu. Nedavno si je lepo pospravila stanovanje, celo vse {»ribala, se oblekla v črnino, potem pa si prerezala žile na rokah in se obesila na kljuko sobnih vrat. Poprej si je pa še podstavila umivalno {»sodo. kamor je odtekala kri. Ko je zjutraj prišla soseda k njej, je našla poleg mrtvega trupla celo pripravljen mrtvaški oder. Siroti se je gotovo omračil um, da je tako tragično končala življenje. Zagorje PROIZVODNJA NENEHNO RASTE 2e lani so, kot je znano, zagorski rudarji presegli za nekaj tisoč ton letno proizvodnjo. Toda tudi letos, kot izgleda, ne nameravajo ostati Pri doseženi. Iz dneva v dan zapušča zagorsko separacijo več železniških voz naloženih s premogom. Številka je visoka in znaša skoro vsak dan nad sto vagonov. Ka-terikrat pa naložijo rudarji tudi po 110 voz premoga. Če bodo zagorski rudarji tako nadaljevali kot so začeli letos, se potem obeta, da bodo tudi letos prekoračili letno proizvod, njo kot lani. Vsekakor so to lepi delovni uspehi, kt kažejo, da se rudarji zavedajo, da nam je potrebno vedno več premoga. ★ Odred : Zasavje 10:10 Zagorje, 20. marca. V Zagorju sta se pomerila Odred in boksarska reprezentanca Zasavja Zagorjani so to srečanje izkoristili kot dobro predpripravo zasavskega prvenstva, ki bo 2. in 3. aprila. Srečanje se je končalo neodločeno 10:10. Tehničn. rezultati posameznih borb — Muha: Dimic (O) : Verstovšek (Z) 1:1. To je bil prvi nastop Dim:ca, ki je pokazal veliko izdržljivost in prisebnost, kar velja tudi za njegovega nasprotnika. Bantam: Logar (O) : Horjak (Z) 0:2. V tej kategoriji sta se borila boksarja izenačenih moči. Sodniki so dosodili zmago Horjaku, pohvaliti pa moramo tud Logarja, kateremu je bil to prvi nastop v ringu. Pero-lahka: Slavič (O) : Kovač (Z) 0:2. Z večjo borbenostjo je popolnoma upravičeno zmagal Kovač, ki je bil vedno prvi v napadu. Lahka: Lazar (O) : Novak II (Z) 2:0. Prva m druga runda sta bili v glavnem za oba boksarja izenačeni, v tretji pa je Lazar prešel v napad in dosegel zmago. Polwelter: Zupančič (O) : Kadunc (Z) 2:0. V tej borbi je Zupančič odlično boksal m odločno zaustavljal vse napade Kadunca tako da se je moral Kadunc v tretji rundi predati. Welter: Mencej (O) : Novak I (Z) 0:2. To je bilo najlepše srečanje. kjer je Novak vodil ogorčeno borbo z Mencejem do zadnje runde in zmagal s k o We/ler. Garvas (O) : Vozelj (Z) 1:1. V tej borbi sta bila oba boksarja izenačena m je neodločen rezultat pravilen. Polsrednja: Bitenc (O) : Ptgac (Z) 2:0. Tudi to pot je Bitenc pokazal odličen in tehnično dovršen boks in že v drugi rundi prisilil Pigaca k predaji, Srednja: Tobijas (O) : Sefer (Z) 0:2. Tobijas se ni mogel upirati dobremu Seferju in popolnoma zasluženo izgubil borbo. Teika: Eršte (O) :Vukm* novič (Z). S tehnično boljšim boksom je Bršte z močnimi udar ci v tretji rundi prisilil Vukma-noviča k predaji Pohvaliti pa moramo Vukmanoviča za prvo in drugo rundo, ker se ie Eršteju uspešno upiral. Odredovcl so pokazali boljšo tehniko, Zasavčanl pa so to nadoknadili z borbenostjo. Radeče KAJ dela »Svoboda« v Radečah V zadnjih zimskih mesecih, ko bi moralo biti delo »Svobode« najbolj živahno. Je nekako počivalo. Pevski zbor, ki je v januarju in delno februarju zaradi upravičenih tež koč zaostal pri delu, Je sedaj zopet pričel z rednimi vajami. Godbeni odsek sicer ni imel nobenega nastopa, vršijo pa se redne vaje. Gledališki odsek je organiziral namesto režiserskega tečaja, za katerega ni mogel dobiti predavateljev, debatne večere za vse člane, na katerih obravnavajo snov iz gledališke umetnosti Debatni večen se vrše dvakrat mesečno, če pa bi potreba pokazala, pa tudi večkrat. V tem mesecu bo gledališče uprizorilo dramo »Mladost pred sodiščem ;, i Dramski odsek papirnice v Radečah pa je pred kratkim upri-: zoril Mollčrovo komedijo »Sca-i plnove zvijače«. Ljudska univerza v Radečah ni bila toliko aktivna, da bi jo lahko pohva-IU1L Ivan Canžek: Nevarnost v gorah in preprečevanje nesreč v plan nah Danes smo na svoji zemlji sami svoji gospodarji. Sen naših najboljših ljudi je uresničen, naša domovina je svoboden dom svobodnega slovenskega ljudstva. Nove poti se v svobodi odpirajo tud) planinstvu ln alpinizmu. Število organiziranih planincev in alpinistov st je v primerjavi s stanjem pred vojno podesetorilo. S tem je postavljena tudi naša Gorska reševalna služba (GRS) pred nove organizacijske, tehnične in vzgojne oaloge. Mnogim je že kos. mr.oge še stoje pred njo Vse so v organski zvezi s splošnim razvojem planinstva in alpinizma pri nas Ne moremo Jih ločiti od ideclo-ško-politične vzgoie naših članov od organizacijske trdnosti naših novih planinskih društev, od idejne jasnosti naših mladih alpinistov, njihove športne vzgoje in tehnične sposobnost; — niti jih ne moremo ločiti od naših gospodarskih jn personalnih problemov, s katerimi imamo opravka po planinskih zavetiščih in potih Naša GRS to pravilno delovala samo tedaj, če bomo naše naloge, vsak na svojem področju, izpolnjevali s pravim razumevanjem, z zavestjo, z resnično vnemo za vrednote, ki jih planinstvo delovnim množicam lahko nudi. Njeno delovanje ni odvisno samo od tehničnih priprav od telefonskih linij od oprave itd Mnogo bolj je to delovanje odvisno od samih ljudi, ki 1o vodijo in v njej delajo. Zato si moramo predvsem prizadevati, da bomo spričo številnosti naših planincev vzgojili Mm več dobrih in vzglednih planincev in alpinistov ki so jim gore res pri srcu. ki ne iščejo v gorah samo bučne slave in sen zacij, temveč tudi mir in notranjo urejenost, ki ne iščejo samo sebe in svojega zadevolj stva, temveč imajo čut za sočloveka, za skupnost, za šibkej šega, manj izurjenega človeka, ki ne podcenjujejo objektivnih nevarnosti in ki zmerom mislijo na subjektivne kep so vedno tu — ki svetujejo ln vodijo brez vsake nečimrnosti vedno nove in nove mlvde ljudi ne- popisnim čarom gora naproti, ki v primeru nesreče možato in trezno prevzamejo naloge gorskih reševalcev Ne trd.m da takih ljudi nimamo; imamo Jih, ponosni smo nanje, toda imeti Slovenska nogometna liga VZHODNA SKUPINA I. kolo — 3. aprila: Bratstvo—Aluminij Proletarec—Rudar (V) Rudar (T)—Nafta ■ II. kolo — 10. aprila: Rudar (T)—Sobota Nafta—Proletarec Rudar (V)—Bratstvo HI. kolo — 17. aprila: Proletarec—Rudar (T) IV. kolo — 24. aprila: Proletarec—Sobota Rudar (T)—Bratstvo V. kolo — 8. maja: Kovinar (M)—Rudar (T) Bratstvo—Proletarec VI. kolo — 15. maja: Bratstvo—Sobota Proletarec—Kovinar (M) Rudar (T)—Drava VII. kolo — 22. maja: Kovinar (S)—Rudar (T) VIII. kolo — 29. maja: Bratstvo—Drava Proletarec—Kovinar (S) Rudar (T)—Aluminij IX. kolo — 5. junija: Rudar (V)—Rudar (T) Aluminij—Proletarec Kovinar (S)—Bratstvo I, maj je prost termin Vse tekme bodo odigrane v krajih prvolmenovanih moštev. NOGOMET Rudar—Odred B V nedeljo Je gostoval v Ljubljani proti moštvu Odreda Rudar iz Trbovelj ter zmagal z rezultatom 3:1. jih moramo več! Vzgojno delo Po naših alpinističnih, markacijskih, smučarskih in propagandnih odsekih mora predvsem oblikovati take ljudi Ako hočemo uživati svobodo, lepoto, veličino in mir planinskega sveta, se moramo zavedati, da gore zahtevalo krepkega, značajnega in poštenega človeka Planinec in plezalec alpinist mora biti premišljen, pogumen, vztrajen trezen človek S silo se v gorah ne opravi ničesar ali zelo malo. tudi «am pogum in moč nista v gorah edini kažipot do uspeha, hazardna igra v gorah namreč kaj rada izzove nesrečo. V gorah se moramo naučiti potrpljenja Na planinski poti si moramo postaviti vedno le tak cilj, ki smo mi, kos z lastnimi duševnimi m fizičnimi silami in znanjem V mislih imejmo vedno tudi rešitev za primer, če bi tovariša * družbi ali pa navezi doletela nesreča Naše liučH ki hočejo v planinskem svetu uživati vse bogastvo, epoto in veličino, ki hočejo zmagovati silne stene, raze :n grebene Id se hočejo boriti z viharji na grebenih in osvajati v ledenem mrazu zim še nedosežene vrhove, moramo napotiti v planinski svet oborožene z vsem moralnim in fizičnim orožjem Planinc) morajo vedeti, da je lahko vzrok nesreče al* v človeku samem ali pa v naravi izven njega Največ nesreč pa izvira iz neprevidnosti, neznanja in površnosti Mnogo planinskih nesreč je prav gotovo posledica naravnih pojavov: padajočega kamenja plazov, slapov naglih vremenskih preobratov megle, snežnih metežev )n moč Le dolgotrajno, sistematično vztrajno utrjevanje nam omogoči preprečiti vsaj delno številne nesreče, ki so posledica teh pojavov Drug; vzrok planinskih nesreč je iskati v fizičnih m duševnih dispozicijah planinca Za uspešno izvedbo planinske poti moramo bit; vedno v najboljši fi-zičn- in moralni kondiciji Ne hodimo na planinsko pot slabo razpoloženi nikoli se ne dajmo od naravnih sil izčrpati do onemoglosti prej poiščimo zanesljiv izhod iz zagate' V nesreči ne izgubljajmo prisebnosti! Tretji vzrok planinskih nesreč izvira iz pomanjkljivega znanja, nepravilne ali površne uporabe tehničnih sredstev: obuvala, cepina, derez, klinov, plezalnih vrvi in drugih tehničnih pripomočkov ter obleke sploh Zlasti moramo poudariti, da se zelo veliko planinskih nesreč rado zgodi pri uničevanju planinske flore Zlasti zapeljiva je naša najlepša in najredkejša cvetka naših planin — planika. Vandalsko početje naj preneha v naših svobodnih gorah! Ne uničujmo planinskega cvetja, zavedajmo se, da so te rože edinstveno bogastvo našega planinskega sveta! Vsi ti pojavi so čestokrat vzroki tolikih današnjih planinskih nesreč Objektivne nevarnosti, ki spremljajo alpinista pri delu v gorskem svetu, izven moči in odločanja njega samega — torej v prirodi sami — lahko dolete vsakogar, ki hodi v gore, izkušenega ali neizkušenega ljubitelja planin. Vzrok za velike objektivne in subjektivne nevarnosti za človeka pa so največkrat nenadni vremenski preobrati, ki napravijo usodne spremembe v naravnih pojavih in vzporedno — kot posedica teh — subjektivne slabosti v človeku samem Med objektivne nevarnosti štejemo predvsem vihar, snežni metež. neurje z dolgotrajnimi nalivi in nevarnostjo strele, snežne in kamnite plazove v žlebovih visokih sten. občutne padce temperature in s tem združeno po’edico v skalah ter neprodimo meglo, ki onemogoča orientacijo. Vsi ti prirodni pojav) imajo lahko za človeka usodne posledice, če vseh teh nevarnosti ne pozna, niti načinov. kako se jim izogniti, da jim zaradi tega ni prepuščen na milost in nemilost Subjektivne nevarnosti so v človeku samem ter so posledica nezadostne planinsko-alpinistič-ne izobrazbe, pomanjkanja telesnih in duševnih moči, tehnične nesposobnosti ter podcenjevanja objektivnih težav in nevarnosti posameznih vzponov. Največ vseh gorskih nesreč v Alpah — kot že omenjeno — je pripisovati nepoučenosti o vremenu in njegovih spremembah ter neustrezni oprav« alpinista, nadalje nezadostni odpornosti in zavarovanosti proti mrazu in mokroti Mraz zmanjšuje sposobnosti napora in odpora ▼ človeku ter se v zvezi z meglo, snegom al« poledenitvijo stene in s tem združeno brezupnostjo položaja lahko stopnjuje do nevarne krize Pri hoji ali plezanju zapada človek pod usodnimi zunanjimi vplivi v brezupno apatičnost ali malomarno brezbrižnost do sebe in do tovarišev, čemur lahko sledi neizbežna katastrofa. Vseh teh nevarnosti se najlaže ubranimo s tremi načini alnioistične vzgoje: S telesno, fizično, ki nas na-oravlja utrjene in vztrajne za najslabše razmere in najtežje na-oore. Pri tem je treba pregnati vse slabosti lenobe, malodušnosti in telesne utrujenosti, ki človeka v najslabših pogojih I lahko poženejo v brezup in po-I gin. S strokovno, tehnično izobrazbo o alpinizmu, plezalni tehniki, reševanjem nudenjem prve pomoči, vremenoslovjem, kartografijo, poznavanjem gorskega sveta v vseh letnih časih ter težavnosti in trajanja pleza'nega vzpona, pripravljenostjo za bivak in podobno. (Nadaljevanje sledi) Naš obveščevalec Občni zbor TVD »Partizana« v Trbovljah bo v četrtek, dne 24 marca, ob 17.30 v dvorani hotela »Turist« na Vodah. Vabilo Društvo upokojencev, podružnica Trbovlje vabi svoje članstvo na redni etn| občni zbor, k| bo v torek, 5. aprila, ob pol deveti uri dopoldne v dvorani Delavskega doma v Trbovljah z običajnim dnevnim redom. Istega dne bo občni zbor podružnice upokojencev v Trbov-IJab-Bevško v prostorih Doma »Svobode-Zaeavje« ob dveh popoldne. Udeležba obvezna. Odbor. Listnica uredništva »PO NOVI UREDBI« — Dopisa pod tem naslovom ne moremo priobčiti, ker ni podpisan. To velja tudi za vse druge prispevke in poročila brez podpisa Vsi anonimni dopisi romajo v kož! — Uredništvo. KINO »8VOBODA-ZASAVJE« V TRBOVLJAH bo predvajal v sredo, četrtek in petek, 23.. 24 ln 25 marca 1955 dnevno ob 16 In 20 uri francoski film GROF M0NTE CHRISTO I ta II del — Za nadaljnji obisk se priporočamo Uprava Dne 26., 27 in 28 marca dnevno ob 17. in 19 15, v nedeljo tudi ob 15 uri, bomo predvajali angleški film SUŽNJI V nedeljo ob 10 uri flln. za mladino po znižani ceni MERTON PRI FILMU Prihodnji teden bo na sporedu film FRANCIE V VELEMESTU Uprava kina »Svoboda-Za**vic« Rezervni oficirji mesta Trbovlje! V četrtek. 24. t. m., bo ob 17. uri predaval v prostorih restavracije »Turist« na Vodah načelnik Vojnega odseka Trbovlje, major Lovro GnStln o »IZKUSTVIH VOJNE NA KOREJI«. — Opozarjamo rezervne oficirje, da Je to predavanje vzeto iz učnega programa In g* poslušajo oficirji vseh rodov vojske. Pododbor UBOJ Trbovlje ZAtiVALA Svet za prosveto in kulturo pri Okrajnem ljudskem odboru Trbovlje je podaril šoli v Tirni radijski aparat, ki bo v veliko korist šolskim otrokom, za k«T *e Svetu z« prosveto in kulturo najlepše zahvaljujemo. Cvetka Fertta KINO »SVOBODA« CENTER V TRBOVLJAH predvaja danes, v sredo, in Jutri, v četrtek, ob 17. ta 19. un francoski zabavni in glasben* film V MONTE CARLO Od sobote do ponedeljka bo na sporedu ameriški pustolovski film PREGNANI IZ POKER FLETA V nedeljo dopoldne ob 10. uri film za mladino POHOD V DŽUNGLO Kino »Svoboda« — Trbovlje D bo predvajal angleški film INŠPEKTOR JE TU Razpored predstav bo razviden z lepakov.