Leto XIV», štev, 99
u^itt»uii>tvo; i_juDi janci, *.ka*aiijeva ulica 5. — Telefon ftt. 3122, 3123, 3124, 31%, 3126. liiseratni oddeiek: Ljubljana, Selen-Jjirgova ul 3. — Tel. 3492, 24WZ. fodruZnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2455. Poaružniea Celje: Kocenova ulica
2. — Telefon 5t_ 190. Računi prt pošt. ček. zavodih: Ljub-llana ftt_ 11.842. Praga čislo 78.180, W«en fit. 10?» 241.
Ljubljana, sobota 29. aprila 1933
Cena 2.— Rtr
Rdeči križ
arocuuia 6U asu llicock.uk- lsiu —
Za Inozemstvo Din 40.—
Ureuništvo: Ljubljana, Knalljeva ulica 6. Telefon Št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126, Maribor. Gosposka ulica 11. Teieton št. 2440.
Celje, Strossmayerieva ul. 1- Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
po tarifu.
— oglasi
Ljubljana bo danes in jutri prizorišče skromne, a izredno pomembne manifestacije. Vodstvo našega Rdečega križa, te najpomembnejše mednarodne člove-vekoljubne organizacije, si je letos izbralo naše mesto za torišče svoje giavne j skupščine, na katero pridejo danes vsi člani glavnega upravnega in nadzorne- : ga odbora Rdečega knža kraljevine Ju- i gosiavije, delegati vseh petnajstih oblastnih odborov in zastopniki pomladka. Po skrbnih pripravah je preskrbljeno, da bo manifestacija navzlic skromnemu obsegu zelo učinkovita, kakor je to tudi potrebno za propagando vzvišenih idej Rdečega križa.
V organizacijskem pogledu Rdeči križ nima primere na sveiu. Redila ga je vojna, da seje mir in spravo med narodi. V vojni kakor v mirovni dobi je njegova najvišja naloga človekoljubno delo v korist vsem, ki so v nesreči in bedi potrebni moralne, zdravstvene in gmotne podpore. Švicarski človekoljub rienrih D u-n a n t je njegov ustanovitelj. Tega mladega blagovesuiika je dal človeštvu strahoviti ognjeni krst pri S o! fe rimi, kjer je junija 1859 po petna jsturni bitki ob-ležalo na<i 40.000 mrtvih in ranjenih. Z apostoteko vnemo se je vrgel na delo in cosegei uspeli, da je slavna ženevska konvencija ze 22. avgusta 1864 združi-; prvih 12 držav v mednarodnem komiteju kot skupnem žarišču vseh narodnih društev Rdečega križa. Načela konvencije so bila določena tako plemenito, ca so hittro začela osvajati ves svet. Kot značilno zanimivost naj mimogrede poudarimo, da se je srbski Rdeči križ ustanovil že 6. februarja 1876, avstrijski pa šele 4 leta pozneje. Slcupno vežejo danes ideje Rdečega križa nič manj kakor 51 držav, število članstva pa že presega 35 milijonov. Skratka, vse suverene države zemeljske oble so osvojile načelo mednarodne človekoljubne organizacije, med njimi tudi Japonska in Kitajska, do-č-im ima turška republika društvo Rdečega polmeseca. Tako je Rdeči križ sklenjena veriga prave miroljubnosti, zatočišče m zakladnica vzajemne bratske pomoči v bedi rn nesreči.
O dekt wi pomenu Rdečega križa v vojni je pač svetovni požar sam dal tej organizaciji najslavnejše spričevalo. Če posebej še pomislimo na Golgoto srbskega rodu, nas veže do mednarodnega Rdečega križa še posebno globoka, ne-minovna hvaležnost. In ko so slednjič okrvavljeni meči po štiriletnem klanju našli pot nazaj v nožnice, edino Rdeči križ ni mogel prekrižati rek. Doba neposredno po vojni je še dalje neusmiljeno strašila z lakoto, boleznimi in elementarnimi nesrečami, neštete družine so se vračale domov na razvaline, deca ee je izgubljala v gladu in zapuščen os ti, sto tisoči invalidov so začeli prositi gmotne podpore in popravil telesne nakaze. Trume vojnih ujetnikov in irrter-rirancev v Evropi, Aziji in Afriki so hrepenele po povratku v domovino ... Tako se je neposredno po svetovnem polomu jarko pokazalo, da je državam Rdeči križ, veličastno preizkušen s svojim delom v vojni, najzanesljivejši in najmočnejši pomočnik tudi v dobi miru.
V?e ogromno izvršeno delo je dalo Rdečemu križu novo osnovo, njego-v novi delovni načrt, njegov mirovni program. 5. maja 1919 je bila v Parizu osnovana današnja Liga društev Rdečega križa, ki z? jem a ves svet in si je zastavila v glavnem naslednje važne naloge: Rdeči križ naj v vsaki državi izboljšuje zdravstvene prilike in lajša bedo. pospešuje napredek človeštva z uporabo znanstvenih in tehničnih iznajdb, skrbi za pomoč ob velikih uimah, pripravlja bolničarsfco (samaritansko) o?o-bje in s pomočjo organizacij svojega pomladka v/Graja novo pokolenje, že od mlada prežeto z duhom človekoljubja, mim. in požrtvovalnosti.
Trdimo, da se nihče ne more iskrene-je oldepa-i vzvišenih načel Rdečega kri-"a kakor vprav Jugoslavija, ki je tako krvavo željna in potrebna miru. dolgo-' -ajnega miru. Preudarno in smotrno ho-urediti svoje notranje razmere, strniti poedine dele v solidno državno celo-4 o. razviti plodno delovanje v gospodarskem. prosvetnem in zdravstvenem pogledu. V prijateljstvu koče živeti z vsemi sosedi. od katerih zahteva le to, da ne ovirajo njenega notranjega razvoja in spoš'uieio splošna načela človečan-Ft.va. Rdeči križ kraljevine Jugoslavije ie najvidnejši tolmač ti »Se miroljubnem T- mislih i-n v dejanju. Res ie. da šfevrlo PO.000 rednih in podpornih članov še ni dovolj veliko za našo državo, enako pa ie na d m t5 strani ttrdi resnica, da edino letni prispevek v denarju še ni legitimacija pravega člana. Rdeči križ hoče imeti v svojem taboru same zavedne, vztrajne pobornike človečnosti, glasnike ideie o bolisem človeku. viteze srca, pripravljene v?e1pj oo svoiih moč«h poma-gati kateremukoli bratu v bedi in ne-pr^či.
Pr^rpp^r	dejansko dobrodelnost
P^o^eor, križa ob elementarnih nezgodah
lahko ra^mo pri na?	oelo vr-
ctn. po^eVi pa še nin^n^" vp^Vo po-cialno akcijo z nabiranjem oblačil in ži-
Herriot zadovoljen
Posvetovanja Roosevelta Odgoditev plačila
Wa6hington, 2S. aprila sč. Roosevelt in
Herriot ter njimi svetovalci so se sestali ob 10. dopol-dae v Beli hiši k poslodnjemu razgovoru. Na sestanku sta predsednik Roosevelt in Herriot sklonila, da se bodo razprave o vprašanju vojnih dolgov nadaljevale v Parizu in Washingtonu. Po sestanku je bil izdan skupni komunike, ti se glasi:
Predsednik Roosevelt Je razpravljal 8 Herriotom o problemu medvladnih dolgov. Predsednik je pojasnil celotni položaj z ameriškega sta'išoa, Herriot je pa obrazložil, kako si ta problem predstavljata francoska vlada in francoski parlament. Dolga izmenjava misli, ki se je vršila v kar naj-svobodnejši obliki in najbolj prijateljskem razro&rju je imela smoter, doseči čim jasnejši sporazum o dejanskem položaju, in bo brez dvoma vplivala na ukrepe, ki jih bo treba v bodoče storiti. Roosevelt in Ho-r. riot opata, da ee bodo razgovori, kateri h uspeh je očiten nadaljevali v Parizu in Washing+onu, potem ko bo Herriot podal poročilo francoski vladi.
Kakor zatrjujejo listi, so posvetovanja notekla ugodno, V glavnem so »e nanašala na vprašanja carinskega premirja med Francijo in Ameriko, na ureditev problema vojnih dolgov, ii svetovno gospodarsko konferenco ter na uvedbo oborožitvene kontrole.
Herriot je zapustil Belo hi5o ob 11.15 in s« poslovil od Roosevelta in njegove soproge Oba državnika sta bila izredno dobre" volje m »ta si večkrat segla prisrčno v roke. Na vrtu se je zbrala velika množica, ki je toplo pozdravila Herriota, ko je stopil v avtomobil.
Herriotova poslanica
Herriot j« objavil popoldne poslanico ameriškemu narodu, v kateri se zahvaljuje r* prisrčen sprejem, ki so mu ga priredili predsednik Roosevelt, ameriške oblasti in ves ameriški narod. Nadalje pravi, da glede pravih problemov pri razgovorih v Wa. shiuKtonn ni bil sprejet noben sklep, razen y nekaterih vprašanjih, glede katerih je popolnoma sporazumen s francosko vlado. Vsekakor le biio mnogo storjenega v vprašanjih svetovne gospodarske konference, razorožitve in varnosti. Herriot govori na. to o francosko-ameriških odnošajih in naglasa, da bi bila za obe državi nujno potrebna boljša obramba. Obenem izjavlja, da je za svojega bivanja opazil gotovo propagando, ki skuša omajati znan! pacifi. ®m Francija. Svojo poslanico zaključuje s pohvalo ameriškemu smislu za neodvisnost ter pozdravlja združitev vseh narodov, ki pripadajo k doktrini liberalizma, potrebni danes bolj potrebni kakor kdaj na svetu, na katerem je započel ofenzivo duh nasilja in preganjanja.
Vprašanje vojnih dolgov
V nasprotju * dragimi rastmi vedno boli prevladuje prepričanje, da namerava Roosevelt urediti vprašanje vojnih dolgov tako, da bi se sporazumej naenkrat z vsemi ameriškimi upniki. Poleg tega Je pripravljen, da takoj pristane na odgoditev plačila Junijskega obroka teh dolgov ter omogoči londonski konferenci, da naenkrat reši celotno vprašanje. Po poročilih iz Bele hiše računajo Zedinjene države, da bodo kljub temu plačani 15. junija zapadli obroki evropskih vojnih dolgov. To pomeni, da računa Roosevelt na odpor, ki obstoja proti tem načrtom t ameriških demokratskih krogih. V vsakem primeru pa gradi svojo politiko o tem vprašanju na pooblastilo, ki ga 1« dobil od senata, da sme izda,ti odredbo o kovanju srebrnega denarja r znesku 100 milijonov dolarjev.
Na dmgi strani demantirajo razne optimistične vesti, ki so jih razširili včeraj evropski novinarji glede predlogov za ureditev vojnih dolgov. Pri tem naglašajo. da ni bilo govora o tem, da namerava ameriška rla-da odgoditi rok »a iztirjanje vomih dolgov, ki poteče 15. j«nija, ker pričakuje nasprotno, da bodo dolžniki plačali svoje dolgove.
Kongres >e med tem Se sprejel inflacijski zakon z veliko večino 253 proti 95 glasovom. S tem bo položaj dolžnikov v toliko olajšan, da bodo smeli plačati svoje dolgove r določeni meri tndi v srebru. Znesek vseh obrokov vojnih dolgov, ki zapadejo 15. junija, znaša 144 milijonov dolarjev.
Demantirajo se tudi vesti, da bo svetovna gospodarska konferenca v Londonu razpravljala tudi o vprašanju vojnih dol-
vil ob sleherni zimi. Visoke denarne podpore, ki jih je oblastni odbor v Ljubljani, obsegajoč vso dravsko banovino, prejel doslej od glavnega odbora v Beogradu, daleč presegajo zneske, ki jih je od nas prejel glavni odbor na rednih prispevkih. V območju ljubljanskega oblastnega odbora imamo sedaj že 78 krajevnih edinic, ki vse delujejo z vzorno požrtvovalnostjo in je njihova skrb zlasti posvečena prehrani in oskrbi bedne mladine. Rdeči križ je zlasti še pri nas živ zgled kako velika in lepa dela se dajo doseči tudi s skromnimi sredstvi.
V tem, ko vemo v polni meri ceniti vse dosedanje delo Rdečega križa, se z njegovimi voditelji vred zavedamo tudi ogromnih nalog, ki to velikansko mednarodno mirovno organizacijo čakajo še v bodočnosti. Posebei se še zavedamo, kako težavno in vendar kako usnešno razviia svoie plemenito delovanje Rdeči križ kraljevine Jugslavije. Radujemo se. da lahko njegove predstavnffce pozdravimo v beli Ljubljeni in jkn želimo, da hi njihovo zborovanje v tretii tyh«*oblici ob meji vr<»1o imv>»o novega blagoslova po vsej Jugoslaviji.
s Herriotom končana — junijskega obroka?
gov. Roosevelt ne misli na to, pripravljen
pa je, da se z vsako državo posebej pogodi
o ureditvi vojnih dolgov. Pri tem naglašajo ameriški politični krogi, da bi se priznali enaki pogoji kakor drugim državam tudi Franciji, če bi do tedaj plačala obrok svojih dolgov, ki je zapadel 15 decembra preteklega leta
Sporazum o razorožitvi
Washington, 28. aprila. AA. Vse kaže, da je senat presenetila vest, po kateri j s Roosevelt izrabil pripravljenost Zedinjenih držav za pristop h konzul ta ti vnemu paktu in za opustitev nevtralnosti in svobode morja. Vziic temu mislijo, da bo Roosevelt, kadar bo prišel čas, navedel takšne argumente, ki »o ga do tega pripravili, da bo senat pristal na njegovo tezo. Glede poslanske zbornice stvar ne bo tako huda, ker je znano, da sprejme vsak Rooseveltov predlog.
London, 28. aprila, č. Na seji predsedni-štva razorožitvene konference v Ženevi, j« bilo snoči sklenjeno, da se odgodi razprava o prvem delu angleškega razorožitvene-ga načrta in da se preide na drugi del, ki se nanaša na vojne efektive. O razlogih, ki so privedli predsedništvo konference do tega nepričakovanega sklepa, navaja »Dai-ly Herald« senzacionalne podrobnosti, po kterih je bil med Rooseveltom in Herriotom dosežen sporazum, da se Francija odpove zahtevam glede jamstva za varnost, ki jih je postavljala doslej kot glavni pogoj za razorožitev. Francija je sedaj pripravljena, da izvrši substancialne omejitve svojih oboTŽenih sil, toda pod pogojen}, da se angleški načrt o razorožitvi temeljito izpremeni. Francoski pristanek sloni na tem: 1. Da se Nemčiji ra dobo 10 let ne do*>o?i povišati efektivne vojne trle, kakor fe bila določena z ver*arflesko mirovno pogodbo. Z Da se v tem času vrši stroga tn stalna kontrola glede oboroževanja, ki na} jo izvaja poseben stalni odbor za razorožitev.
Ce bodo ti francoski pogoji sprejeti, bo
Francija skoraj gotovo pristala na praktično redukcijo kvalitativnih in kvantitativnih elementov v svojem oboroževanju m sicer v dveh etapah, od katerih bi vsaka trajala po 5 let. Kot protiuslugo zahteva Francija od Zedinjenih držav tudi to, da sodelujejo v eventualni konzultacijski diskusiji glede Briand-Kelloggovega pakta in da se ne protivijo sprejemu sankcij, ki jih vsebuje ta pakt proti državam, ki bi izrabljale vojno k^' sredstvo ze dosego svojih nacionalnih ciljev.
Francoski komentarji
Pariz, 2S. aprila. AA. Danes ob 13. je Herriot odpotoval v Newvork, kjer se prične njegova propagandistična misija, ki bo trajala do jutri popoldne, ko se bo s strokovnjaki, ki ga spremljajo, vkrcal na parnik za povratek v Evropo.
Pariški listi priobčujejo dolga poročila o razgovorih r Washingtomi, ki so precej raznolična. Herriot sam je z razgovori z Rooseveltom in z drugimi ameriškimi državniki zadovoljen. Pri razgovorih so razčistili vprašanja gospodarske konference, razorožitve in varnosti. Pariški list »Pariš Midi« poroča, da bi Roosevelt v zvezi s carinskim premirjem, si ga predlaga do sestanka londonske gospodarske konference, ne bil proti temu, da druge države, če bi dolar še dalje padal, uvedejo takozvane kompenzacijske tarife. Roosevelt ie naklonjen francoski zahtevi po varnosti v zvezi z razorožitvijo. V vprašanju vojnih dolgov smatra list, da je bil dosežen sporazum, po katerem bi Francija plačala decemberski obrok šele čez leto dni, predstoječ junijski obrok pa bi se odložil na kasneje. Podobno poroča Jules Sauerwevn v listu »Pariš Soir«.
Pesimistično je le poročilo »Tempsa«, ki pravi, da še ni sporazuma ne v vprašanju carinskega premirja, ne v vprašanju voinih dolgov in ne v dolarskem vprašanju. List končuje svoje poročilo z besedami: Wa-shingtonski finančni krogi so glede rezultatov dosedanjih razgovorov skraino razočarani.
Nekateri pariški krogi so mnenia, da washingtonski razgovori res niso bili tako uspešni, kakor jih predočujejo optimistični listi. Upoštevati pa je treba, da v Wa-shingtonu ni šlo za končne pporanrme. ker je Herriot sodeloval samo kot informator francoske vlade, Roosevelt pa je odvisen od senata.
Carinsko premirj«
London, 26. aprila, č. Po informacijah sta »Morming Post« se bo v soboto v Fo-reign Officeu sestal organizacijski odbor za svetovno gospodarsko konferenco, ki bo sestav^ konkreten načrt o mednarodnem carinskem premirju. Verjetno ie, da bo predsednik odbora, angleški zunanji minister John Simon, predlagal, nai se vsem prizadetim državam skupno s povabilom na svetovno gospodarsko konferenco pošlje tudi poziv, da se pridruž:jo temu premirju.
Stahlhelm v Hitlerjevih
vrstah
Vstop Seldteja v narodno socialistično stranko — Narodni socialisti proti Hugenbergu — Protesti nemških znanstvenikov proti nasilju
Avstrijska vel ene trška stranka v raznadu
Dtmaj, 28. aprila. AA. »Deutsch-oster-reichische Zeitung«, ki je glasilo avstrijske narodnosocialistične stranke, poroča, da se velenemška stranka nahaja pred razsulom in da so njeni pristaši vstopili v hitlerjevski tabor. Verjetno je. da bo zaradi tega vodstvo velenemcev tudi formalno sklenilo razpust svojih organizacij.
»Maliiain« na varnem
Moskva, 28 aprila AA. Ledelomilec >Ma. ligln«, ki 9e je pred mesec-; ponesrečil, je z lastnimi močmi srečno priplul v Mur-marasfc
Berlin, 28. aprila d. Vodja zveze >Stahl-helma«, državni minister Franc Seldte je včeraj v svojem govoru po radiu razglasil da je vstopil v narodno socialistično stranko. Obenem je rzjavil, da razvezuje dane zaobljube vse člane »Stalilhelrua< ki mu ne morejo slediti. V svojih nadaljnjih izvajanjih je poudarjal, da ▼ bodočnosti ne vidi več nobenih strank, temveč le veliko nemško enotnost. Ker stoji izven strank, vsti>-pa v narodno socialistično stranko, ki predstavlja pokret vsega nemškega naroda, 8 čemer se podreja s »Stahlhelmom« vred kot strnjeno vojaško enoto vodstvu Adoifa Hitlerja.
Politični krogi posvečajo pokornost tudi zadržanj-u državnega ministra dr. Hugen-berga. Pričakujejo, da bo v kratkem padla odločitev, ali bo državna vlada še nadalje ostala v sedanji obliki ali pa bo preosno-vana na podlagi enotne stranke. Upoštevati je treba, da je Hugenberg edini minister v državni vladi, ki zastopa nemško nacionalno stranko. Podkancelar Papen je namreč strankarsko navezan, pa tudi minister za delo Seldte je r vladi le kot zastopnik >Stahlhelma<, torej organizacije, ki »e smatra kot nadstrankarska. Proti Hueen-bergu so se napadi r zadnjem času poostrili. V narodno-soci ali stičnih krogih so namreč mnenja, da moti enotnost vladne politike, ker so podrejena mesta gospodar, skih uradov, ki jih vodi Hugenberg, v ro kah narodnih socialistov, ki bi rajši videli za svojega predstojnika lastnega pristaša. Proti tej akciji je Hugenberg pričel iskati zaščite v svojem tiskiu, ki v zadnjih dneh mnogo poudarja njegove narodne gospodarske uspehe.
Proti Židom v bankah
Berlin, 28. aprila AA. Sindikat nemških bančnih uradnikov je »Klenil, da ne sprej. me v vrste svojih članov nobenega Žida več. Tisti, ki so že sedaj Sani, lahko ostanejo tudi še v bodoče, vendar ne bodo smeli izvrševati nobene častne funkcije. Ta sklop bo zelo ©težkočil Židom vstop v bančne službe.
Sodba znanstvenikov
Objavljen je bil seznam knjig, ki se ima jo odstraniti iz berlinskih knjižnic ter javno »ežgati.
Znameniti filozof in pedagog Sprane«-, profesor na berlinski univerzi, ki je podal ostavko na svoje mesto, je poslal berlinskim listom odprto pismo, v katerem navn-ja razloge, ki so ga pripravili do teea sklepa. Med drugim pravi:
Nihče drugi ni z večjim zadovoljstvom občutil veselja, da se začenja Nemčija zavedati sama sebe kakor ravno nemške univerze. To veselje profesorjev je zatemtiila senca, ko so videli, kakšni odnošaji nastajajo s šolsko mladino, kar je problem od katerega je odvisno življenje in iskrenost njihovega delovanja.
Nato omenja Spranger protižidovski ma. nifest dijaških društev m ugotavlja. 6» vsebuje kljub hvalevrednim namenom fraze, ki morajo šokirati še tako nacionalističnega bralca. Profesor Spranger se boji, kam bo to privedlo, če bo mladina imela tako malo spoštovanja do avtoritete, kakor jo kaže danes, saj je v tem spoštovanju visoka moralna vrednost. Prav zato je prišel do prepričanja, da je nemogoče, da bi mladi rod razumel svoje profesoric
Tudi znani filozof profesor dr. "VVolfgang Kohler, ravnatelj psihološkega zavoda na berlinski univerzi, je objavil danes v >Deutsche Allgemeine Zeitung« presenetljiv
članek, v katerem pravi med družim, da
je skupno s svojimi prijatelji žalosten v skrbi za nemški narod. To je skrb za bližnjo bodočnost domovine, ki ji s laj vladajo Hitlerjevi ljudje. Posebno teiitne pomisleke ima proti plemenski politiki narodnih socialistov. Lahko se odobravajo got<v vi ukrepi samo doma. ne pa oni, ki po ovinkih škodujejo NVmčiji in rušijo eksistenco nedolžnih. Prof. Kohler spominja r zvezi s tem na mladost Spinoze, čegar modrost je častil Gothe, na ^essinga. čegar pesniško pero gotovo ne bi bilo napisao >Xathanar, če bi človeške plemenitosti ne bilo med Židi, na prosvetitelja Henrika Herza, na katerega prijatelji, ki proučujejo naravo, ne morejo misliti, ne da bi s solzami občudovali njegova dela«, na prof. Franka, morda največjega eksperimentalnega fizika, ki živi s*>daj na svetu, in drugje Moji prijatelji mislijo, izjavlja prof. Kohler, da je v nemški kulturi mnogo nenadomestljivih znanstvenikov, ki so ži<lov. skega porekla.
Značilna za sedanje razmere je nadalj« vest, da je profesor na marbur&ki univerzi dr Herman Jakobsen izvršil samomor in se vrgel pod vlak. Profesor Jakobsen je bil med onimi nemškimi univerzitetnimi profesorji, ki so jih hitlerjevske oblasti kot Žide odstavil«5.
Sprava katoliških škofov s Hitlerjem
»Berfiner Tageblatt« napoveduje za prihodnje dni izjave nemškega episkopata o razmerju katoliške cerkve do narodne socialistične stranke. Ta izjava ki se ima smatrati kot uspeh Papenovega poseta v Vatikanu, bo imela namen, da odstrani po_ slednja nesoglasja med katoliško cerkvijo in narodnimi socialisti.
Bruning se ne bo umaknil
Berlin, 28. aprila AA. V krogih centruma demantirajo vest, da bi nameraval Brii-ning podati ostavko na poslanski mandat in se naseliti v Angliji.
Priznanje kljukastega križa
Pariz, 28. aprila AA. Nemška vlada je uradno obvestila francosko vlado, da je hitlerjevsika zastava (kijuka9ti križ na temnordečem ozadju) nacionalni emblem Nemčije, prav tako kakor zastava v cesarskih barvah. Zato bodo v bodoče soieia nemška poslaništva in konzulati razobešati obe zastavi.
Polom nemške politike
Newyork, 28. aprila. AA Veliki list »New-ork Herald Tribune« je objavil čianek, ki pravi med drugim:
Hitlerjev neuspeh in hitlerjevski izgredi so popolnoma izpremenili položaj. Povzročili so, da je Macdonaldov načrt propadel in da se je ves svet postavil proti revizitji mirovnih pogodb. Zaradi nebrzdanega stališča nenrških narodnih socialistov tudi ni mogoče misliti na postopno revizijo meja. Zato je najbolje, da se ohrani mir v sedanjih mejah. Francija. Mala antanta :n Poljska ne morejo privoliti v razorožitev, če ne dobe od An,g'ije in od Zedinjenih držav jamstev za svojo varnost Gkde Nemčije je pisec mnenja, da je Hitler zmagal le zaradi tamošnje gospodarske stiske in da se bo politično stanje v Nemčiji izpreme-nlo, črm se popravijo gospodarske razmere.
Zaupnica dr. Benešu
Vse češkoslovaške stranke, vladne in opozicijske, odobravajo zunanjo politiko češkoslovaške države
Praga, 2S. aprila, g. Po včerajšnjem zaključku debate o ekspoze]-u zunanjega ministra dr. Benesa v senatu, je danes tudi poslanska zbornica končala tri dni trajajočo izčrpno debato. Pred polno zasedemini galerijami in plenumom so govorili danes o zunanji politiki zastopniki vseh političnih strank. Od prevrata se v češkoslovaški zakonodajni korporaciji še nikoli ni pokazala takšna politična enodušnost in smisel za energično sodelovanje vseh strank kakor prav to pot. Za ekspoze zunanjega ministra se n:so izrekle samo vse češkoslovaške im nemSke vladne stranke, temveč tudi vse državotvorne stranke v opoziciji, namreč obrtna stranka, slovaška ljudska stranska in nemška delovna zveza. Ta im-pozanifcna večina, ki se je prostorno izrekla za mirovne, toda nepremakljive sile češkoslovaške zunanje politike, — pri čemer je pomembno, da so na pozitivni pomen Male antante in njene misrje pristali tudi v nemškem taboru, — je v izjavah svojih govornikov v glavnem poudarila naslednje tri značilne momente:
1.	Meje češkoslovaške države so nespremenljive in se ne bodo spremenile niti s pogajanji nit! z nasiljem.
2.	Češkoslovaška država bo ostala država močne demokrac'ie. ker je samo ohranitev fn okrepitev demokratične^ režima izhod iz sedame zunanje-politične zmede.
.^Češkoslovaški narod odobrava po svo-Hh zakonoda<n<h 7astopstvih zunanlo politiko Češkoslovaške reoublike ter je pripravljen podpirati Idejo evropskega miru
ln mednarodnega političnega ter gospodarskega sodelovanja, ne da bi hotel vladati nad drugim.
Aretacije komunistov ia Dunaju
Dunaj. 28. aprila. AA. Policija je aretirala 62 komunistov in izvršila pri komunističnih voditeljih in v tajništvu komu-ni.<*tične stranke hišne preiskave. Ugotovila je, da so pripravljali ilegalno akcijo za 1. maj. Vlada bo skušala preprečiti tudi manifestacijo. ki jo pripravljajo za 1 maj socialni demokrati, ki so izdali poziv na vse svoje pristaše, naj se na ta dan mirno zberejo od 10. do 11. na Rins»u. Vlada bo ves Ring zasdla z vojaškimi oddelki in s strojnicami. da prepreči tudi to manifestacijo. Na Dunaju ie zaradi tega veliko rzburie-nje in mnegi se pripravljajo na to. da bi ta dan preživeli v okolici.
Amnestija v Rusiji?
Berlin, 28 aprila č. Preko Revala je prispela iz Moskve vest. da pripravlja sovjetska vlada za 1 maj amnestijo vseh političnih obsojencev Amnestirana bosta tudi oba angleška inženjerja Thornton in Mac_ donald.
Slovo poslanika Fliederja
Beograd. 28 aprila. Po treh letih službovanja v Beogradu odootuie češkoslovaški poslanik FVieder jutri na svoje novo službeno mesto.
Suženjstvo v boljše viškem »delavskem paradižu"
Pravo obličje sovjetske Rusije — Nečloveški terorizem komunističnega vodstva — Tudi komunistično delavstvo nima nikakih pravic in svoboščin
Kitajska odklanja premirje z Japonsko
Demanti kitajske delegacije v Ženevi o pogajanjih z Japonsko — Napetost med rusko in japonsko vlado
Ženeva, 28. aprila. AA. Kitajska dele-£hoija je jadala naslednji komunike:
Nedavne vesti, po katerih se je severna Kitajska začela pogajati za sklenitev premirja z japonsko vlado, so docela brez podlage. Kitajska vlada je boli kakor kda;kcdi odločena v .^trajati v odporu pr*>Pi japonski ki vazi ji in ne bo začela neposrednih razgovorov z Japonsko za sklenitev premirja, še manj pa zn ureditev kateregakoli drugega kJtaijsikojo p ro&ega spora, ker pomeni japonska Hrvatija za severno Kitajfflco kršitev protokola Lz L 1920, prav tako pa tudi kršiterr paicfca DruBbva narodov, pariškega
p«kta, pogodbe med devet-.ran vef.esitlami in sklopa izredne skupščine Društva narodov. Nekatere s'<,r.a t-a rne države 90 že n^pro-še-ne, naij sporoče Japonski, da in«~ra usta-vLti prodiranje svojih če* proti 'iV-ncmu in Pekingu. V ostalem kažejo k rta je k e čete trden odpor.
London, ii. aprila. AA. Po brx>iavki rr. Moskve označujejo »Isvestja« po;ožaj n-a Daljnem vzhodu za alarmanten VzVc temu mpa sovjetska vlada, di bo japonska vlada dala ukor generalnemu konzulu v Harivnu zaradi njegovega nastopa v aferi z vzhodno-kvt-ai/KO žel^vnico.
V praski reviji »PpitommosU je prazman specialit* za ruitca vprašanja J. L. Srom, kj je prežnval	deset let v »ov^teki
Rusiji, prk*>čvl zamwra.iv oianek o razmerah v boijšoviiškj državi.	ugotavlja, da j«
mnoio pvjkiioaoin i« nepo>knioa«*-h pere« pihalo o sovjetski Rusvji, redtkokatteri obi-sicovagftc pa govori > oni diktatur', ki vlada (r»d ljudmi. Ljudje eo n-ili vrženi v nezaMšno »uiecj«^o, ki g« prenašajo zgolj iz neizogibnih eksistenčnih razlogov. Šrom pi£e med drugim:
»;*,.pvo z neomejenim goepoda>rst?vo«n te diktatorske nesvobode si laiiko pojasu.rno, — da. nbtiio 5 tem .11 z ničtiner uru<g,»ii, — zakaj je vziiic v»ean ogromnim gnumtnim sredstvom, ki so jih pctfrošiii na frorat> pro-rzvodmie, v z; k; mobilizaciji skoraj vseh pripadnikov številki ih sovjetskih narodov na vseh področjih brez izj«ne, tako malo reaniinih uapehov. Samo tako si lahko ru.z-la^jjTKj, zaktbj ni ,po prvem petletnem mi-drtu zadoščeno niti najprirnjrtaiwneiišl*n potrebam in	s« v tem o^romn em dir-7 a vnem telesu nepre*«ta<rK> vse maje in vre m zakaj je skoraj vsak dam potebna kakšna *eor«aji fzaoaja.«
Snom torej smatira, da vzilic ogromni potrt«,! enory j rw buo u&petia zaradi tega, ie* so i>u«jje upravljala svoje deilo pri-au^etno, pu unfctauu, kar jih je napravilo bijoče, previdne m neodloune. V Rusiji so caoes euina »vobodm ljudje člani pointič-jir-^.i odseka vodstva konjuniistjone stranke (."»catio. Mj"Utov, Kagainovič, Voruši<k>v, Ka-iimn 1. tir.), vendar tudi ti samo toliko oisa, dokior d.skutirajo med seboj, ko je spreje; kunce«) sfciep, bo tudi oni pap>i-DHiia. podrejeni duhu in črki sklepa in morajo stati na vso moč prav za vsem, če-jp/av so sicer imeli za /aprL;mi vratU dru-(tatno mnenje. Stranka itna v tem posedi neizprosno disciplino, ki gre tako aai-^č, c« morajo javjr-o zagovarjati r^one oklepe r>aš oni možje, ki so kneli med diskusijo na*pr« 1.0 mnenje. Kako se godi z tjiudniL, i 1 s*'- oe pokore, zigofvorno priča u&oda
I	nockei^a. Radovskega, Cičeriina, Kumetiie-
va, Zkiovj&v^
Skt trša je disciplina 22 običaijne Siane kv»niLMiiSuičuj« e»nr<w)ta.e. Le-teh v vt»ej Ru-okr<'g j milijone m v u.>iiK>v«iii roikali je vsa moč. \ temu, da nua-jo
II	»ki v ow>je«n Krogu pree&jiiMjo oblast, vendar uaa vsaki in neprestano visi mec »trauive. c>»to z^došesa le kak mapi-eo od®enok dr^gaonega. mišljouja, da prua-oetega obto^jo ki vii-ejo v nen«iut«t. Zato se riii loj. ijiudje uče stuibeno ideologij« na painet, da ie ne pridejo navskniž v čolnarni. Ker pa su>anKa ^amteva, da naj posa»ne/4)i prjsiutii v-iz>.»na,jo svoje »lisprota akaiai-irun vprašanjem, ne &tnejo TiiOiiraa, marveč »e morajo prei^Jcusiti v tčnsL, da r.a s\x>j nači« povedo to, kar h<>č« kiOrmiii»t.čno voda&vo.
Cižeenja v stranki se izvaja aiioo atso-
go. Tudi ce je kdo že izpečetka čkui ikomu-rijstione scraaike. mora iti — ko *z Moskve ^-atM)voJo >»oisesuje« — pred plenum kv"-je cetioe in tam povedati, kaj vse je storil s a komun i^tn. Ta ja vna spoved je pr»-s-Mipna oeio ne;ikno»n jti je za avaikogar Lu-do poniževalne. Sega .eio do rodoinskih podrohno^h in kdor ima maščevalne nasprotnike. k: p> ajegovj javni spovedii dobe besedo, je lahko izključen tz stranke, ?tukaj ka.k prf-e®topek je aprioo taike naavno-
Položaj v Bolgariji
Sofija, 27. aprfta.
It pred meseci se je oglasila »Vojna H-ga«, kakor se imenuje udruženje boigarsk h rezer\-i h oficirjev, in ie predlagala vladi razne izpremenAe, ki pa iih je vlada od-IclonMa. Vsaj tedaj. Pozneje pa je vendar prišlo do izpoln-itve ene glavnih zahtev Lige, namreč do izključitve poslancev delavske stranske :z Sobranja. Sedaj j« pri-'š;a >\ ojna li,ga« z novimi predlogu Zahteva naravnost uvedbo diktature. Oblast v državi nai bi se po zahtevi Hgašev. ki jim stoj? na čelu general Sirmanov, prevzela izvenstrankarska vlada »poštenih, sposobnih in energičnih mož«, ki naj bi iirvršija vse potrebne reforme m tako omogočila državi po!k;čno in gospodarsko obnovo.
Ta zahteva »Vo-ine lige« je naletela ne samo pri viadi in strankah »Narodnega bk*a na odločen odpor, temveč tudi pri opozicijskih strankah. OdCočno je obsodi! ljgiTio resolucijo ministrski predsednik Mu-šanov. češ. kdo in kaki naj bi biJi možje, ki nai bi prevzeli ta k o vlado? Zakaj iih liga ne pokaže, da bi javnost mogla reči svoje rmiennc o njih in njihovih sposobnostih. Ministrski predsednik je nadalje poudarjal. da se je udruženie rezervnih oficirjev, ki ie b*io doslej nepolitično m rz-venstramkarsko. $ to svojo resolucijo postavilo na poetično polje in postalo organizacija s strankarskimi težnjami. S tem je pa onemogočilo rezervnim oficirjem, ki pripadajo katerikoli obstoječih strank, da bi še nadalje mo«!.j ostati člani svoje stranke, ako hočeio ostali člani »družen«ja ali pa obratno. Muša-rov j« zaključil z izjavo, da je za ni merodabia samo vo+ja volrkev im da je narod pač čisto drugačnega mišljenja kakor »Vojna liga«.
Ravno tako ie obsodil to resolucijo tudi predsednik sobranja Matinov, ki j« označil zahtevo, da bi se obstoječe stranke odrekle svo;emu strankarskemu delovanja m se sestavite izvenstrankarska vlada, za zelo čiKtno. MaHnov meni. da sestavljata resolucije pač ne vedo. kakega pomena je stran, karsko živ^enje na Bolgarskem, dočim je glede iizvenstra.TTkarske vlade predvsem treba vprašati, iz katerih krogov naj bi izšla taka vtada. Pa kdo naj izbere one poštene. sposobne in energične može? Po mnenju Malinova bi bil tak poizkus zelo nevaren in škodljiv za državo, ki se nahaja ftak v dovoli težkem položaju.
Resolucijo so obsodili skoraij vsi bol-rarski HstL Obsodilo jo k tudi odruženje
afli vedno Lihko najti. l-zJolJinčiiteT is ebran-ke pa pomeni za ko»wusii»ta v največ pri-meruh moradno in maserieilno unieemje, ali vsaj zelo usodne spretne.i»be v njegovi
e»ksistencu
Kako daleč gre sovjetski teror nad lastnimi ljudmi, priča primer, ki ga navaja Sr<«m malo dalje. Leninova vdova Nadežda Krup-^kajja je morata napsaiti ob o-b.etai>.i Leninove s»m*i članek za oficieino »Prav-doa. V njem je sicer beseda o Lenin«, vendar je že kar oči-tuo, da Knnpsika'ja. ni Hrrie^ prepogosto omeniti Lencnovcga ime-r>a. ker bi utegnilo zasenči® ižUufenovo. Stalinovo ime je bilo natisnjen« z rar/ptrta-mi črka»ni, de se je bolj apaiznlo: tako de-ia!;o tudi ob vseh drugih podobnih prilikah.
Kruto nesvofbodo ČJit-.jo ceio v redakcijah komunističnih listov in revij. Taiko je list »Prolerarsika revolucija*, v kaiterem so sedeli sarnti notorloni komunisti, oibjavil neko kritiko Leninovih predvoijnh namonov o rbetnški socialni-demokraoiija. Preden je kriitika lašla. je Stailiai poslad piano, ki v njem fejavlja, da je odviišna vsaka pofle-mi.ka o Leninovnh nekdanjih nazorih. To pifino je uredništvo priobčilo na prvš strani tiste številke z zelo ponižno opombo uredništva. Vse to p« ni noč pomagalo: revijo «0 za nekaj časa	urednike
pa pnisiilno racsmestilj š«r<«m Rarsdje.
Pnarv tako je s svobodo delavstva v taiko 5rvatne*n »pnoletamsikem paradižu«. Ce Je svoboda v tem. da delavstvo vsemu prifci-ma. v vtse pmvolti, vse prevzame mise, tedaj je svobodno. Toda dejansko rosiki delavec sploh ne pozna evoibode. Delsvstivo je samo mateniail, ki potmaiga ureRničev«*ti in-d ost ni j ali/ecijeic e načrte, ki eicer matenial, ki ga tzrab!jajo do skrajne ineje. Delavec dobiva v roike le prav nozlko mezdo, ono eloviito markeistiiiMio »nadrvredmost« — i« sicer procenbuateo zelo visoko, — pa m brez veliikiih skinupuilov pridržanje država. Delavec se ne sme zaposlite-' po svotfi volji; lahko ga, kadar se »vš^jm« zfljrub«, vme-jo v katterakoLi kxrt Rusije, lahko ga prisilijo, da tnoma svoj prosti čas prebiiti tam, kjer uikaže vodstvo, češ da ga s posiljenim biiviainijem v delavskih domšh vzgajajo za kolektivizem. G dru^iih diržavljanekih pravicaJi ala ceJo svoboščimaii sploh ni besede (ru pr. nedotaiklijrivost zasebnega etamo-varaja, svobodna korespondenca Itd.). Tudi delavec mora biti, prav kakor vsak sovjetski dnžavljao, sleherno uro pripravljen, da pride v njegovo stanovanje politična policija in izvirati preiskavo. Pri tem mtu stikaj jo cek) po piskrih, češ. da se ne bi hranil pretko svojega položa^-a! Dekavec, v čigar kn-eou izvršuje sedanja Stalinova klika brezobzimno »diiktaitimo pnoletariajta«, delavec, ka je po imenu vladafjoči slog v vsej Rusiji, je dejansko — kot posameznik — bolj brezpraven in zahiran kakor kjerkoli na tako zjvanem kapital istion«»n za-pudu.
To je le nekoliko podob ia današnjega
žirviljenija v sovjetski država, kn kažejo pravo oblklje »sovjetskega paradiža«, namreč obnovljeno suženjstvo, ki v marsičem ceH> prekaša fevdalne prilike pred osvoboje-njem kmetov. Vsekakor se eedaroje »oci-tulino zaitirainij« v Rusig,i iiovii-šuje nmogo bolj raJrmiirerio, zato pa tudi sega globlje do mesa in krvi .itn pretvarja »paradiž« v pekel za vsakogar, ki ni najavtmost ix>jen za sužnja aii ztttsralca.
rezervna podofictrjev, ki je dmgače v stalni zvezi z udružemjem rezervnih oficirjev. Oteoja jo ceio velik del rezervnih
oficirjev, zlasti vsi tisti člani, ki pripadajo in se udejistvuiejo v razo>:h političnih strankah. Obsodila je ni edino ».Makedonija«, glasilo notranje makedonske revolucionarne organizacije (VMRO) in naravnost je ni obsodilo tudi glasilo Cankovljeve stranke. Obenem pa se je tudi izvedelo, da je iz vodstva udruženja rezervnih oii-oiriev, »Vojne lige«, izšel tajen migJSaj vsem podružnicam po deželi, da naj delujejo na to, da bodo kar naiibolje uspevali agitacij-ski shodi, bi jih prirejajo — cankovljevci!
General Sirmanov je sedaj podal izjavo, v kateri tolmači stvar tako, da naj bi iz-venstrankarsko vlado sestavili »pošteni, sposobni in energični možje«, ki jih ima Bolgarska aH v strankah ali izven njih, lei pa naj bi se ob vstopu v vtedo odrekli obveznosti napram svoji stranki. Ta vlada naj bi rešila najvažnejša in najmujinejša vprašanja državne obnove. S tem je pa tudi povedano vse m vsa bolgarska javnost si .ie na čistem, da se starim gospodom generalom hoče diktature, kateri naj bi stal na čelu Aleksander Carskov, ki ga ogromna večina bolgarskega naroda naziva rabMa bolgarskega nar-cda. Z njim naj bi se menda vrnil oni 9. junij leta 1923., ko je padla glava Aleksandra Stambolijskega in se je bes Aleksandra Cankova okopa<i v krvi t.-sočerih žrtev bolgarskega kmetskega naroda. hi tako »izvenstrankarsko vlado« naj bi danes sprejeli izvoljeni zastopniki bolgarskega naroda!
Pofres v Grčiji
Atene, 28 aprila AA. Na Halkidiki so se ponovili dokaj budi potresni sunki. Oblast namerava izprazniti več vasi, med njimi tudi Stageiro, rojstni kraj Aristotela
Izgredi v Citroenovih tvortricah
Pariz, 28. apriia AA. Včeraj popoldne je prišlo v Citroenovih tovarnah do več incidentov. Stavkajočim se je posrečilo ustaviti delo v več delavnicah. Danes se Je de. lo zopet normalno nadaljevalo, čeprav je bilo okori tovarn abranib mnogo stavkajočih, ki so hoteli preprečiti, da bi ŠH delavci na delo.
Vojna v Južni Ameriki
Boenos Aires, 28. aprila AA. Bolivijsika vlada je poslala Argentini in črilu noto. v kateri odklanja posredovanje nevtralcev za ukinitev sovražnosti in tudi arbitraže. Bolivija je proti vsaki ingerenei tretjh v svo. jem spora a Paragvajem.
Nora evropska doba
Izčrpen ln obširen ekspoač isSkoelova-Ifeega zunanjega ministra Beneša je vzbudli splošno pozornost Vsa evropska politično javnost ga komentira, ravedajoč se, da so se v njem in ž njim rarekle smernice zunanje politke za celotno Malo antanto.
Posebno se nam zdi primerno opozoriti na eno poglavje v Beneševem govoru, na ono, ki v njem razpravlja o vitalnosti novo-nstanovljenih, odnosno bistveno razširjenih narodnih driav. Dr. Beneš je nadalje podčrtal, da so to mladi narodi, ki šele pričenjajo novo dobo svoje zgodovine ter da bi ravnal protiprrodno, kdor bi hotel ta razvoj zavreti ali ga celo izpod^zMi-
Kdor je količkaj pazljivo sledil onim političnim, novinarskim publ cističnim ali celo znanstvenim enunciacijam. ki se v njih razkriva pojmovanje sodobnega stanja ter razvoja v Evropi, je moral opaziti, da se ravno po tem pojmovanju svetovna jovnost deli tokorekoč v dva tabora. Eni vidijo v novih državah novo nacionalno življenje, nove narodno - politične tvorbe, ki so obdarjene s krepko vitalnostjo, nastale kot proizvod prirodnega razvoja in poklicano, da sloni na njih bodočnost »natneua dela Evrope. Toda drugi gledajo na stvar bistveno drugače. Kot rdeča nit se vleče v preniotrivanjih katerekoli vrste, v govorih, knjigah in časopisih v območju premaganih držav Srednje Evrope naziranje, da je nastanek nacionalnih držav nekaj — neprl-rodnega. da je to korale ali celo skok nazaj v smeri razdrooljenja, »balkanizacijec Evrope. Kot nepriroden dogodek se smatra zlasti razbitje velikih držav, kakor je bila stara Avstro - Ogrska, In zakaj? Zato, ker se trdi, da ie bilo Ptanje pred L 1914. všek popolnosti, ker so ee z dogodki po oktobru 1818. leta razdrle stare gospodarske enole in ker je bilo sploh teritorialno - politično stanje izpred L 1914. nekaj naturno danega.
Smatramo, da je dovolj savan besedni zaklad trditev, ki imajo navedeno vsebino, in zato ne mislimo zaiti še v podrobnejše raz-motrivanje. Kljub temu pa smatramo, da so bila nekatera poglavja iz njih zelo važna. Ne zato, ker so bila last in osnova zlasti nemškega, avstrijskega in madžarskega političnega nabiranja, marveč zato, ker so se vtihotapila v politični repertorij marsikaterega glasila in posameeavika tudi na zapadu. Zlasti one trditve o razdrtih gospodarskih enotah; obžalovalo se je, da so ae izpodnesle velike gospodarske skupnosti ter se jstanovile nove manjše ekonomske enote, ravno nove narodne države. Nekaj časa je zmagovalo celo naziranje, da je svetovnih gospodarskih in političnih težav kriva ravno ta gospodarska razcepitev.
Ne more biti dvoma o tem, da so velike gospodarske enote prikladnejše »a kakršnekoli mednarodne trgovske kombinacije. Prav tako tudi ni dvoma, da je razdružitev starih gospodarskih enot in ureditev novih manjših enot združena z mnogimi težavami. Toda to je le prehodno, kakor vse na svetu, in — kar je še mnogo bolj važno — v tem preobratu imajo škodo le stari gospodujoči narodi, mladi osvobojeni narodi pa prihajajo po prekoračenju začetnih težav kljub vsemu tudi do gospodarske osvoboditve, do samosvojega življenja. Ako se bodo nekateri sosedni narodi zbližali ali zvezali v višje gospodarske enote, bodo storili to prostovoljno, in sioer tako, da bodo varovali koristi vsakega posameznika, ne pa na osnovi enostranskega privi legi ran ja nekaterih na škodo drugih manjših, kakor je bilo pred L 1918. In v tem se je izvršil zgodovinski preobrat, ki ni morda skok v stran aii nazaj, marveč velik korak naprej, člen v naravnem razvoju, ki bo zgodovina nekdaj označevala po njem vso dobo.
To so načelno važne stvarni, ki t-em-e^ji v njih tudi ves sodobni reviaionizem. Beneš je, temeljit loctf je vedoo, pakaaal tudi toport: na pravo jedro po4itianiih sporov. RevfeiooKizern je domala povsod napeaijen zoper prirodmi razvo(j, kvr hoče osvobojene obrobne dede narodnih ozemelj odtrgati in jih zopet potftoirta pod tujerodno gospostvo. Domala povsod gtr« pri tem za restavracijo tujerodnega, gospostva ali pa vsaj za nairodnomešame teritorije, kjer mor« vsaka politična meja, pa naj se potegne kakorkoli, računati z manjšinama, ln tam, kjer bi biila revizija zares pravična v smislu prirodnega ra^Tvoja, kot je na Koroškem in v Pr'morju, tem se poborni.ki revizio-ntzma sploh ne spomnijo na njo.
Beneš je opozoril svet na ta dejstva. Želimo mjegovim izvajanjem uspeha, zakaj koristno bi bilo zlasti, ako bi s^ BamisMi varuje budi oni državniki, ki »e dado včasi zavesti napačno postavi j entim zaključkom, kaikor se je ugodilo še nedavno pri rimskih razgovorih. Za nas same pa je Bene-ševo pojmovanje vodilno politično spoznanje že od neilodaj.
Napačni italijanski račnni
Pariz, 28. aprila AA. List »Volonte« Je objavil članek o Sušaku in o njegovem lepem razvoju pod Jugoslavijo. Obenem ugotavlja, da sta Reka in Trst postali popolnoma prazni mesti. Italija, pravi list dalje, je mislila da si bo s tem, če je tu in tam na Jadranu zasadila svoje zastave, že pridobila neomejeno področje svojega vpliva. Ker pa pomenita Trst in Reka zanjo razočaranje, obrača sedaj svoje poglede bolj proti jugu na dalmatinsko obalo. List omenja, kako stega Italija svoje roke po Splitu, Dubrovniku in Kotoru in navaja v zvezi s tem besede nekega Jugoslovena, ki je dejal: »Kaj pomagajo gumbi na telovniku, če pa telovnik ni tvoj!« Končno opozarja list na dobre trgovinske zveze med Jugo- I slavijo in Italijo in trdi, da ima Italija od njih velike koristi.
Železniški popust za udeležence novomeškega shoda
rad, 28. aprila v. Za nedeljski shod JRKD v Novem mestu Je prometni minister dovolil 50 odstotkov popusta za vožnjo na železnici z odlokom MS št. 9461 od 21. aprila 1933.
Izzivanje hitlerjevcev na Dunaju
Dunaj, 28. aprila AA. Dopoldne so hodih po delavskem predmestju na Dunaju trije narodni socialista v uniformah in izzivali mimoidoče. Okoli njih se je kmalu zbrala skupina političnih nasprotnikov. Tedaj so hitlerjevci začeli streljati in so nevarno ranili nekega socialista. Morala je intervenirati policija, da je preprečila, da ni razjarjeno občinstvo hitlerjevcev linča. lo Hitlerjevce je aretirala in odvedla v zapor.
Seja vodstva JRKD
Beograd, 38. aprila, v. Predsedništvo JRKD je dopoldne in popoldne razpravljalo o raznih organizatomih zadevah stranke. O posvetovanjih vodstva JRKD bo izdan še poseben komunike. Dne 30. t. m. bo v Osijeku veliko zborovanje pristašev JRKD, na katerem bo govoril tudi minister Juraj Demetrovič.
Akcija za pomoč denarnim zavodom
Beograd, 28. aprila, p. Posvetovalni od-bor pri ministrstvu ra trgovino, obrt in industrijo je včeraj in danes nadaljeval svojo razpravo o raznih aktualnih gospodarskih vprašanjih. Današnje seje odbora se je udeležil tudi minister dr. Šumenko-vič. Zaradi velikega obsega vpraSanj, ki »o bila predložena v proučitev posvetovalnemu odboru, bo imel v prihodnjih dneh še nekaj sej. Kakor je razvidno iz predloženega ekspozeja, se bavi odbor tudi z vprašanjem, kako podpreti zavode, ki niso aktivni ali pa jim je priznan gospodarski moratorij po čl. 5. zakona o zaščiti našega kmetijstva. Posvetovalni odbor bo skušal rešiti predvsem vprašanje, kako bi se dala tem zavodom potrebna sredstva za obnovo njihovega normalnega poslovanja. Sestavljenih je več načrtov, ki se v ostalem nanašajo na splošno ureditev kmetskih dolgov. Kakor je izvedel vas dopisnik, bo odbor priredil dve anketi, eno v Beogradu za Vojvodino in Srbijo, drugo v Zagrebu za Hrvatsko in Slovenijo. Na anketah, ki se jih bodo udeležili zastopniki bančnih in ostalih gospodarskih krogov prizadetih pokrajin, bodo na dnevnem redu vprašanja o obnovi poslovanja prizadetih denarnih zavodov ter ureditvi kmečkih dolgov.
Izda janje potrdil o plačanih davkih
Beograd, 28. aprila. AA. Pri reviziji Šolnine se je pokazalo, da je mnogo oseb dobilo izkazila od davčnih uprav, da nimajo nobenih davčnih dolgov, zaradi česar jim ni bilo treba plačati takse po tar. št. 318 a.
Da se to v bodoče ne bo več zgodilo, je davčni oddelek finančnega ministrstva poslal navodila finančnim ravnateljstvom, na podlagi katerih bodo morale davčne upravo pri izdajanju izkazil o višini davkov in o plačanem davku pregledati ne samo, ali obstoje dolgovi na ime prosilca izkazila, temveč tudi, ali ne obstoje dolgovi na kakšno drugo ime osebe, nasproti kateri je prosilec bodisi solastnik ali pa užitkar. Ker se taki primeri opažajo pri vseh oblikah davkov, najpogoteje pa pri pridobnini, iz-vzemši družbeni in uslužbenski davek ter davek na rente po čl. 71. zakona o neposred nih davkih, bodo davčne uprave pazile, da bodo v prijavah za odmero davka razen imena, za katero se ta odmera vrši, točno navedena tudi imena vseJi lastnikov odnosno solastnikov m zakonitih užitkarjev z označbo deleža, 9 katerim so udeleženi. V to svrho bodo davčne uprave pri izdajanju izkazil pregledale register odnosno kartoteko.
Takse za menične proteste
Beograd, 28. aprila AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izetal pojasnilo o plačevanji« takse za primer, da kaka oseba oziroma denarni zavod na en dan izroči sodišču več protestov zaradi neplačila ali neprevzema menice. Pojasnilo pravi, da je treba v takih primerih na podlagi § 6. uredbe o protestnih registrih in o nagradah za izvršitev protestov plačati samo enkrat takso za prošnjo (bodi si, da je pisme. na ali ustmena) v znesku 5 Din po tar. št. 17. zakona o sodnih taksah. Takso za proteste pa Je treba plačati za vsako menico posebej, in sicer v iznosu tn na način, ki ga predpisuje tar. št. 60. zakona o sodnih taksah.
Prihod španskih športnikov
Beograd, 28. aprila p. Dopoldne Je prispela v Beograd španska državna nogometna reprezentanca Na postaji se je k sprejemu španskih gostov zbralo več tisoč beo_ grajskih športnikov, ki so Jim priredili živahne ovacije. Posebno je bil aklamiran španska vratar Zamora. Gostje 90 si danes ogledali mesto in se udeležili raznih manifestacij, lrt jih je zanje pripravil Beograd. Vsa športna pu/blika pričakuje veliko nedeljsko tekmo z veliko napetostjo. Do_ slej je bilo prodanih že 25.000 vstopnic, kar je gotovo rekordno število.
Aretacija dr. Rfbofija v Rimu
Zagreb, 28. aprila č. Danes je prejela tu_ kajšnja policijska uprava obvestilo iz Rima, da so italijars?ki varnostni organi aretirali odvetnika dr. Ribolija, ki je zaradi afere z vjožnimd knjižicami pred nekaj časa pobegnil rr. Jugoslavije. Rimska policaja ga je aretirala na ovadbo nekega rim_ skega hotelirja, ki mu je osta1 dr. Riboli dolžan večji znesek ter odpotoval, ne da bi ga poravnal. Poleg njega je bila aretirana tudi Marija šestakova, ki je prav tako iz naše države.
Poset iraškega kralja v Londonu
L»ndOn, 28. aprila A A. Po dosedanjih dispozicijah prispe iraški kralj Fejzal v London 20 jimija in bo gost angleškega kralja. Iraški kralj bo ostal v Angliji več tednov.
Ukinjenje obsednega stanja v Argentini
Pariz. 28. aprila AA. Iz Buenos Airesa poročajo, da bo ob koncu tedna ukinjeno obsedno stanje v Argentini in da bodo vse politične krivce igpiBt3i iz zaoonov.
Diskusija o ljubljanskem živilskem trgu
ljabljana. 38. aprila.
Zanimanje za trg je bilo v Ljubljani ž® od nekdaj veliko. k,:jti prehrana je pač tista važna zadeva, ki se tiče vsega preb:-valstva. Na nocojšnjem diskusijskem večeru na magistratu je podal mestni fizik g dr. Mavrici j Rus izčrpno poročilo o ljubljanskem trgu, navedel je vso pisano zgodovino, ki se je sukala okrog institucije in «e dotaknil vseh važnih vprašanj tudi s higiensko socialnega stališča.
V prastari Ljubljani trg ni bil potreben, ko pa jc mersio raslo in raslo. .<=« je pojavila potreba, da so se zKirali prodajalci na enem prostoru. Jarir.arski prostor pred Mednim domom je postal sčasoma premajhen. Sploh so bile tržne ra7,mere približno do leta 1896. v Ljubljani zelo mizer-ne. Za zboljšanje se je pričel brigati šele župan Ivan Hribar, ki je določil leta lb99. za trg prvega uradnika z izpitom za preiskavo živil (absol vi ranega medicinca Janka Pleiweisa). Ta je izdelal za Ljubljano prvi tržni red, katerega druga izdaja iz leta 19i0. je v veljavi še danes. Leta 1907. je bila služba mestnega tržnega nadzornika s polno kvalifikacijo podeljena g. Adol-fu Ribnikarju, ki je upeljal prvi lastni pre-izkuševalni laboratorij za živila in organiziral, ko so podrli licealno gimnazijo, pravi živilski trg na Vodnikovem trgu. Pregled živil je izvrševal sistematično. Izvežbal je cei kader tržnih stražnikov in obdržal funkcije do 1915, ko je prevze! mestno aprovi-zacijo. Od tedaj pa do leta 1919. so vodili trg razni referenti, večinoma juri^rti. Po letu 1930. pa vrši agende tržnega nadzornika sedanji mestni fizik dr. Rus. ki ma stoji ob strani agilni ravnatelj g. Derganc, s katerim skušata preurediti tržne razmere popolnoma higiensko, moderno.
Ko w podrli staro licealno gimnazijo, «« je na Vodnikovem trgu prodajalo tudi vse drugo blago, ki je bilo prej razmeščeno »a Mestnem trgu, ob rotovžu in Kresiji. Ob Vodnikovem spomeniku so stale stojnice z manufakturnim blagom pa tudi ob stolnem župnišču in semenišču so bile postavljen« barake za prodajo lončene robe in drugih stvari Pred magistratom so ostale ie še semOTarice. Vse stojnice in barake so se potavljale tedaj po trgu brez sistem«, ker je pač bilo tedaj še dovolj prostora na razpolago Pravo razumevanje za tržne ras-mere je pokazal tudi gerentski svet pod vodstvom dr. Puca. Trg sam ni imel nobene kanalizacije, ljudje so bredli v deževnih dneh po lužah. Pozneje je bil trg ka-naliziran in trije otoki, kakor je bil trg razdeljen, "planirani.
Ob pločnikih so bile zasajene tudi akacije. Trg nudi sedaj lep pogled in estetsko ugodno vpliva.
Pod sedanjo občinsko spravo se je izvršila ureditev vseh prodajnih prostorov po skupinah prodajnega blaga. Zadnje raztresene lope, v katerih .se je prodajalo galanterijsko blago, klobase m slaščice, so odstranili izpred knezoškofij.ske palače ob priliki prezidave tamkajšnjih shramb m hlevov v trgovske lokale. Bilo je to potrebno tudi glede na velik razmah živilskega trga v zadnjih letih. Velik porast mestnega prebivalstva je veleval večji odjem živil. Qk/»-liški kmetje so v večji meri pričeli prodajati pridelke, k čemur so jim v mnogem ripomogla nova prometna sredstva, avto-usi, tramvaj in drugo. Pa tudi zunanji pridelovalci zlasti sadja in zgodnje zelenjave uvažajo čimdulje več blaga na ljubljanski trg, da je_ posta! res že premajhen. Tržni odsek je skušal odpomoči zlu z decentralizacijo in je ustanovil nov živilski trg na Sv. Jakoba trgu. Vsi prodajalci pa so po nekaj tednih opustili prodajo, ker niso ničesar izkupiH. Grupacija blaga na enem kraju pripušča večjo m boljšo izbiro blaga, ki neposredno vpliva na ceno. S preureditvijo trga se bo moral baviti občinski zastop v kratkem, da ga ne prehiti čas. Trg v sedanji izmeri je postal premajhen kljub temu. da je sklenil magistratni gre-mij v seji leta 1931.. da se razširi tudi'na Gallusovo in Sv Petra nabrežje. Edina ovira je zaenkrat regulacija Ljubljanice. Ko bo končana, mora biti preureditev živilskega trga prva naloga občinske uprave. Mestni zastop je da! že pred petimi leti napraviti mavčni model, po katerem naj bi so zgradile ob Ljubljaničinem nabrežju mesarske stojnice v enotnem slogu. Razmišljal je tudi o postavitvi tržnice. Važno je slednjič še vp-ašar.je vodstva mestnega tržnega nadzorstva. Toda že od nekdai <so vršili preglede živil zdravniki in tudi ministrovo za socialno politiko in narodno zdravje je odločilo, da vrše preglede živil v mestih z lastnim statutom uradni zdravniki, odnosno mestni fizikat.
Vremenska na^^ved
Zagrebška vremenska napoved ra dane*-
Precej vedro nekoliko bolj oblačno, zlasti podnevi, toplo, mestoma vetrovno. — Situacija včerajšnjega dne: Nad vzhodno polov ieo kontinenta prevladue visok pritisk nad Zaoadno Evropo po depresija, ki polagoma prodira proti vzhoou. Središče depresije ie sedaj nad Anirliio. nieni južni obronki pa sesajo v Južno Evropo. Z njo v zv-«>xi so nastopili na vzhodu južni vetrovi, temperature pa so narasle. Zato je mogoče, ia nastopijo v Južni Evropi tudi nevihte Pritisk ie v naši državi padel za 0.5 do 4 mm posebno v zapadni Hrvatski in Sloveniji", manj v južnem Primorju. Temperatur* narasle za 1 do 5 stop nj v »severnih krajih, pa tudi na znpadj in Rkrainem vzhodu v lužnem Primorju so ponekod celo neznatno padle.
Diinajska vremenska napoved aa soboto: **»*fcod oblačno, morda nevihte.
>
Naši kraji in l|ud|e
Po pogrebu žrtve umora
Velika udeležba prebivalstva — Dosedanje ugotovitve preiskave
Št. Vid, 28. aprila.
Danes dopoldne ob pol 10. je pokojna Amalija Malijcva nastopila svojo zadnjo pot. Že dve uri pred pričetkom pogreba se ie ljudstvo iz bližnjih kakor tudi iz zelo oddaljenih krajev zbiralo v malem naselju Sv. Roku in hodilo kropit krsto na mrtvaškem odru v Anžlovarjevi hiši. Kondukt so vodili vsi trije duhovni gospodje iz Št. Vida, dolgi sprevod in iskrena otožnost vseh pogrebcev pa sta pričala, kako zelo je bila pokojna Amalija priljubi ena daleč naokrog in kako močno se je njena grozovita bridka smrt dojmila vsega tukajšnjega prebivalstva.
In Amalija kot značajna, inteligentna, fmmoizobražena žena je resnično imela simpatije na vseh straneh. Pošteno vzgojena od staršev je bila iskreno pobožna, brez vsakih predsodkov. Zato je v svoji neuteš-ni želji po izobrazbi in izpopolnjevanju tudi redno obiskovala sokolsko knjižnico v St Vidu.
Preiskava groznega zločina teče še vedno dalje, vendar še ni prinesla posebnih razkritij. Orožništvo nadaljuje zasledovanje v litijskem okolišu, čeprav je splošna sodba, da se zločinec gotovo ne zadržuje tu. Povod natančni preiskavi je dala najdba sumljivega kolesa, o katerem je zdaj dognano, da je last Andreja Malija. Kolo je našla včeraj dopoldne hčerka posestnika Božiča. Tončka, v Pungartu pri Šmart-eerm, naslonjeno ob gospodarsko poslopje.
Kolo so spravili, dokler se ne bi kdo oglasil. Ko pa so v »Jutru« zaznali za strašni dogodek v Št. Vidu, kjer je bilo odpeljano tudi Malijevo kolo, so o najdbi obvestili litijskega komandirja Rebernika, ki je dal kolo prepeljati na litijsko stanico. Kolo je brez znamke, zgornje ogrodje je staro, kolesje pa novo. Na več krajih je okrvavljeno. Šentviški orožniki so danes spoznali kolo za Malijevo last. Vendar pa nekateri baš po krvavih znamenjih sklepajo, pa zločinec sam kolesa ni rabil na begu, marveč da je bilo na vozu ali avtu ponoči pripeljano do Pungarta in tam namenoma izpostavljeno.
Preiskava se v ostalem iz razumljivih vzrokov razvija zelo previdno. Da bi bila Malika slutila nesrečo, kakor hočejo vedeti njeni ožji znanci, je menda pač le običajno zatrjevanje. Vendar morajo preiskovalni organi vzeti na znanje tudi take navedbe. Med drugimi sta bila na razgovoru pri preiskovalnem sodniku v Višnji gori tudi po-kojnična edina sestra in njen mož g. Hro-vat, župan iz Zagradca. Ob zadnjih velikonočnih praznikih je bila Malika pri njih na obisku in se je počutila izredno zadovoljno.
Nekaj presenečenja je prinesla preiskava s tem, da se zdaj vrše poizvedbe tudi na Gorenjskem. Davi se je proti Kranju odpeljal detektiv, da zasliši mlaisega človeka, ki je bil svojčas prijatelj Andreja Maiija.
polj«, Orkovce, Hajdma, Ptuj. — Kmalu nato je v isti vsi nastal ogenj ie pri posestniku Štefanu Pesku, a so ga pravočas-no pogasili.
Ta dan je tudi že popoldne okrog 16. aatal požar v gozdu, ki je last Gospodarske ziadruge v Spodnji Polskavi. Ogenj je tu uničil nad 20 oralov nasadov in je škoda občutna. Tu menda ni bilo požiga, pač pa je najbrž kdo odvrgel cigaretni ogorek. Ognja dolgo niso pogasili in so se vašča-ni in gasilci iz Spodnje in Zgornje Pol-skave, Frama in Slovenske Bistrice omejili na kopanje jarkov, da se ognju vsaj za silo zajezi pot.
St. Vid, 28. aprila.
V sredo zvečer je začelo goreti pri posestniku Jožetu Hauptmannu v Zagošči pri Temenici. Stanovanjska hiša je popolnoma zgorela in gasilci so samo lahko preprečili, da žrtev požara nista postala skedenj in bližnje gospodarsko poslopje Ker je vsa vas krita s slamo in je veter zanašal ogorke, je bila velika nevarnost za vso i naselbino.
Tovarna pohištva „Vintgar" je zgorela
Ogenj ]e bil najbrže podtaknjen — Ob kruh je okrog 30 delavcev
Gorfe pri Bleda, 28. aprila.
Davi pre>d 3. uro je zapazila orožniška v.tmlja postaje v Gorjah ogenj v Vintgar-Hitro je obvestila o požaru gorjansko gasrilno društvo, ki je alarmiralo svoje člane. Po pretoku nekaj minut je bilo društvo že na kraju požara ter je motorka bljuvala fi tro-mi cevmi vodo na uničujoči ogenj in na blizu stoječa poslopja. Gorela je tovarna pohištva »Vintgar«, ki je bila znana daleč po svetu. Da se ogenj ni razširil na blizu stoječo hišo in žago. se je zahvaliti brezhibnemu delovanju motorke, ki se je ponovno dobro obnesla. Na kraj požara st* tudi zelo hitro prispeli gasilni društvi iz
Podhoma in Zasipa.
Ogenj je uničil tovarno z zalogami pohištva in več vagonov izgotovljenih škatlic, ki jih je specialno izdelovala ta tovarna. Zaradi te požarne nesreče je ob kruh okrog 30 delavcev in delavk, ki so bili doslej še vedno zaposleni. Ob normalnih časih je imel pokojni lastnik Ivan Golob zaposlenih okoli 100 delavcev.
Sumi se. da je bil ogenj podtaknjen. V enako sumljivih okoliščinah je že pred dobrim mesecem zgorel hlev. Takrat so ogenj le s težavo omejili, da se ni razširil na objekte, ki so zdaj postali žrtve ognja.
Pustošenje požigalcev na Dravskem polju
Trije veliki požari v enem dnevu so povzročili milijonsko škodo
Ptirf, 28. aprila.
Našim citate?jem pta gotovo še v živem H-fminu zadnji katastrofi v Rudnem vrhu v Halozah in v Novi va.sri, kjer je bilo v i»~do pahnjenih več posestnikov, poleg tega re pa katastrofa zahtevala več človeških žrtev. Od takrat še niso minili trije tedni. Sinoči sta pu na Dravskem polju zopet nastala dva velika požara, ki sta ponoven dokaz, da »o na delu zlobni, morda celo organizirani požigalci. Okrog 21. je gorelo ■Dri po-sestniku in županu Francu Trčku v Sikolah, plamen pa je zajel tudi gospodarsko poslopje Marije Draškovičeve, po sest-rika .Antona Letonje in posestnika Janeza Selana. Zgorelo je 16 gospodarskih naprav in znaša škoda okrog 300.000 Din. Pri gašenju so poleg domačih pomagali tudi okoliški gasilci in se jim je posrečilo ogenj zajeziti. V nasprotnem primeru bi postala vsa cvetoča vas žrtev divjega plamena.
2-e dve uri pozneje je zapel rdeči petelin
na gospodarstvu posestnika Jakoba Habja-niča v Prepoljah, hud veter je pa pomagal, da se je ogenj razširil tudi ni hišo Marije BTemzeljeve, prav tako sta postali žrtvi požara tudi gospodarski poslopji posestnikov Antona Dobnika in Ivana Rozmana. T itd i tu znaša po\'prečna »koda nad 300.000 Din. Gasili so domači in okoliški gasilci in preprečili še večjo nesrečo.
Ogenj je kmalu opravil svoje, posebno &e, ker je primanjkovalo vode in je bil hud veter. Vsem štirim so uničena gospodarska in deloma stanovanjska poslopja, ki so bila deloma zidana, deloma lesena, nekaj » slamo, nekaj pa z opeko krita. Tu se je posebno pokazalo, kako nujno je potrebno, da se uredijo na deželi požarni vodnjaki. da bo voda vsaj ob nesreči pri rokah. Pri požaru v Prepolah so intervenirala gasilna društva Sv. Janž na Dravskem
Vesela revifska opereta!
Danes premiera!
sijajnih šlagerjev, opojne imenike, razkošnega baleta, duhovitih dovtipov,
f meha in zabave!
V glavni vlogi ženski Charlle ChapHn temperamentna in nadvse priljubljena
življenjski roman male prodajalke ča sopisov, ki je postal? od neznatne koristke slavna revij ska zvezda!
Danes premiera ob 4., *48. in
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
Sodelujejo:
HERMAN THIMIG BERTA OSTYN PAUL OTTO
Danes nov Foxov zvočni tednik!
Umetnost ljudskega igralca
' Ljubljana. 38. aprila.
To soboto zvečer proslavi režiser m igralec šentjakobskega gledališča g. Miran Pe-trovčič svoj stoti nastop kot Peter v Go-tzovi komediji »Ljubezen v treh«. Kaj je drugega ta naš igralec Šentjakobskega odra nego ljubljanska podoba ljudskega umetnika! Po vseh kritičnih merilih pa še vedno nismo dovolj pravični umetnosti ljudskega igralca, in to glede njegove bistvene značilnosti, ki je hkrati tudi njegova usoda, namreč: on je vedno nečemu bii*" 'n se tega
ne zaveda. Blizu umetnosti, blizu enotni in dovršeni formi. Z dosego neke dovršenosti in popolne izoblikovanosti pa bi ljudski igralec ne bil več ljudski umetnik. Kdor je kdaj sam doživel resničnost teh spoznanj, ee hkrati predobro spominja, koliko lepote in tihe romantike se skriva v bohemski pustolovski črti ljudskega igralca, ki se vrti vedno okrog kraljestva umetnosti.
Ali vedno imajo vsd ti naši ljudski igralci prednost pred raznimi diletantskimi pe* niki. Kajti oni ne sanjajo samo okrog velikih središč umetnosti, oni se ne vtapljajo v velike nade in bodoče slave, marveč doživljajo že zelo zgodaj trdoto, važnost in resnost dela, ki je najboljše zdravilo za razna odsredna stremljenja. Kljub vsemu pa ta igralec še vedno čaka sebi in svojim stvariteljskim zmožnostim primernejšega repertoarja. Tvornost našega sodobnega igralca — ljubitelja izvečine pogubno zavisi in trpi zastran modne malomeščanske miselnosti, ki jo predstavljajo igrani komadu Prva dolžnost voditelja ljudskih teatrov bi bila, postaviti takega igralca na pravi oder in v resnično ljudsko igro, slič-no nemški »Laienspiel«. Tak predstavnik ljudskega umetnika je tudi Miran Petrov-čič. Izšel je iz dramske sekcije srednješolskega društva »Preporod«, kjer je neumorno igral, režiral in načeloval dramski sekciji JNAD »Jadran« in ji bil več let njen duševni in artistični vodja. Po visokošolskih študijah pa je našel lepo torišče za svojo zgledno marljivost in sposobnost na šentjakobskem odru, kjer se njegova stvaritcljnost prav posebno odraža.
Smrt uglednega kočevskega trgovca
Kočevje, 28. aprila.
V Kočevju je umri včeraj po vsej deželi znani trgovec g. Josip Rothel. Bil je mar-kantna osebnost Njegova trgovina je nekdaj letno obratovala s sto in sto vagoni kolonij a lnega blaga. Pokojnik pa je bil poleg trgovskih sposobnosti tudi mož izredno blagega srca in je neštetim pred vojno rešil obstanek s posojili, za katere pa v mnogih primerih ni niti iskal, kaj šele dobil primernega povračila. Malo je hiš v kočev-
■fc-iS vaseh, Id ne bi b3e deležne njegovih
dobrot. Dana beseda je poštenjaku veljala več, kakor podpisana pogodba.
Zaradi teh svojih lastnosti se seveda ni mogel znajti v povojnih razmerah, ko se je razvil boj za obstanek z vsemi, čistemu, poštenemu značaju popolnoma tujimi sredstvi. Tako je povojna doba takorekoč potisnila ob zid tega velikega poštenjaka, ki je od vseh pričakoval, da bo poštenost vodila in merila vse njihovo dejanje. Po mnogih bridkih izkušnjah in izgubah pa lc ni miroval in udejstvoval se je še kot sousta-novtelj tekstilnega podjetja »Tekstilna d. d.« v Kočevju, ki je mnogim dala zaslužka. V predvojnih letih je bil dolga leta tudi član občinske uprave, upravitelj mestnega premoženjskega zaklada, član nadzorstvenega sveta mestne hranilnice, zavzemal pa je tudi še razna druga mesta v javnem življenju. Kot mož širokega obzorja m velikih življenjskih izkušeni se je ko-t pravi potomec nemških kočevskih naseljencev takoj vživel v novo državno sožitje in je vse s\*oje velike sposobnosti posvetil napredku naše mlade države. V državotvor-
nem atnisfa je tudi najvzpocfbudnejše vpfc
val na svoje rojake.
Huda bolezen ga je mučila že dolgo časa in ko mu je pred 14 dnevi umrl sin Arnold ki je vodil trgovino, je vplivala vest o njegovi smrti, katero so mu dolgo časa prikrivali, nanj katastrofalno. Popustile so njegove življenjske moči in je tudi sam odšel v večnost V blagem in častnem spominu ga bodo ohranili vsi. ki so ga poznali, posebne zahv^ie pa so mu dolžni mnogoštevilni nekdanji trgovski naraščajniki. ki so izšli iz njegove odlične šole. Če bi naposled nanj pozabili tudi vsi. ki so bili deležni tolikih njegovih dobrotljivosti, je vendarle gotovo, da ga ne bodo pozabili oni. ki so bili z njim v kakršnih koli poslovnih stikih. Pred vojno je imel tudi glavno zalogo tobaka in si je že tedaj s svojo ku-lantnostjo pridobil prijateljstvo širom Dolenjske. Malim prekupčevalcem je vedno z največjo velikodušnostjo kreditiral vse dotacije. Dobra dela so blagemu možu. ki bo jutri ob 17. položen k večnemu počitku na kočevskem pokopališču, zagotovila časten spomin.
Žalosten konec jurjevanja
V siloviti bitki je eden podlegel, dva pa sta hudo poškodovana
škocijan, 26. aprila.
V	ponedeljek rano zjutraj je postal žrtev fantovskega pretepa v škocijanskih hribih 271etni Jože Jene iz Vozunika pri Bo štanju. Dobil je z debelim kolom po glavi močan udarec, kateremu je v nekaj urah podlegel.
Na Dolenjskem se drži stara tradicija, da pojejo fantje pred hišami kolednice za Novo leto. Tri kralje, Svečnico m za Jur-jevo. Ti običaji so se ohranili največ v hribovitih krajih. Koledniki dobijo po stari navadi za nekaj pesmi pred hišami pijače in drugih darov. Skupni dohodek na koncu turneje preštejejo in si ga razdele ali pa obdrži poglavar vso vsoto in potem po gostilnah plačuje družbi, dokler je kaj denarja. Navadno se ob takšnih prilikah koledniki opijejo in iz najmanjših nesoglasij nastajajo sirovi fantovski poboji. Letos so se hribovci že nekaj časa pripravljali, da proslave z glasnim petjem Jurjev dan, posebno fantje s Kovačevega hriba in Artič so sklenili, da se ob tej lepi priliki prav posebno razvesele. V nedeljo zvečer se je zbralo iz omenjenih vasi sedem fantov — pevcev sv. Jurija. Bili so to: brata Ladislav in Jože Hrovat iz Artič, Želez-nik Jože, Franc Uranič in brata Franc in Karel Knez s Kovačevega hriba ter Hribar Franc iz Križa. Pozno zvečer 90 začeli peti na Kovačevem hribu, Križu in drugih bližnjih vaseh. Povsod so dobili pijače in drugih darov. Okrog 4. zjutraj so slednjič prišli v Vozunik. Ko so pri vseh hišah odpeli, so šli še pred hišo posestnice Reze Jene. Mož ji je padel v vojni. Z materjo pa so na domu štirje sinovi, hčerka in stara mati. Med njenimi sinovi in fanti 9 Kovačevega hriba pa je vladalo že nekaj let staro sovraštvo. Jenetovi so se povsod izogibali srečanj s svojimi protivniki.
Jurjevalci so se izzivalno postavili v bližino hiše in začeli prepevati grde, sramotilne, kvantarske pesmi. Po četrturnem petju so na koncu še pridali: Ta-le hiša nima vrha, notri leži gnila m-rha, pridi, pridi orni vran, zvleči gnilo mrho stran. Na to pesem so Jenetovi stopili iz hiše in zahtevali, naj se nadležniki odstranijo. Pa so jurjevalci začeli pogajanja. Slednjič so se fantje med seboj pogovorili, segli so si v roke v znak sprave Ali vse je bilo le podlo hlinjeno! Jože Jene je segel poslednji — pri tem pa je dobil močan udarec v prsi, ki ga je podri na tla. Sovraštvo, ki so ga kuhali že nekaj let je sedaj izbruhnilo na dan s podvojeno močjo na obeh straneh. Jurjevalci so bili oboroženi z močnimi plankami. Po daljšem prekljanju je eden od kolednikov obležal, drugi so se pa pognali v beg. A tudi Jenetovi so bili na koncu svojih moči. Med pretepom je dobil Jože Jene močan udarec s planko, ki ga je zrušil. Ko so nasprotniki zbežali, je tudi Jože prišel k zavesti in skupaj so se takoj nato štirje bratje vrnili v hišo. Medtem pa so se koledniki zopet vrnili in odnesli svojega padlega tovariša. Bilo je že jutro.
V	hiši so nato ugotovili, da je dobil Jože več udarcev: enega na glavo, drugega zadaj na tilnik, tretjega, usodnega pa na
Pri ishiasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muke izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josefova voda sigurno in uspešno tudi pri kongestijah proti jetrom in danki ter pri krčnih žilah, hemoroidih, oboleli prostati in mehurnem kataru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
levi strani lica nad ušesom, kjer mu je zdrobil senčnico. Pri temni lisi na tilniku je bil tudi globok vbodljaj. Oni. ki ga je udaril je imel na koncu krepelca pritrjen debel žebelj. Tudi po telesu je dobil Jože več udarccv. Franc Jene je odnesel iz tepeža veliko rano na desni strani lica. Krepclce mu je prebilo obraz od ust proti ušesu na dolgo in precej široko. Obema so rane hitro obvezali. Jože Jene je bil močan fant in ga težke poškodbe niso takoj zrušile; šele čez kake pol ure je ob strašnih bolečinah spoznal, da mora takoj k zdravniku. Sklenili so že, da počaka zdravnika doma. kajti Sevnica je približno dve uri oddaljena, pri hoji pa so bolečine vedno hujše. Vendar se je odločil, da poj-de skupno z bratom Francetom na pot. Tako sc je Jožetu res posrečilo, da se je ob bratu privlekel v Sevnico k dr. Muhiču. Ker je bila njegova poškodba mn<->go težja, je zdravnik najprej Francu zašil rano. Izvlekel mu je iz obraza precejšnjo leseno trsko. Nato je začel Jožetu čistiti rane. Obvezal ga je za prvo silo in odredil takojšnji prevoz v bolnico. Potrebna je bila hitra operacija. Med tem, ko je brat Franc po mestu iskal voznika, je Jože v zdravnikovi ordinacijski sobi v najhujših bolečinah izdihnil Prepeljali so ga v mrtvašnico v Boštanj, kjer se je vršila obdukcija; komisija je ugotovila, da je bila rana absolutno smrtna, ker je bila zdrobljena senčna kost. Pokojnikovo truplo so nato prepeljali v domačo farno cerkev v Tržišče, kjer so ga pokopali ob številni udeležbi sočustvujočega prebivalstva. Jene je bit miren in marljiv fant. povsod priljubljen. Naslednje dni so orožniki iz Rjdne polo-vili šest udeležencev pretepa. Eden jc zaradi poškodb ostal doma. ostali pa žaijo r sodnih zaporih v Radečah.
POPOLNA POGODBA
v smislu zavarovalnega zakona In ne kaka prostovoljna podpora aii dajatev je za
vsakega naročnika ,,Jutra"
nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Triglav«.	Vi še niste naroCnik ?

- - ' *	. .. *> . v . V ',-". ' S-V. i* ' - - "
Zvo^f klsso IDEAL
Danes premiera ob 4., 7. in 9. url
Film pesmi, petja, veselja, smeha, zabave, mladosti in ljubezni
un
t
va£ce&
Muzika J ©fe. Straussa
V glavnih vlogah
S
Hans Junkermann, Juita Serda, Maria Paulder, Julij Falkenst-ein
regled
Fr&ntišek Langer zopet v naši drami
Drevi bo v ljubljanski drami premiera komedije češkega dramatika Františka Lan je rja »Spreobrnitev Ferdiše P štore«. langerqa kot dramatika ni treba predstavljati našemu gledališkemu občinstvu, saj tra pozna zlasti izza uprizoritve »Periferije«. Tudi komed"ja »Kamela skozi uho ši-vanke« je utrdila nj^eov sloves. Obe pravkar navedeni komediji sta prešli iz češkega v svetovni repertoar, uspeh, ki ga med Cehi beležita samo še brata Capka. T ldi 2'Izpreobrnitev Ferdiše Pištore« so že igrali na mnogih inozemskih odrih, v Jugoslaviji med drugimi v mariborskem gledališču. Za osv^žiW avtorjeve življenjske to literarne podobe navajamo nekoliko podatkov:
František Langer je po rodu iz Prage (Kralj. Vinogradov), kjer se je rodil marea 18R8. Po študijah je doktor medicina in po poklicu vojaški zdravnik m pisatelj. kakor l>u.ryrh. Pi«ateljevati je začel že kfrt sritiunttijec. Kot Sati »Skupine likovnih umotaikor« je v letih 1912—1914 urejal mfctf&tk«. Njegoš spisi iz tega h>** to^jo ftrrMttn wmikli»M««ttino smer. 0 ttV^o^ pr* prMd, ki je ***** * knjigah »ZfaM Y»i>>t * ><Wtei a vnthove« ------
va pisateljevo bogato predstavnost, čutnost in smiselnost; kaže. da ima pisatelj čut za kompozicijo celote, osredotočiva nje dejanja, obenem pa lj .1 bežen do onnamentike in zmožnost barvitega izražanja.« S svojo prvo dramo »Sveti Vaclav« (1911) je reševal problem humanitete. v »Milijonih« pa ob-ravnava tragedijo kapitalizma. Med vojno je bil 1. 1016 aKt. spomladi 1. 1917. je vstopil v čsl. legije in bil polkovni zdravnik. Vojna je ugodno vplivala na razvoj Lan gerjeve pripovedne umetnosti. Odkrižal se je vsakršne dekorativnosti in je posvetil svoje pero opisovanju predmestnih, socialno neznatnih ljudi. Njegove sibirske povesti so izšle 1. 1920. v zbirki »Železen volk«; v istem okolju se dogaja roman »Pes dru-ee čete«. (1923). V prvih povojnih Mih je nastala veseloigra »Kamela skozi uho ši-vanke«. 1. 1925. pa »Periferija«, ki je pome nila višek. L. 1927. je spsal veseloigro »Grandhotel Nevada«. nji se je cez nekaj časa pridružila >lzpreobrnitev Ferdiše Pištore«. nedavno pa se »Angeli na nebu in na zemlji«. L. 1926 je izdal zbirko feljtonov 7. naslovom »KrajSi in daljši«, zatem pa »Predmestne povesti«, ki se gibljejo v socialnem okolju »Periferije«.
FraotSak Laa«pr je etobak poznavalec
ljudi, ki ječe pod težo okoliščin (revščina, brezposelnost slaba vzgoja, smola in nesreča v življenja), ljudi, ki vedno balanci-rajo med dobrim in zlim in najpogosteje padejo tja, kamor jih po neki nujnosti sunejo razmere: v zlo- Predmestje j€ njegov svet, neznatni in zaznamovani ljudje so njegovi junaki. Mnogi v tem svetu bi hoteli kam višje, mnogi sanjarijo o lepšem, boljšam, dostojnejšem življenju, toda razmere. »življenjske realnosti«, jih neusmilie-no tišče k tlom in naposled starejo in zme-ljejo do kraja. Tudi v »Izpreobrnitvi«. ki je duhovito in vedro spisana komedija, obravnava Langer to zavisnost periferijskega človeka od svojega okolja, od vzgoje in navade, ki je silneiša od naučenih nravmh naukov. Nad ljudmi kakor je Langerjev Ferdiša Pištora. ležr težka roka usode. Pri na« je nekako ob istem čas.1 obdelal podoben problem usodnosti socialnega okolja pokojni Leskovec v svoji drami >Dva bregova«.	—o.
»Izpreobrnitev Ferdiša Pištore« je komedija, ki je tako po snov in i<kji kakor po dramatični izvedbi nekaj svojevrstnega. Zgodba, tako na robu vsega čudežnega, pa je vendar povsem verjetna — najbrž pač zaradi tega. ker je tako zanimiva in napeta. Ferdiš Pištora. človek vlomilskega poki ea, je splezal v vilo gospoda bančnika, da navrta blagajno. Medtem ko »dela«, se pod njim vname požar. Ko praznih rok beži iz goreče vile, pobere spotoma dva bankirjev« otroka in ju, ker ee že take blazno
6itno zaganjata vanj, reši iz ognja. Množica ljudi, ki se je zbrala na ulici s policijo vred, sprejme vlomilca kot junaka in rešitelja. Odtod se razgiblje pisana komedija. Neumorna Armada 6pasa, ki je povsod na nogah, kjer gre za čine velikega človeškega žrtvovanja, ©e pride razbojniku Ferdisi pokloniti — in preltpa sestra Terezija ga v resnici spreobrne. Iz ognja, ki ee je zdaj vnel v Ferdišu do njegove lepe odrešeni-ce, sestre Terezije, postane Ferdiš sp»t tat: svojemu bank r ju, ki ga je v zahvalo za njegovo junaško deianje vzel v svoio menjalnico za sl.igo. poneveri torbo težkih tisočakov, e katerimi naj bi pobegnila sestra Terezija pred kaznijo za zločin, ki sa ima na vest : zadušila je svoje dete. Tik preden Ferdiša spet pobere policija, se sestrin zločin izkaže za praaen nič in vse je v redu. Ferdiš, ki se je dal najprej spreobrniti v navdušenega prstaša Armade spasa. na koncu 6 Tereaijo vred odpade od te goreče vere in Tftane samo navaden, po šten sluga v banki in fant
Zgodba, ki diši domala po kriminalnem romanu. Langer pa je vsem vrtoglavim dogodkom dal v svojem delu podobo resnične človeške drame, ki ima vso umetniško vrednost	—r—
Gostovanje Marija Šimenca
Ljubljana. 28. aprila.
G. Marij Šimenc, bivši tenorist ljubljanske, sedaj zagrebške opere, je dvakrat gostoval v našem opernem gledališč j. Minuli
teden je pel pastirja Pedra v d' Albertovi owri »Nižava«, včeraj, 27. t. m. pa Žida Eleazarja v Halevijevi veliki operi »Židinja«. Dasi obe vlogi nista izrazito pevski, ali vsaj n^ nudita tenoristu tako širokih možnosti razmaha, kot n. pr. Aida ali v splošnem starejše ital janske in nekatere druge opere, je vendar naš priljubljeni tn našemu občinstvu že izza bivanja v Ljubljani dragi gost pokazal vso svežino in lepoto svojega glasu. Zdi se mi. kakor da bi se danes še z večjo lalikoto, kot nekdaj, dvgal v nevarne glasovne višine. kakor da bi bil dragoceni meta! njegovega glasu še bolj zveneč, pevsko podavanje še svobodnejše, toda opažati je na njem nekako komodnost. skoro bi rekel rjtinersko brezbrižnost iz katere pa se mestoma popne do jarkega. živahnega izražanja in tedaj se mu glas razžari in razcvete, da potegne poslušalca skoro nasilno s seboj. Isto velja tudi za igralsko plat njegovih partij. Ohlapna domačnost 9e mahoma jmakne tempera-me tnemu, v resnici močno doživljajodeniu igralskemu podavanju. G. Marij §imene je slej ko prej. ako hoče. pevec in igralec velikega formata. Z lahkoto si ie priboril ne-deljeno. živo odobravanje publike. Te pa ni bilo toliko v gledališču, kakor bi smeii spričo odličnega gosta pričakovati, vendar je bila predstava »Židinje« močnejše obiskana. kot ona »Nižave«. Prav eotovo p« bi bila hiša nabilo polna, da si je 2. izbral za gostovanje eno ali dve izmed partij, v katerih nam je ie v najlepšem in trainem 6pominu. Pa morda drugič I —t
Domače vesli
♦	Finančni minister dr. Gjorgjevič na vrhu Boča. Iz Rogaške Slatine nam pišejo: Preteklo sredo se je povzpel na vrh Boča in na stolp finančni minister g. dr. Gjor-gjevič, ki je dovršil zdravljenje v Rogaški Slatini in se je 27. t. m. preko Ljubljane vrnil zopet v Beograd. G. minister je raz stolp občudoval lepoto naših krajev, ki se jim ni mogel dovolj nadiviti. Pred odhodom je obljubil, da se še to sezono povrne v Rogaško Slatino in da takrat poseti Do-načko goro.
♦	Redna letna skupščina sreske organizacije JRKD v Kranju se bo vršila 8. maja ob pol 14. v knjižnični dvorani Narodnega doma v Kranju. Dnevni red obsega: poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo narodnega poslanca Ivana Lončarja o obveznih sklepih stranke in o politični situaciji v državi, banovini in srezn dalje voli.tve novega clbora, delegatov in namestnikov za banovinsko skupščino in državni kongres, SKlepanje o »*«tanovitvi sreskega pododbora za sodni okraj škofjeloški in slučajnosti. Skupščina je sklepčna ob prisotnosti vsaj ene četrtine članov. Ce ob določeni uri ni zadostnega kvoruma. se vrši skupščina eno uro pozneje, ne glede na število prisotnih.
♦	V spomin našim potopljencem pri Tu-nisu. Oblastni odbor Jadranske straže v Splitu priredi jutri glavno skupščino v Omišn. Pri tej priliki bodo člani Jadranske straže počastili spomin žrt«v motorne jadrnice >Sv. Nikole«, ki se je pred dvema mesecema potopila med Tunisom in Taren tom. Večina potopljencev je bila doma iz Omiša. Jadranska straža priredi pri tej priliki izlet iz Splita v Omiš. Takoj do prihoda bo parnik odplul na široko morjt. kjer bo v počaščenje nesrečnih žrtev spuščen v morje venec ob primernem nagovora.
♦	Z ljubljanske univerze. Računski inšpektor na univerzi v ijjubljani g. Matija švigel.i je napredoval za eno skupino ter je bi! obenem imenovan za šefa knjigovodstva
♦	Bied pred sezono. Pišejo nam: Vsi ho
teli in penzijoni na Bledu se pripravljaj* na novo živahno letno tujsko sezono, ter v to svrho urejujejo in oiepšavajo svoje hotelelske naprave. Treba pa je, da se tudi blejska občina in ostali prizadeti javni faktorji enkrat zganejo ter da se primerno uredi vsaj tudi središče Bleda, to je okolica kavarne »Toplice« in >Parkhotela«. Tam je velik prostor že tri leta zaplankan z visokimi deskami ter je popolnoma neurejen. Na tem prostoru so najrazličnejši stavbni odpadki, smeti, razbita opeka itd. Pri današnji krizi razumemo, da je v resnici težko, da bi se ta prostor popolnoma preuredil, toda vsekakor sme blejska javnost zahtevati, da se uredi vsaj tako, da N> deeenten in očesu dopadljiv. Apeliramo na yse javne faktorje in tudi na lastnika, sosebno pa na občino, zdraviliško komisijo in sresko načelstvo v Radovljici, da vendarle store vse, da se ta prostor vsaj očisti in izravna ter da se odstranijo planke.
♦	Novi filmi iz Jugoslavije. V Jajce v Bosni pride prihodnji mesec filmska ekspe-dicija z Brigito Helmovo, Willyjem For-stom in Forsterjern, ki bo snemala zvočni film »Simfonijo Bosne«. Z ekspedicijo prideta tudi zagrebški komik Dejan Dubajič in beograjska operna pevka Nuri-Hadžiče-Ta. Pozneje pride tudi Ufina ekspedicija iz Berlina, ki bo siemala Jajce, Plivsko jezero in vodopad in izvir Plive.
♦	Učenci tekstilne šole v Kranju so na poučnem potovanu in so v četrtek prispeli v Varaždin. Izletniki so posetili najprej Celje in Maribor; iz Varaždina se napotijo v Orcslavje in Krapino, nato pa se vrnejo domov. Drugi letnik omenjene šole pa je odpotoval v Srbijo in Dalmacijo.
♦	Tečaj za izpopolnjevanje veterinarjev. Na veterinarski fakulteti v Zagrebu se bo v dneh od 16. do 25. junija vršil tečaj za izpopolnjevanje veterinarjev. Stroške tečaja bo krilo kmetijsko ministrstvo. Prijave za tr čaj sprejema dekanat veterinarske lake i te te.
♦	Novi grobovi Umrl je po daljši boles-ni industrije« Emil M a 11 y iz stare trži-Ske rodbine podjetnikov Mallvjev. Po očetovi smrti je prevzel znano tovarno čevljev Mally & Demberger, ki jo je vodil spretno dalje. V času krize pa je ustavil obrat in šel v počitek. Pri svojih delavcih je bil zelo priljubljen, siromakom je rad pomagal, če je le mogel. Navdušen lovec je lovil po vseh gorenjskih loviščih. Na zadnji poti ga je spremila velika množica prL Jateljev in lovskih tovarišev. Bil je samski,
za njim pa žaluje veliko sorodstvo. _ V
celjski bolnici je umrla včeraj v starosti 64 let ga. Terezija K o 1 b 1 o v a, vdova po strokovnem nčitelju iz Mozirja. Pogreb bo v nedeljo ob 14.30 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. V Zavodni pri Celju je omrl včeraj narednik Matija T o m a š e v. _ Na Lokah pri Zagorju je umrla 66 letna Jeri ca Kovačeva, žena upokojenega radarja. Pred kratkim je njen najmlajši em Pavel odšel k rudniku v južno Srbijo. Njegov odhod je na mater tako vplival, da Je zbolela in kmalu tudi umrla. Pokojnico.
ii je bila živ zgled materinske ljubezni, ao včeTaj popoldne pokopali na farnem pokopališču v Zagorju. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Gradba banovinske ceste Pragersko-Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Od pra-gerskega preko Cirkovc k Sv. Lovrencu na Dravskem polju se je pričela gradba nove banovinske ceste. Dela bodo najbrže dovršena do konca maja. Splošna želja prizadetega prebivalstva je, da se čimprej zgradita tudi spodnji cesti od Rač na Cirkov-ce in iz šikol na Moste. Proračun za obe ti cesti je že odobren.
♦	Prodaja škartnih spremnic iz leta 1928 Dravska direkcija pošte v Ljubljani razpisuje po rešenju prometnega ministra prvo pismeno dražbo za prodajo 2000 kg spremnic z znamkami iz leta 1928. Dražba bo 22. maja ob 11. v pisarni računskega eko-nomnega odseka poštne direkcije. Najmanjša količina, ki se lahko draži, je kosmato 25 kg. Proračunska cena je določena za kg 15 Din. Najkasneje do desetih na dan dražbe se mora položiti za vsako vrečo kavcija po 20 Din pri pomožnem uradu imenovane direkcije, kjer se lahko vpogle-dajo in kupijo pogoji po 10 Din.
♦	Huda obsodba lastnika gostilne. V Novem Sadu je bil te dni Milan Štrajkov, lastnik varieteja in gostilne, obsojen na dve leti zapora, izgubo častnih državljanskih pravic in na globo 20.000 Din, ker je izrabljal pijane goste.
♦	Poneveril denar iz avtomata. Josip Okorn, po rodu iz Celja, je bil lani usluž-ben kot sluga pri oblastnem odboru podmladka Rdečega Križa v Zagrebu. Poverjena mu je bila naloga, da je otvarjal avtomate Rdečega križa, razmeščene po mestu, denar pa izročal društveni blagajni. Okorn pa je ta denar večkrat pridržal za-se in je tako oškodoval Rdeči križ za okoli 5000 Din. Okorn je bil obsojen na tri mesece zapora.
♦	Kmetovalec je šel v smrt, ker ni imel krme za živino. V okolici Zemana se je kmet Josip Tipi obesil v podstrešju svoje hiše. Zapustil je pismo, v katerem izjavlja, da ne more dalje gledati, kako gladuje njegova živina, ker ji ne more nabaviti krme.
♦	Avtobusna proga Dunaj-Cetinje. V kratkem bo otvorjena nova avtobusna prosa, ii bo z Dunaja preko Maribora, Sušaka, Splita, Dubrovnika in Kotora držala na Cetinje, potem pa preko Mostarja in Sarajeva nazaj na Dunaj. Avtobus bo vozil dvakrat v mesecu.
♦	U. F. nogavice v veliki izbiri na drobno in debelo pri Karlu Prelogu. Ljubljana.
♦	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
♦	Novi železniški vozni red stopi v veljavo 15. maja.
d— članom banovinskega odbora JRKD
sporočamo, da je za jutrišnjo sejo v Novem mestu dovoljena polovična vožnja. Člani kupijo na odhodni postaji cel vozni listek in ga dajo žigosati z mokrim žigom. Na izstopni postaji naj ne oddajo voznega listka, ker imajo z njim in s potrdilom, iti ga bodo dobili v Novem mestu, pravico do brezplačnega povratka. Polovična vožnja je odobrena do postaj Novo mesto, odnosno Krško.
u— Naša srednješolska mladina bo Jutri s pohodom po mestu manifestirala za Rdeči križ, v ponedeljek zvečer pa bo pevski zbor in orkester drž. učiteljske šole zaključil kongres s samostojnim koncertom v ITnionu. To dijaško pevsko družino naj v njenem plemenitem delovanju podpre ljubljansko občinstvo s tem, da v ponedeljek napolni unionsko dvorano!
u— Razobesite zastave. Mestna občina ljubljanska bo razobesila ob priliki zborovanja Rdečega križa v Ljubljani v času od 29. t. m. do vštetega J. maja državne zar stave na svojih poslopjih, župan vabi hišne posestnike, da razobesijo državne zastave v pozdrav gostom.
S hrepenenjem in veseljem, moja ljubljena Marička danes k Slamiču te peljem na ocvrtega kozlička!

Angleško mrežasto blago
t vseh barvah za moške srajce je že tu!
Specialist perila po merL
P. MAGDIČ
LJUBLJANA
Osterca Slavka, dr. Svare in Ljadova.
Vstopnice so v Matični knjigarni.
u— Francoski institut opozarja, da bo
predaval v ponedeljek ob 21. v društvenih prostorih francoski predavatelj g. Jean Humbert o Francozih v Sloveniji in drugih jugoslovenskih deželah v začetku 19. stoletja. Vabljeni!
u— československS Obec v Lublanl ozna-muje, že ohlSšenS pfednaška >Gotika v Republiee československč« v sebotu, dne 29. t. m. odpadA.
u— Izlet v Zagreb. Prijavljene člane ln prijatelje >Soče< obvešča odbor, da se jutri zberemo ob 6. pred glavnim kolodvorom Odpeljemo se skupno, ker so sedeži reservi-rani. Po prihodu v Zagrebu posetimo sorodno društvo »Istra« po sestanku skupno kosilo, nato ogled Zagreba in tekme. Točnost.
u— Glavna skupščina oblastne uprave UJNŽB bo jutri ob 8. v veliki dvorani OUZD. Vabljeno vse službe prosto članstvo, da se udeleži skupščine, kjer se bodo razpravljale jako važne strokovne zadeve.
u_ Krajevni odber Rdečega križa j« izdal Dovodom kongresa-RK posebne znamke po 25 para. ki se dobe v vseh večjih trafikah. Poslužujte se teh znamk v podporo velike človekoljubne organizacije.
u— Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk bo imelo svoj redni občni zbor dne 5. maja ob 20. v restavraciji Mrak (sedaj Tratnik) na Rimski cesti, člani društva in ljubitelji ptic uljudno vabljeni.
u_ Običajno »Jurjevanje« šentpeterskih in šentjakobskotmovskih C. M. podružnic se bo vršil 7. maja na ljubljanskem gra<!u.
u_ Prosvetno in podporno društvo »Zora« v šiški vabi vse člane in prijatelje na svoj drugi redni občni zbor, ki se bo vršil drevi ob 20. v dvorani gostilne >RaJ-ninghaus«.
u_ ženska strokovna nadaljevalna šola
za umetne in oblačilne obrti v Ljubljani
priredi v nedeljo 30. t. m. v telovadnici na šoli pri Sv. Jakobu razstavo šolskih izdelkov iz dekorativnega ln strokovnega risanja kakor tudi oblek in perila Razstava bo odprta od 8. do 13. in bo nudila prijateljem našega obrtnega naraščaja pregledno sliko njegovih priprav za praktično življenje.
u— Za pravoslavne vernike. Jutri r nedeljo se bo tukajšnji pravoslavni kapeli sv. Nikole vršila sv. liturgija ob 11. dopoldne zaradi glavne skupščine Rdečega križa.
u_ 40. občni zbor osrednjega društva
SPD je potekel v najlepši harmoniji. Bil je menda res eden najlepših, najbolj discipliniranih zborov SPD v dolgih letih. V naslednjem dodatno k včerajšnjemu poročilu še nekaj podrobnosti. Po izčrpnem poročilu društvenega gospodarja g. Jožeta Cesarja je predlagal preglednik računov ravnatelj g. Emerik Ferlinc odboru razreše-nico, ki je bila sprejeta soglasno. Zatem Je dal predsednik dr. Pretnar poročilo za bodoče leto, ki prikazuje celo vrsto lepih načrtov. Po programu je na koncu navdušen spregovoril g. dr. Mihelak, ki Je predlagal odboru ne samo razcešenico, nego tndi vso pohvalo. Pri tem je v dvorani zavladalo močno navdušenje. Sledile so neka. tere pritožbe članov glede urelitve koč, previsokih taks in cen za prenočišča, nakar je podal blagajnik Jože Cesar proračun 500.000 Din dohodkov in izdatkov. Pred volitvam; se je g. predsednik toplo zahvalil odstopivšemu poipreasedniku g. prof. Janku Mlakarju. Na predlog prof. Janka Ravnika je bil po petminutnem odmoru soglasno zopet izvoljen za predsednika dr. J. Pretnar, v odbor pa: Battelino Angelo, stavbenik, d". Brecelj Bogdan, zdravnik dr. Brilej Arnošt, mag. svetnik, Cesar Jože, finančni uradnik, Dolinšek Leopold, bančni uradnik, Hudnik Stane, uradnik Kmetske posojilnice, Jeretina Jože, ural-nik Mestne hranilnice, Knafeljc Alojzij, železniški inšpektor v pokoju, Kveder Janez, žeL uradnik, Marselj »Ivo, Sel. uradnik, dr. Mrak Anton, vladni svetnik v p., šabec Ivan, višji oficijal banske uprave, Vilhar Franc, bančni ravnatelj, dr. Vrtačnik Alojzij, odvetnik. Namestniki: Hudnik Adolf, sodni svetnik, Jeršič Ivan, uradnik OUZD,
Pomoč v gospodarski krizi
Ruda gospodarska kriza ugonablja trgovino in industrijo, a poleg tega škoduje tudi zdravju vseh slojev ljudstva. Stalna bojazen, da se ne bi kriza povečala, da se ne bi delo v vašem podjetju ustavilo, brezposelnost, pomanjkanje in beda uničujejo zdravje. Toda vendar je važnejSe, da v tem času ohranimo zdravje in energijo kakor v
času, ko lahko z zaupanjem zremo r bodočnost.
Pomnite, da od visi zdravje ▼ veliki meri
od prehrane. Ako pijete redno Ovomaltine, imate najboljše jamstvo, da dobi telo zlasti one snovi, ki so najbolj potrebne za ohranitev zdravja in energije.
dr. Kajzelj Mirko, zdravnik. Zor Vinko, katehet; pregledovalca računov za sta ravnatelj Emerik Ferlinc in Henrik Lindtner. Pred zaključkom zborovanja Je bil še pogovor gkde razdelitve pošt podružnicam. Slednjič je predsednik dr. Pintar opozoril še na 75 letnico dr. Turne ter mu čestital z obljubo, da se bo njegov jubilej še proslavil Dvorana je odmevala ovacij in se je dr. Turna ginjen zahvalil, apominja-joč se razvoja društva iz prvih početkov.
u_ Spet dobro založen ribji trg. Včeraj
Je bila na trgu večja množina morskih in sladkovodnih rib, zlasti precej ščuk, krapov in platnic. Sardelice so po 15 Din kg, škombri po 40 Din kg. Dočim prejšnji petek ni bilo žabjih krflkov, so jih včeraj ženske prinesle zopet večjo množino.
u_ Podzemski hodnik ob GerberJevi hiši. Delavci pri graditvi novega stopnišča ob Gerberjevi hiši do Ljubljanice so naleteli na precej velik podzemski hodnik, ki Je vodil svojočasno najbrže iz kake stare hiše do Ljubljanice. Na prostoru, kjer je sedaj vrzel med hišama, je v stari Ljubljani stala hiša še pred potresom ter je hodnik vodil do Ljubljanice, kamor so hodile prat domače ženske.
u— Dva navihana sleparja. V nek! gostilni v Kolodvorski ulici sta bila prijeta 21 letni Luka P. in 27 letni Josip J., oba doma iz Novega V Ljubljani sta se zadrževala že dolge mesece ter na podlagi različnih dokumentov in potrdil prosjačila kar na debelo. S seboj sta imela tudi knjigo, iz katere je razvidno, da so Jima dajali posamezniki kar po 50 Din. Denar sta pošiljala domov, kakor je razvidno iz odrezkov poštnih nakaznic. Za priberačeni denar sta iskala tudi žrtve po raznih beznicah, ki sta jih obrala na podlagi sleparske igre s kartami. Oba bosta izročena sodišču, po kazni pa izgnana v domači kraj.
u— Klub balincarjev pri Tičku. Lanski k hib balincarjev sklicuje svoj letošnji prvi sestanek v ponedeljek 1. maja ob isto-ta-m. Tovariši se vabijo, da se istega polnoštevilno udeleže.
h Celja
«— Osebna vest. V gradbenem ministrstvu je z odličnim uspehom napravil strokovni praktični izpit g. dr. inž. Črtomir Nagode, privatni docent naše tehnike.
u__ Učiteljski pevski zbor pod vodstvom svojega zborovodje g. Srečka Kumarja bo koncertiral v Ljubljani v ponedeljek 8. maja ob 20. zvečer v unionski dvorani. Sodeluje znamenita koncertna pevka ga. Strozzijeva, ki zapoje »Djevojačke popijev-ke< za sopranski solo s spremljevanjem klavirja. Poleg tega poje še sopranski solo v Dodolicah za ženski zbor in klavir, j Obe deli je napisal njen sin skladatelj Pa-pandopulo. ženski zbor poje skladbe Adamiča, Matije Tomca, Bravničarja Matije,
Tom Mix:
TINJE
To je velenapeti film slovitega covvboja. Predvaja ga danes ob 4., %8. in 9. zvečer j ob dveh sijajnih šaloigrah in zanimivega I tednika KINO LJUBLJANSKI DVOR (te- j lefon 2730) ob najnižjih ljudskih cenah, Ne zamudite tega sporeda!
»Asfaltna književnost" v Nemčiji
Asfaltna književnost je nov izraz, ki se doslej Se ni pojavil v zgodovini svetovne književnosti. Zaslugo zanj imajo nemški hitlerjevci. Verujoč se vedno v lepšo bo dočnost svobodnih, prosvitljenih in treznih evropskih narodov, upamo, da »asfaltna književnost« ne bo prešla v zgodovino dru-eače kot sramoten madež današnjega zmedenega časa.
Asfaltna književnost je namreč izraz za one knjige, ki bodo morale zgoreti na berlinskem asfalta. Kakor so nekoč efanatizi rani pristaši Savonarole sežiga!i v Floren-ei humanistične knjige, bodo pristaši Hitler jeve vseneinške kulture sežigali v Berlinu knjige nekaterih sodobnih pisateljev. Na grmado pridejo knjige, ki so jih zaplenili v javnih knjižnicah. Kdaj bo gorela ta grmada, je v=»eeno. Vsekakor bo to več kot navadna demonstracija: bo ognjeviti simbol žalostnega kulturnega nazadovanja v Nemčiji.
Na črni listi so vsi spisi naslednjih avtorjev: Henri Barbusee, Bertold Brecht. Max Brod. Alfred Doblin (z izjemo >Wal-lensteina«), Lion Feuchtwanger, Jaroslav Hašek (»Švejk!«), Walter Hasenclever, Egon Erwin Kisch. Heinrich Mann, Remar-que, Ludwig Renn (apis »Nachkrieg«) Arthur Schnitzler. Richard Beer - Hofmann, Ernet Toller, Arnold Zweig. Stephan Zweig.
Izmed politične in državnoznanstvene literature bodo izločeni iz vseh berlinskih
ljudskih knjižnic spisi Maksa Adlerja, Be-blova >Die Fran und der Sozialismus«, nekatere knjige Bernsteina in Kautekega, Lassallovi, Leninovi, Marxovi, Liebknf cii-tovi spisi s prav malimi izjemami. Izmed zgodovinskih spisov so na l'sti taki, ki nasprotujejo sedanjemu pangermanskemu pojmovanju izida svetovne vojne in krivde za n jen izbruh, med n jimi Otta Bane r ja »Die oesterreichieche Revolution«, Karla Techap-p'ka »Ludendorffc in druge, Friedricha Mehringa »Zur deutschen Geechichte« in »Zur preussischen Geschichte«.
Lista pa ni popolna, ker z druge strani navajajo tudi imena Alfreda Kerra, Emila Ludwiga in dr. Vse kaže, da se spričo obsežnosti nemške literature končna inkvizicija nad pisatelji in njihovimi knjigami pripravlja stopnje ni a in počasi.
Ce se iz javnih, knjižnic izločajo propagandni marksistični spisi, je to navsezadnje še umljivo. A kaj imajo s tem skapnega n. pr. spisi Heinricha Manna, Stephana Zveiga ali Arturja Schnitzlerja? Nobeden ni literarni propagator marksizma: zadnja dva sta pač Zida, kakor Lion Feuchtvvan-ger in Alfred Doblin, vendar ni mogoče razumeti, zakaj bi bili eseji Stephana Zwei-ga n. pr o Dostojevskem, Balzacu in Dik-keneu drugačni, kakor bi jih lahko spisal kak kristjan? 0 kakšnem marksizmu ni v njih niti sledu! Odpor zoper Haškovega ga išvejka« kaže umljivo maščevanje oboževalcev nemškega militarizma nad to največjo satiro o avstrijski vojski. Zweigu 'n še nekaterim pa poleg židovetva predvsem
zamerijo njihovo evropsko, nadnemško stališče. Če bodo kultjrni inkvizitorji šli v to smer, bo lista prepovedan h del tako narasla, da bodo hitlerjevskim pristašem kmalu ostali samo uspavajoči romani H. Courts-Mahlerjeve in pa tolikanj priljubljene in priporočane knjige o astrologiji. To bo »duševna« hrana namesto kulturnih in socialnih ali narodnogospodarskih traktatov in resnično umetniških umotvorov! —o.
Predavanje v Francoskem institntn. V
ponedeljek, dne 1. maja ob devetih zvečer bo v Francoskem institutu predaval g. Humbert o predmeta: »Francozi v Sloveniji in v jugoslovenskih pokrajinah v začetku 19. stoletja.«
Koncert slovanske zborovske glasbe je
priredilo pevsko društvo »Obilič« v Beogradu dne 26. t. m. Program je obsegal skladbe Leoša Janačka, K. Szinianowske-ga, Igorja Stravinskega in J. Stolzerja-Sla-venskega.
Razstava beograjske umetnostne skupine v Zagrebu. V Zagrebu je priredila razstavo izbranih del svojih članov beograjska umetnostna skupina »Oblik«.
E. A. Bobrov umrl. Iz Rusije prihaja vest. da je v Roetovu ob Donu umrl filozof E. A. Bobrov. Bavil se je s teoretično filozofijo, z literarno in kulturno zgodovino ter s folkloristiko. Po uveljavljenju marksizma kot edine dopustne filozofije v Rusiji je Bobrov utihnil.
e_ Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek
bo imel t nedeljo 30. t. m. ob 8. zjutraj po rani maši shod v St. Rupertn nad Laškim. Somišljeniki vabljeni!
e_ Akademski pevski zbor Iz Ljubljane
priredi v nedeljo 30. t. m. ob 15.30 v dvorani ljudske posojilnice v Celju stilni koncert Antona Foersterja. Zbor, ki šteje nad 50 artistično izšolanih pevcev, bo izvajal najboljše Foersterje^e moške zbore. Prodaja vstopnic je v knjigarni Goričarja vdove.
e_ Skavtski lutkovni oder bo uprizoril
danes ob 16. v Zdravstvenem domu lutkovno veseloigro »Gašperček dvorni zdravnik«.
e_ Elitni kino Union. Danes ob po' 17
in pol 21. zvočni velefilm »Jutranjs zarja« in zvočne predigre.
Iz Maribora
a_ Na drevišnje velezanimivo predavanje v mali dvorani Narodnega doma, ki ga prirejata skupno tukajšnji društvi odvetniških in notarskih uradnikov ter »nsebnih ia avtonomnih nameščeacev, se vabijo vei zasebni nameščenci in nameščenke iz Maribora in oKolice. Predavaia bosta giavai urednik »Večernika« g. Raiivoj IL>har o vzrokih svetovne gospodarske krize in tajnik ZDPN v Ljubljani g. dr. Kosti o zaposlitvi tujih delavcev in nameščencev r naših obratih.
a_ Za udeležb« na koncertu akademskega pevskega zbora. Jagoslovensko-fce-škoslovaška liga opozarja člane, da bo imel koncert naših akademikov 2. maja za poglobljenje odnošajev med Cehi in Ju-gosloveni veliš pomen, ker se izkaže posebno počaščenje češkemu, med Slovenci delujočemu skladatelju Antonu Foersterjn.
a_ Letovanje na morju. Kakor vsako
leto, bo priredil tudi letos državni Higienski zavod v Zagrebu letovanje za dijake in dijakinje v Martinščici pri Sušakn. Tudi letos bo znašala ostrbovalnina za ves mesec le 750 Din. V to vsoto sta všteta tudi dva celodnevna izleta s parnikom ob obali gornjega Jadrana. Letovanje bo ločeno za oba spola Prijave sprejema mariborska državna poliklinika v Koroščevi ulici, kjer se dobe tudi prospekti.
a_ Otvoritev promenadnih koncertov.
Agilno mariborsko Olepševalno in tujsko-prometno društvo bo pričelo prirejati z nedeljo 30. t. m zopet redne promenadne koncerte tukajšnje vojaške godbe 45. pehotnega polka v mestnem parku. Koncerti bodo vsako nedeljo in praznik dopoldne mod 11. in 12- uro.
a_ šahovske tekme se bodo pričel« v
kavarni »Jadran« v nedeljo 30. t. ni. zju-
Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesju, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu ;je naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček.
M O L £ CIN
preizkušeno dobro sredstvo zoper mole in drugo mrčes v zalogi samo
DROGERIJA KANC
Tyrševa c. (nebotičnik), Židovska ui. 1.
POZOR!
POZOR!
»Kavarna CENTRAL"
VSAK VEČER DAMSKI KONCERT.
5221
Zobni kamen Vam lahko odstrani samo Vaš zobozdravnik, toda nastanek istega preprečite z redno uporabo Chlo-rodont zobne paste. Tuba Din 8.—.
Veliko leseno, prenosljivo
BARAKO
krito z opeko, na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola se proda proti takojšnjemu odvozu in plačilu za 2.500 Din. Oglasite se v pisarni Ljubljanskega Sokola.
traj ob 9. ari. že prijavljeni udeleženci in pa oni, ki se še nameravajo udeležiti, naj pridejo točno ob napovedani uri v kavarno »Jadran«
a— Ponovna razglasitev razporeda vojaških obveznikov na travniku vojaškega vežbališča na Tezneni bo v nedeljo 30. t. m. ob vsakem vremenu od 7. do 18. Razglasitev velja za vse obveznike, rojene od 1883 do 1911. leta, ki so vojaško pristojni v Maribor ter bivajo v mestu ali njegovi bližini in se razglasitve 23. t. m. niso mogli udeležiti. Mestni avtobus bo vozil tudi to nedeljo od pol 7. do 18. z Glavnega trga na tezensko vežbališče in nazaj.
a— Srečno končana delavska stavka. Že preteklo soboto so pričeli stavkati delavci v Braunovi tekstilni tovarni t Jez-darski ulici. Pogajanja med delavskimi zaupniki in podjetnikom niso mogla uspeti, dokler ni nastopil kot posredovalec predstojnik mariborske mestne policije g. dr. Hacin, ki je dosegel sporazum, po katerem se je podjetnik obvezal zvišsti vsem« delavstvu plače za 10%.
a— Pomladna vzrejna tekma psov ptičar-jev. Podružnica Maribor društva Ljubito-Ijev ptičarjev v LJubljani priredi Jutri r nedeljo ob vsakem vremenu svojo mednarodno priznano pomladansko vzrejmo tekmo za pse ptičarje vseh pasem, ki so bili povrženi v letn 1932 in so že vpisani r kaki priznani rodovni knjigi, ali pa da so si predobili pred tekmo pravico za vpis po obstoječih vpisnih določilih. Vodja tekme J« predsednik podružnice g. ravnatelj Dra-gotin Klobučar. Sodniki dospejo iz Ljubljane. Sestanek ndeležencev bo v nedeljo 30. t. m. ob 8. na žeiezniški postaji Sv. Luovrene na Dravskem polju. Prijavljenih Je že veliko število prvovrstnih ptičarjev, tako da je nspeh te prireditve r prid naši domači psoreji že zagotovljen.
a— Mala požarna nevarnost. Predsiuo6-njim 0KT0g 19. ure so bili obveščeni mariborski gasilci, da je nastal ogenj v strojnici Mariborske tekstilne tovarne ob brodu v Melju. Gasilci so bili v nekaj trenutkih na kraju požara, vendar Jim ni bilo treba intervenirati, ker je bila nevarnost »s odstranjena. Vnela se je namreč neka <m pri stroju in so zadevo uredili nameščenci tovarne sami. Skoda znaša 5000 Din.
a— Prijet vlomilec. Poročali smo to, d» Je bilo v noči na 10. t. m. vlomljeno v *»-klenjeno drvarnico nekega železniškega mizarja v Wattovi ulici in Je vlomiiec odnesel večjo množino raznovrstnega mizarskega orodja. Pri tem pa je imel vlomilec smolo, da je izgubil v temi na dvorišču svoj klobuk. Policija Je vneto poizvedovala po laatnikn klobuka in ugotovila, da je klobuk last 28 letnega brezposelnega delavca Ivana Leskožka s Pobrežja. Leskožek Je bil aretiran in je po daljšem tajonju priznal vlom.
Iz Škofje Loke
m— Prireditev meščanih ft«i v S^ofjl Lo^i obeta biti za Gorenjsko pravi dogodek. V sikupnih pevskih nastopih bo nastopilo skoro 200 mla<iih grl, ki bodo zapela štiri mJaddnsike žbore priznanega sfeaada^ telja g. Vasilija Mirka. Vse šole so zfoor« prav odlično naštudirale. Na prireditev opozarjamo vse okoliške šole in škofjeloško" javnost.
Iz Krasfa
r— Jutri, SO. t. m. bo vOzfl avtobus ba
zagrebSki vlak, ki odhaja ob 6.30 zjutraj rz. Ljubljane v Zagreb. Odhod avtobusa iz Tržiča ob 5., iz Kranja ob 5.30. Nazaj iz Ljubljane po pritoodu vlaka ob 0.40 izpred kavarne »Bv-nope-*. — Avtobusno podjetje Go-ričan.
r— Krajema pnotituberkniozna liga r
K rani u bo imela redni letni občni zbor r nedeljo 30. t m. ob poi 10. dopoldne ▼
gledališki dvorani Narodnega doma.
Z Jesenis
e— Kino »Radio« predvaja veseB opereC ni fiim iz dunajskega življenja »Kootesa pleše«. Kot dodatek domači film in Foxov tednik. Predstave: Danes ob 20., jutri o4» 15. in 20. uri.
Iz Tržila
6— Osebna ve»t. Ravnatelj g. LeJovta Albin ostane do konca šolskega leta v Tržiču, potem ps prevzame vodstvo mešCan-ske šole na Jesenicah.
č— Obrtna nadaljevalna šola zaključi šolsko leto v nedeljo 30. t_ m. z razstavo vajeniških izdelkov v telovadnici meščanske šole. Razstava bo odprta v nedeljo od 9. do 18. ure. Pri slovesni otvoritvi razstave bo upravni ocabor razdelil vajencem od strokovnih zadrug podeljene nagrade. V ponedeljek 1 maja bo še reden pouk, ▼ zadnji uri pa bodo vajenci prejeli svoje šolske izkaze. Obrtna nadaljevalna šola je šte_ la v tem letu 46 vajencev, šolo je vodil g. Lajovic Albin, poučevalo pa je še 8 učiteljev.
č— Jutri SO. t. m. bo vozil »vKUhm na
zagrefbški vflaik, ki odhaja ob 6.30 zjutraj iz Ljubljane v Zagreb. Odhod avtobusa iz Tržiča ob 5., iz Kranja ob 5.30. Nazaj iz Ljubljane po prihodu vlaka ob 0.40 izpred kavarne »Evrope«. — Avtobusno podjetje Goriča«-
Iz Trbovelj
t— Radarska d epu taci ja na pogrebu upravnega svetnika TPD Ranzingerja. Iz
posameznih revirjev so se udelžule pogreba pokojnega g. Ran^ingeria na Duna ju depu-tacije uradništva in delavstva. Iz Trbovelj je odpotovalo no Dunaj 6 rudarjev, 1 pod-unadniik in 1 uradnik, t— Šola v službi narodnega gospodarstva.
V	zadnjem času so odredile šolske oblasti, da sodeluje šolska mtadina pri pogozdovanj«. Ta ukrep prosvetnih oblasti moramo le najtopleje pozdravljati, ker ni samo vel Jcega gospodamskega. temveč tudft velikega vzgojnega pomena. Pod vodstvom rudniškega nadgozdarja g. Arharja sta najvišja dva ra<zreda osnovne šole ne Vodi zasadila parcelo na hribu za šolo z okrog 500 borovimi sadikami. Otioke je pri delu nadziral učitelj g. Tort Uvodoma je mel g. Arhar poučno predavanje o važnosti gozdov in pogozdovanja v gozdarskem kakor v klimatičnem posledu Otroci so vršili delo z ve'rk m veiseljem.
t— Novo obrtno društvo v Trbovljah.
V	nedeljo je bfila ustanovljena podružnica »Društva jugoslovenskih obrtn;(kov za d«*v-
C
«fco banovino*. Ustanovni zbor je bil dobro
obiskan. Udeležili so se ga tudi delegati ia Ljubljane. Novi odbor vodi predsednik Kocajco Jože. Zborovanja je bulo zelo živahno. Kakor j« znano, zastopa nova obrt-ciške organizacija stališče ločenih zbornic.
t— Generalna vaja kot koncert Mladinskega zbora pred odhodom na turnejo po Češki bo jutri, v nedeljo, ob 16. v Delavskem domu. Udeleže se je tudj glasbeniki st Ljubljane. Trboveljsko občinstvo vabljeno!
Iz Novega mesta
n— Podružnica Glasbene Matic« v Novem m^stu mora odložiti za nedeljo 3ft. t m. razglašeno prireditev na nedoločen čas. Lokalne razmere bi sicer omogočile predstavo v soboto 29. t til, toda na ta dan je zadržana službeno ga. Golob - Ber-notova. Kupljene vstopnice obdržc svojo veljavo; ako pa ponovitev v dogledni dobi ne bi bila mogoča, se bo razglasilo in se bodo zneski za kupljene vstopnice pri društveni blagajni vrnili.
n— V nedeljo popoldne ob 15. uri se vrši na Losi prijateljska nogometna tekma rned prvakom Karlovca SK Gradjanskim in domačim SK Elanom. Gostje, ki pripeljejo s seboj tndi svoje >kibice<, so vzbudili med domačini za igro precejšnje zanimanje.
Iz Koniic
D0— h »reške organizacije JRKD. Ekse-fcirfiinna «re«ke organizacije je imela sejo, (ta kfutemi se je določil delovni program za
PoMm dobo. VršrrH se bodo vež ji shodi,
Ln to v Žrečah 21. maga, v Lo&eh 2. julija m v Opiortniei 16. julSja. povsod aj-urtraj po mas'. Velika shoda bosta 6. avguste v Konjiceh in v Vitanju (po prvi maši). Za shoda v Konjicah un v Vit m ju je na/prosen minister g. PuceLj kot govornik. Udeleževali se bodo teh shodov tudi nekateri narodni poslanci. Manjši shodi, odnosno sestanki bodo v Žlicah, odnosno Draži vasd, v Vrholah, pri Sv. Kun.igundi, v Skcmarju, v Šptaliou, v Bezovici, na Keblju, v T »panju, v Laižah in po potrebi še drugod.
Iz življenja na dežel?
BLED. Zvočni kino »Bled* predvaja dane« in jutri prvi nemški zvočni fiim iz cirkuškega življenja »Skok v prepad«.
Senzacionalno!
POLJCANE. Na veMkooočnri ponedeljek ee je vrši La tu nogometna tekma med SK Štora,mi in SK Booe»n, kjer so zmagali zasluženo prvi s 3 : 1, v predtekmi pa njih rezerva s 4 : 1. V nedelo bosta odigrani popoldne spet dve prav zan tuilvi tekmi med starimi dosluženimi igrač in aktivno generacijo. — Razglasitev vojnega razporeda bo pni nas v nedeljo od 8. do 12. ure v hotelu Bauman v Peklu. Prizadeti naj prineso s seboj vojaške Isti ne. — Na zcd-nji obč:osfkri seji ie bifio pttiiznano domovin-stvo občine Pekla tukajšnjemu občnrike-miu tajniku g. Mihaelu Pepelnaiku.
ospodaritvo
Povečanje našega izvoza živine
Kakor smo že včeraj zabeležili, se je naš frvoz v prvem letošnjem četrtletjj povečal nasproti lanskemu I. četrtletju za sko-ra 80 milijonov Din ali 12J/». To povečanje i/.voita ^e v precejšni meri pripisati oživlje- | rju izvoza živine in živinskih proizvodov. ' Skoro vse postavke iz gornje skupine na-i^ega izvoza kažejo naraščanje tako po količini kakor tudi po vrednoti. Naš izvoz • vin« kaže v primeri z zadnima dvema leioma naslednje gibanje:
(po številu glav)
konji govedo	svinje	drobn.
I. četrtL 1931. 7194 27.706	56.131	20.137
>	» 19S2. 4186 11.147	63.642	26.628
>	» 1933. 7200 20.241	67.270	28.S09
I*toj kcnj. ki je lani v prvem četrtletju padel na 4186 glav, se je letos zopet povečal na 72q0 glav, tako da je dosegel isti obseg kakor pred dvema letoma. Razveseljivo je zlasti povečanje izvoza govede (bre® telet). Kakor znano je izvoz govede lani najobčutn-ejše padel. in sicer od 27.706 filav v I. četrti -tju 1931 na komaj 11.147 glav v lanskem I. četrtletju; letos pa se je zopet precej opomogel, zakaj v prvem četrtletja smo izvozili 20.241 glav, to je za 82®/o več nego lani. Izvoz svinj pa se že vsa za<lnja leta po številu komadov stalno dviga. Leta 1930. smo izvozili v I. četrtletju 53.856 komadov svinj, naslednje leto 56.131, lani 63.642, letos pa 67.270 komadov. Celo i-TOž drobnice. ki gre pretežno le v Grčijo, se je navzlic znanim težkočam v trgovinskem prometu z Grčijo opomogel od lan-sih 26.628 komadov na 28.809 komadov.
Ker so deloma cene nadalje popustile, ee vrednost izvoza živine seveda ni v toliki meri dvignila kakor količina. Izkupiček sa izvoženo živino kaže v primeri z zad-rjima dvema letoma naslednje gibanje.
Izvoz (v milj. Din.)
konji gov. svinje drob. skup. I četrtL 1031. 14.1 62.9 59.4 3.3 139.7 j
>	» 1932 5.5 13.2 58.4 2.0 79.1
>	, 1933. 11.1 2S.2 65.9 1.7 106.9
Kakor vidimo iz gornje primerjave, se je vrednost našega izvoza žive živine letos povečala od 79 na 107 milijonov Din, torej za 26 milijonov ali za 32°/o.
V zvezi z izvozom živine moramo upoštevati tudi ostale važne izvozne predmete, ki spadajo v skupino proizvodov živinoreje-Tako dobimo naslednjo sliko našega izvoza glavnih izvoznih predmetov živinoreje (v mil ionih Din):
I. četrtletje 1931. 1932. 1933. živa živina	139.7 79.1 106.9
perutnina	30.3 19.0 20.1
sveže meso	49.1 30.9 32.7
sveža mast	5.5 1.4 5.2
jajca	148.4 46.9 58.8
sir. kože	14.1 10.2 6.0
387.1 187.5 229.7
Izvoz perutnine se je letos povečal od 169 ra 219 vagonov, po vrednosti pa le od 19.0 na 20.1 milijona Din. Izvoz svežega mesa kaže po količini povečanje od 323 na 336 vagonov, po vrednosti pa od 30.9 na _ 32.7 milijona Din. Znatno ee je povečal izvoz svinjske masti, in 6icer kar od 13 na 46 vagonov, odnosno od 1.4 na 5.5 milijona Din. Po lanskem hudem padcu se je letos nekoliko opomogel celo izvoz jajc. V prvem četrtletju 1. 1931. smo izvozili še 862 vagonov jajc, lani je ta izvoz zdrknil na 567 vagonov. Seveda pa se je vrednost izvoza jajc zaradi zelo nizkih cen le v manjši meri dvignila. V prvem četrtletjj 1931. je znašala še 148.4 milijona Din, lani je padla na 46.9 milijona, letos pa je narasla na 58.8 milijona. Od važnejših postavk našega izvoza proizvodov živinoreje je popustil le izvoz sirovih kož, in sicer od 10.2 na 6.0 milijona Din.
Izvoz navedenih glavnih izvoznih proizvodov naše živinoreje, ki je lani po vrednosti padel v primeri s prvim četrtletjem 1. 1931. kar za 200 milijonov na 187.5 milijona Din, se je torej letos zopet dvignil za 42 milijonov na okrog 230 milijonov Din.
Premogovna kriza m radarska podjetja
K našemu uvodniku od 27. t m. <*no prejeti od prizadete strani naslednja .ovajanja:	. ,
Krrza slovenske premogovne ime astme ni v nizu splošnih gospodarskih težav osJim-Pen in samostojen pojav. Po svojin tuinah posledicah pe je omejitev otvraOva-nja ▼ naših rudnikih občutnejša. i:e>r rudarstvo po tehmičoi prirodi dela zaposluje veliko Sceviio delavska. Stanje naših premogovnikov je posledica splošnih gospo-dirskih težav, v katerih se nahaja r.<se gospodarstvo, kot najvažnejši konsunent premoga. Zaradi tega je težko iovošti o odgovornosti premogovnih podjetij, delavstva. države ali javnost j, temveč se rojo ugotoviti samo razni vzroki ki rase premogovnike tež^e pritiskajo kakor premogovno industrijo v drutfih delvb r. se
dr/ave.	,
Izhodišče tza pretekavenje vzncvkoiv današnje«* st-inj« rw&h premogovnih rmlivi-ko<v jc dejstvo, da je proizvodnja slovenskih premogovnikov padla nasproti letu 1029 za 45 odst.. v ostalih delih države pa ie za 16 ods^ ; to porazno koustataoijo so vedno poudarjali predstavnIfci _ naše premogovne industrije m jo navajala kot po-■0ed:co sf4ne«a nazadovanj železn:-.<ih naročil pri slovenjih rudnikih. Pred trami leti so kriili naši premogovniki še 44 od*t. zelem ške potrebe, lani le še 20 odst.. pn sedanji novi razdelitvi ra so dobih 2o odstotkov.
Pr sedanjem stamju gospodarstva naravno na-zadiu:e pmmet in s tem tudi poraba n-emo^a državnih železnic: ta irapadek pa bi s- moral pravično razdeliti na vse doba-viteVe sonizmemo. V lotu 1932/33 pa so dejansko padle dobave trboveljskih
kov na 40 odst. količin fe leta 1929/30, do-
rm beleži nazadovanje celokupne potrebe državnih železnic v istem razdobju^ pad^ le na 75 odst. V tej razliki, ki zraša preko 300.000 t letno, leži glavni ™rok nase premogovne krize.
Pri novi razdelitvi železniških dot«v eo trboveljski rudniki brez ostalih premogovnikov v dravsiki banovini dobili kot osnovni mlečni dobavni kvantom 32.500 ton. t. j. 25 odst. celokupne n<ibavke, tako ^da znaša povečanje dosedanje redne mesečne količine 4500 ton- Žal pa železniški promet še vedno nazaduje, dočim seJ*aloge; premoga pn premogovnikih kopičijjo. Zelez-n ška uprava je za man vsem TOdnakom zmanjšala mesečne količine za 15 od^t- 1°-ko bodo trboiveliski rudniki v prihodnjem mesecu dobili dejansko naročila v dosedanji količin-, navzlic povišanju participa-
cij je od 20 ne 25 odist. Po novem mzdelii-niiku se udeležba državnih rudniikaiv na skupnih železniških naročiliih zonanijša od 15 na 36 odst., jx>v€Ča pa se udeležba TPD od 20 na 25 odst. n udeležbe vseh ostalih privartmih rudiu iikov v naš: državi od 35 na 39 odst. Pri starem stanju razdelitve dobav bi trta o veljaki ruidniiBi .šteli pred največjo katastrofo, Zaihvaikti se je edino najenerigionejšenuu zavzemanju naš' h gg. ministrov in poslancev, predvsem pa g. mini,stiru dr. Kramarju, da je naše ruda.reko delarvstvo obvarovano pred še težjimi redukcijami im pred ustavitvijo celih obratov.
V zvezi s težkočacni premogovnikov je biila. zadnja čas izinešema kritika prodajne politike slovenskih pretnogo^vniikov. Ta kiri-ti/ka navada, da so premogovniki sokrivi na/adovamju produkcije, kot posledice zmanjšantja prodaje zaradi previsokih cen. Premogovna podjetja naj bi izpadek železniških dobav nadomestila s povečanjem privatne oddaje V tem ozira so biild objavljeni tudi stafcistioni podatki o prodaji P'iH*noga, ki se nanašajo na vse premogovnike v naši banovini. Ustrezajoči po-datfiki samih trboveljskih rudnikov pa so drugačni. Oddaja prem;0ga trboveljskih rudnikov ra privatne potrebe dfcržii koraik s splošnim nazadovanjem celokupne jugoslo-veaske produkcije. Razdieajenge od/daje trboveljskega premoga za privatni konzum pa kaže, da je lani v primeru z letom 1931 oddaja industriji v dravsikri banovnd padla od 252.000 na 197.000 ton ali 22 odst., pri industrijskih odjemalcih izven dravske banovine pa od 214.000 na 173-000 tom, to je za 20 odst. Padec pri izvenslovenskem kon-zi:mu torej ni bil večji. Tudi nazadovanje vse jiugoslovenske produkcije premoga znaša v teh dveh letih 20 odest. (od pribVIžno 5 na 4 milijone ton).
Primerjajoč podatke za prva dva meseca t. L s tozadevnimi podatki vz leta 1930 pa dobimo naslednje rezultate. Oddaja industriji v dravski banovina ;e letos v prvih dveh mesecih pedla v primeri z istim razdobjem 1. 1930. od 49.600 na 32 tisoč ton, torej za 35 odst, oddaja industriji izven dravske baaovine pa od 27.300 na 19.800 ton, torej le za 28 od«t. Oddaja trboveljskega premoga v vzhodnem delu naše države napreduje absolutno in relativno, ker je edino v teh delih crogoče razširiti konzum. sevsda v ostrem konkurenčnem boju z rudniki ostalih delov države. V dravski banovini sami pa konzum trboveljskega premoga ne zavisi toliko od trgovskega poslovanja premogovnih podie-tij. kolikor od stvarno obstoječe potrebe naše industrije. Upoštevati pa je tudi posebne davščine in bremena, ki otežujejo konkurenčno sposobnost naših rudnikov
nasproti iudndko«n iz drugih <Wor držav«, kjer ae premog zaradi manjših javnih d*-jetev proizvada po ugodnejši proizvajalni
ceni.
Centralni gospoda-eki in socialni problem naše premogovne ndustriie ostane njena udeležba pri državnih dobavah, predvsem pri držaivni železnicL Trboveljski rudniki se skušajo čim boiy osvoboditi odvisnosti državnih dobav. Tako so dvignili odstotek prodaje ia privatni trg od 46.25 odst. celotne oddaje v letu 1929 n« 54.6 odstotkov v letu 1932. Taka poslovni rezultati se dado doseči samo z največjimi žrtvami v ceni, ki v sedanjem urenutikiu splošno ne dosežejo višne proizvajalnih stroškov.
Trboveljski rudniki se bore vitev gospodarskega in fknanianega iwvno-težja ter se njihov poslovni položaj ne sme
več ocariic^-at.i po merilu normalnih aH
ugodnih kcnjunkturrab razmer.
•
K gom.iVlm šrva^njem se nam zA potrebno pripomnit*-
Trditev, da se promet naših železnic nadalje krči, kar porarooa ponovno zmanjševanje naročil premaga za železnice, menda ne bo točna Obseg prometa naših železnic je odvisen predvsem od gibanja izvoza in od splošnega razvoja gospodarske delavnosti. Izvoz pa se je, kakor znano, zadinye mesece precej dvignil Po pravkar objavljenih podatkih smo v marcu 'izvozili za 33.500 ton ali 19 odst. več blaga v inozemstvo nego lac; v istem mesecu. Pa tudi notranji promet menda ne bo nazadoval, zakaj stanje našega gospodarstva letos ni slabše nego km Po statistiki OUZD je brila letos ob konou maroa zaposlenost enaka kakor lani ob istem času. Z«nan(jša-n^e naročil železnic za mesec maij pa je vsakoletni pojav, fln(j so tiudu lani dobave slovenskih premogovnikov železnicam va-riirale med 40.000 do 50.000 ton v zimskih mesecih in 26.000 do 35.000 ton v poletnih.
Podatki o odstotnem nazadovanju oddaje premoga industriji v dratvski banovini in indiustoiija kaven dravtske banovine, ki so bi&i objaviljona v »Jutru«, se nanašajo na naslednje številke fcz tekoče rudainske statistike. Premogovnrlki v dravski banovini eo odda/i v zaidnfVIh drveh lot.ilh indu-strriji nasledmtje kofcoine premega (v tonah):
v drfl>v?/k)i banovini Hven dr. bsn.
L 1931.	337.090 231.418
L 1932.	282.334 182.412
rarfika	—16^% —,21.2%
Oddaja midusbrrlji v pmvdh dveh mesecih t. 1. v pmmen
z istim raizidob(je«n L 1930 pa je znašate (v torek):
v dravski banovimri teven dir. ban.
Jul in feibr. 1930 58.198 34.138
jan. ki fobir. 1933 47.172 21.909
naiz&ka	—19% —36%
Ker se pa tfče povečanja odstotfka oddaje privatnim odjemalcem v primeri z oddajo železnicam, je omeniti, da povečanj]e tega odstotka ni d>ka>z za uspeh pnitzade-vanja po večljn oddalji premoga privatnim odjemalcem, temveč je predvsem posledica manjših naročil železnic, zakaj fe bi železnice n. pr. ukinile vse dobave, bi se odstotek oddaje privajtmm odjemalcem avtomatično dvignil na 100 odst.
Gospodarske vesti
= Gospod minister m trgovino in Industrijo je izdal odlok, da se mednarodnemu vzorčnemu velesejmu, ki se bo vršil od 3. do 12. junija L k v Ljubljani, prizna čisto gospodarski značaj. Na podUagi odtk> ka istega ministra se smatra X1U. ljubljanski velesejem kot uradno priznana razstava v smislu paragrafa 94 pravilnika za izvrševanje zakona o zaščiti industrijske svojine od 1. maja 1928. Po tem so še nepatentirani predmeti industrijske svojine, razstavljeni na tem velesejmu, zavarovani s pravico prvenstva od dneva razstavljanja.
= Prekini enje tngosfovensfco - *v»trrlskih trgovinskih pogajanj. Kakor poročajo z Dunaja so bila te dni pogajanja za revizijo trgovinske pogodbe med Jugoslavijo m Avstrijo za nekaj časa prekinjena. Pri pogajanjih so se pojavile razne težkoče, ki jih doslej ni bilo mogoče odstraniti. — Avstrijski državni statistični urad je objavil podatke o avstrijski zunanji trgovini v prvem četrtletij«!, ki kažejo v nasprotju z jugoslovenskimi podatki izredno visoko pasivnost Avstrije v prometu z našo državo. Ta pasivnost je kakor znano dala Avstriji povod za zahtevo po reviziji trgovinske pogodbe. Po avstrijskih podaflkih je Avstrija v prvih treh mesecih t I. uvozila iz Jugoslavije za 29.3 miJijonov Šilingov blaga (lani 23.3), dočim je izvozila le za 11.5 milijonov šilingov (lani 13.4).
—	VIII. redni občni zbor Ljubljanske borze za blago hi vrednote je sklican za 23. maj ob 16. v borzne prostore v Ljubil?ani (Gregorčičeva 27). Na dnevnem redu so poleg bilance in poročil predsednika, borznega sveta, finančnega odbora, volitve 5 članov borznega sveta. 5 članov rinančne>-ga odbora in 15 čianov razsodišča.
= Prodaja. Dne 30. maja se bo vršila pri glavnem sanitetnem skladišču v Zerrmnu u^tmena licitacija glede prodaje starih pocinkanih sodov, stare pločevine in pločevinastih škatljic.
—	Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sureiema do 6. maja pomidbe glede dobave 45.000 komadov zatikačev, 100 m plinskih cevi. 180 komadov koien za plinske cevi in 10 k« železne pocinkane žične vrvi, do 8. maia pa glede dobave 1300 kg mavca, 200 kg manganovega kita, 100 kg grafita, 30 komadov čopičev, 20 kg ribjega olja in 200 pol smirkovega papirja. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku). Vršile se bodo naslednje licitacije: 2. maja pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave živil (rezanci, so-čivje, paprika, čebula, olje, kava, čaj, suhe slive .mast), 22. maja pri dravski delavnici v LhibMani glede dobave 52 kv. metrov lesa, 31. maja pa glede 15.000 kilogramov nafte, 765 kg strojnega olja, 675 kg cilindrskega olja, 75 kg olja za ležišča, 75 kilogramov očija za dinamo, 100 kg kom-presorskega olja, 200ifcg petroleja in 200 kg bencina.
Borze
28. aprila.
Na ljubljanski borzi sta se danes devizi Newyork in Berlin nekoliko dvignili, dočim je London popustil. Tudi Trst je bil nekoliko slabejšL Avstrijski šiling notira v privatnem kliringu 8.30 — 8.40 (v Zagrebu 8.35 zaklj., v Beogradu 8.30 — 8.375).^
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nadalje boli elaba: do prometa je danes prišlo po 189 in 190 (v Beogradu po 187 in 185). V ostalem so bili zabeleženi š« zaključki v 7*/» investicijskem posojilu p° 41.5o in ▼ delnicah Priv. aernrne banke po 191.
De rite.
Ljubljana. Amsterdam 2308.18 _ 2319.54, Berlin 1414.03—1324.84, Bruselj 202.13 do 806.07. Curih 1108.35—1113.85, London 194.30 do 195.90, Newyork Ček 5208.26—5236.52, Pariz 225.85—226.97, Praga 170.90—171.76, Trst 297.68—300.08 (Premija 28.5V*).
Zagreb. Amsterdam 2908.18 _ 2319.54, Berlin 1314.08 — 1324.83, Bruselj 802.13 do 806.07, London 194.30—196.90, Milan 297.64 do 300.08. Newyork kabel 5230-26-5258.52. ček 5208.26 _ 5236.52, Pariz 225 85—226.97, Prasa 170.90 — 171.76, Čirih 1108.35 do 1113.85.
Curih. Pariz 20.375, London 17.54, New-york 471.12, Bruselj 72.325, Milan 26.875, Madrid 44.40. Amsterdam 208.25, Berlin 118.75, Dunai 56.2, Stockholm 91, Oslo 89.70, Kobenhavn 78.35, Sofija 15.42, Praga 58.10 Bukarešta 3.08.
Dunaj. (Tečaji v privatnem kliringu.) Beograd 12.03. London 31.51, Milan 48.39, Newyork 348.68, Pariz 36 71. Praga 25.68, Čarih 180.19, 100 S v zlatu 131.38 S pap.
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 190 den.. 7"» investicijsko 42.50 — 43, 7°/« Drž. hipotekama banka 42 den., 6*/» begluške 31.50 den
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 190 — 191, za maj 187 — 191. Vit investicijsko 41.50 _ 42, 4»/o agrarne 23 — 25. 7°/o Drž. hipotek, banka 42 — 44, 6"/o begluške 31.75 — 32.50; bančne vrednote: Privileg. aerarna banka ISO — 191; industrijske vrednote: Šečerana Osijek 110 den., Is is 30 bL, Trbovlje 140 — 150.
Beograd. Voma škoda 187, 185 zaklj., 7V» investicijsko 43.25, 43 zaklj., 4°'o agrarne 23 den., 6»/« begluške 32, 31.75 zaklj., 7",'o Drl hipotek, banka 43 — 44, Narodna banka 3650 — 3700, Priv. agrarna banka 193 do 195 zaklj.
Dunajj. Dunav-Sava-Jadran 14.45, Staats-eisenbahnges. 14.75, Trboveljska 15.05. Al-pine-Montan. 11.75.
Blagovna tržišča
2IT0.
4- Ljubljanska borza (28. t m ) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se pšenica (po mlevski tarifi, slovenska postaja, plačljivo 30 dni): baška. 76 kg težka po 272 — 277.50; baška, 77 kg težka po 29.) do 292.50; koruza (mlev. tar., slov. postaja, plač. 30 dni): baška promptna po 112.50— 115. za april po 120—122.50; moka: slov. postaja, plačljivo 30 dni): baška >0« po 425 —430, banatska 435—440.
+ Novosadska blagovna bor** (28. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 58 vagonov. Pšenica: baška okol. Novi Sad, Sombor. erednjebaška, gornjebaška, sremska in baška potiska 210 — 212.50; eomjebanat-ska 207.50 — 210. Ječmen: baški, sremski 64/65 kg 96-97.50; pomladni 66/67 kg 100 —102.50. Oves: baški, sremski, slavonski 90 — 92. Koruza: baška in sremska 60—62; za april - junij 66 — 68; banatska 59 — 61; baška, ladja Sava in Bege j 64 — 66; ladja Tisa in Dunav 65 — 67. Moka: baška in banatska 50g< in >0gg< 345 — 355; >2« 325 — 335; >5« 3f>5 — 315; »6« 275 do 280; >7< 170 — 1S0; >8« 65 — 67.50. Otrobi: baški 55 — 57.50. Fižol: baški, sremski beli 100 — 106; slavonski marogasti 92.50 do 95.
+ Somborska blagovna borza (28. t m ) Tendenca mlačna. Prometa je bilo 48 vagonov. Pšenica: baška. okolica Sombor, sremska, slavonska 212.50 — 215: gomjebaška, banatska potiska 215 — 217.50; baška potiska 217.50 — 220: banatska 210 — 212.50. Koruza: baška 59 — 61: za maj - julij 65 do 67; baška Dunav in T;sa šlep 65 — 67. Moka: baška. banatska >0g« in »Ogg« 340 do 360; »2« 320 — 340: >5« 300 - 320; »6« 270 — 280; »7« 160 — 170: »8« 62.50 do 65. Otrobi: baški 52.50 — 55. Fižol: baški uzančni 97.50 — 100.
Moška lepota po 1840 Din
Velika Kik>nda, 27. aprila
Jovan Hatvan, Ivan Cobaj, An tel Her-mec in Silvester Sunemar so bili zelo dobri prijatelji, pa se je tako zgodilo, da so se temle pred kakimi tedni sestali na sa-laišu, pristavi Jovana Hatvana in so se prav prijateljski povesel li. Biio je jedače in pijače, kolikor si je je le moglo požalet. srce. Bilo je teh božjih dobrot celo še preveč, tako da jjm je zlata kapljica zlezla precej močno v lase. Jovan Hatvan kot gospodar se je umdcnil že prej in je pustil ostale tri prijatelje, da so se veselili in zabavali, kakor so vedeli in mali. Silvester Sunemar je potem nrvi omagal. Zvrnil se je na postelflo in sladko zaspal.
Cobaj in Hermec. ki sta bila večja korenjaka, sta še nadalje praznila kozarce, pri čemer pa ju je motilo smrčanje tovariša Silvestra. Tedajj jima je prišla sijajna misel. Silvester Sunemar je mol lepe brke in močne obrvi, na kar je bil zelo ponosen. Da se tako'e »po prijateljsko« na-šal/ite z nijum, sta poiskala britev, pa srta mu pobriila brke in obrvi. Lahko si je mislili, kak je bil krohot vseh S"lvestjrovih znancev, ko so ga po presipani trfcnjenosti zagledali brez brk in obrvi. Prvi trenutek ni mogel razumeti, zakaj se mu vse smeje, toda ko je segel z roko pod nos, se je zgrozil. Seveda mu mi bilo treba šeile povpraševati, kdo mu je napravil to — sramoto. pa jc šel ;n tožil sodišču svoja prijatelja Ivam Cobaja in Arttala Hermeca.
Na sodišču sto se ČJobaj in Hermec Izgovarjala, da je vse to bila le prijaeljska šala, storjena pod vplivom dobre vinske kaipljice in v prepričanju, da bodo prijatelju Silvestru brke in obrvi po obritju v kratkem zopet porasti a ter še močnegže in lepše kot so bile ptej, toda sodišče je ! smatralo, da sta s tako jmnroviziran m izvajanjem brivskega poklica ra.zialila to-žitelja in mu na>grd"la obraz ter ju obsodilo vsakega na 420 Din g'.obe. v primeru neizterljivosti na na 7 dni ?a.iv>ra ter oba . vkup na 1000 Din odškodnine tožitelju za nagrditev obmza. Silvestrove brke in obrvi,
njegova moška lepoto ju stane potemtakem Čedno vsotico 1840 Din. č"baj in Hermec zatrjujeta, da se ne bosta n'kdar več lotila tako dragega brivskega posla.
Pevski praznik ob lOIetnici Glasbene Matice v Krškem
Kriko. 26 aprila
V soboto in nedeljo je Glasbena Matica v Krškem priredila v sokolski dvorani v proslavo lOletnega jubileja pevski koncert z izbranim programom. Koncert je bil uspela revija naše zborovske umetnosti. Vsi nastopajoči so bili nagrajeni z obilnim aplavzom. Pevski zbor s predsednikom g Vutkovičem Josipom, pod katerega taktirko so bile naučene in izvajane vse koncertne točke, ima lahko zadoščenje v tem, da je nastopu z velikim zan-maniem sled ic navzočro občinstvo, ki je dvorano obakrat napolnilo.
Sodeloval je izvrstni sokolski orkester, ki je v uvodu zelo dobro odigral dve skladbi. Sledila je mogočna Foeisterjeva pesem »Z glasnim šumom s kora«. ki jo je odpel osmeroglasen mešani zbor, nato pa srbska narodna »Sunce žarko« z istim zborom m z mezzosopranskim solom ge. Dikličeve. Zatem je odpela Lajevčevo »Ser na d o« ga. Levstikova, Vilharjevo »Zakaj« pa v bas-baritonu g. Zrimšek, kateremu je sledil samospev ge. Joštove v Devovem »Maku«. Nato je zapel ženski zbor Adamičevo »Iz-praševalnico«. ki je dosegla izreden učinek. Na splošne zahteve .se je morala oba dneva ponoviti. S prav tolikim uspehom je mešani zbor odpel Schwabovo »Zlato kan-glico« s sopranskim solom ge. Joštove ln spremljavo cclotnega orkestra. Po odmoru je nastopil orkester z uverturo »Lepa Gala-teja« in nato mešani zbor z narodno pesmijo »Polje« s solisti g. Vaničem. go. Jo-štovo in go. Slugovo. Zatem so ponovno i &amosj>evi nastopili ga. Joštova, ga. Levstikova in g. Zrimšek. Koncert sta zaključila »Veseli pastir« in »Vračara«. ki ju je odpel moški in mešani zbor 3 spremljavo orkestra.
Prireditev je tako v umetniškem kako« gmotnem oziru sijajno uspela in pokazala, da lOletno delo Glasbene Matice ni bilo zaman. Glasbeni Matici je bil poklonjen lovorov venec, njenemu predsedniku g. Vut-koviču pa šopek krvavordečih nageljnov. Želimo, da bi Glasbena Matica z enakim uspehom delovala tudi v drugem desetletju v prospeh in slavo slovenske in jugo-slovenske pesmi!
Repertoarji
DRAMA.
Sobota, 29.: »IzpreobrniteT Ferdiša PiSto-
re«, premijera. B. Nedelja, 30.: ob 20. uri »IzpreobrniteT Ferdiša Pištore. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 1.: »Dame z zelenimi klobuki
Red C. Torek, 2.: zaprto.
OPERA.
Sobota, 29.: sManon«. D.
Nedelja, 30.: ob 20. >Pri belem konjičkne
Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 1.: zaprto. Torek, 2.: ob pol 19. >Parsifal<. Poslednja vprzoritev. Izven.
Premiera v drami. Drevi uprizori diam»
prvič Češko komedijo Františka Langerta >Izpreobrnitev Ferdiša Pištore«. Veliko vlogo v tej komediji igra tako zvana »Armada epaeac, ki ima na Češkem veliko privržencev. Glavno vlogo Ferdiša Pištore igra C-esar. starega Pištoro Kralj, Irmo Pi-štorovo Polonca Juvanova. sestra Terezija iz Armade spasa je Mira Danilova, častnik iste Armade Gregorin, Kneza igra Železnik, bankirja Rosenctocka Bratma, tata' Vejrosteka Skrbinšek. Dejanje se vrši v sedanjem časa v Pragi. Komedija je prevedena na vse evropske jezike ter je bila tndi povsod igrana z odličnim uspehom. Režija prot §<st.
Namestu »Koštane« bo drevi »Manon«-Napovedana »Koštana« ni mogoča, ker js g. Primožič obolel in tudi v Zagrebu ni nihče prost za to vlogo. Glavni vlogi v »Ma-nonc pojeta ea. Gjungienac in g. GostiŽ.
Poslednja repriza »Parsifala« bo 2. maja ob pol 19. Aboneriti imajo na podlagi predložene izkaznice 30« • popust pri nakupu vstopnic, ki se morajo dvigniti najkasneje do ponedeljka popoldne. V torek se vstopnice s popustom ne izdajajo vež.
9ENTJAK0RSK0 GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.15. Sobota, 29.: »Ljubezen v treh«. Premier*.
Stoti nastop Mirana Petrovčiča. Nedelja. 30.: »Ljubezen v trehe.
Drevi bo r Šentjakobskem gledališča premera izvrstne komedije i Ljubezen v treh«. Komedija vsebuje mnogo prisrčnega duhovitega humorja in situaciieke komike. Pri tej predstavi proslavi g. Miran Petrov-čič, režiser in tajn'k odra, svoj stoti nastop. Vstopnice od 10. do 12. in od 15- do 17. pri blagajni v I. nadstropju Mestnega doma. Jutri ob 20.15 se komedija ponovi.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Sobota, 29.: ob 20. »Faust«. Gostovanj«
operne pevke ge. Franje Burjeve. Znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 30.: »Se li razumemo?« Zadnjič. Znižane cene.
Ga. Franja Burjeva. izza poslednjih mariborskih opernih sezon še dobro znana primadona, ki je uživala pri občinstva velike simpatije, gostuje drevi v Gounodovi operi »Faust«. Na poslednjo uprizoritev te opere opozarjamo še posebej.
Lov za zlatom v Čile ju
V čileju vlada že nekoliko mesecev pravi lov za zlatom, ki spominja na podobne dogodke v Kaliforniji in Južni Afriki. Raz. lika je le v tem, da so bili či enski zlati rudniki znani že stoletja, a jih niso izkoriščali, ker sta ruda in pesek vsebovala premalo drage kovine.
šele v zadnjem času ko je padla vrednost čilenskega peza, je postalo vredno in donosno izpirati zilato Tega posla so se lotili pred vsem brezposelni, ki so začeli romati s svojimi družinami v ozemlja, kjer je mogoče pridobivati zlato. Možje kopljejo, ženske izpirajo kovino, število vseh oseb. ki so danes zaposlene s takšnim de. lom, cenijo na 45 000 duš in mnogim se je v resnici nasmehnila sreča. Ni redko, da ima mož. lri je bi' še pred tedni brez beliča v žepu. danes po več avtomobilov Tudi državi gre to i sikanje zlata v prid. kar se kaže zlasti v tem. da more spet uvažati rame potrebščine iz inozemstva.
Sex appea!
Ta anglo.ameriška beseda, ki bi Jo prevedli morda z besedo »privlačnost spolov«, označuje, v kratkem povedano, lastnost neke osebe, da v osebi drugega spola s samo svojo navzočnostjo zavedno aM nezavedno vzbujajo poželenje.
Te lastnosti ali sile nimajo val ljudje; mladost in lepota nista edina činitelja, ki tvorita to privlačnost mnogi mladB in lepi možje in žene nas ostavljajo popolnoma hladne: že ta vsakomur znana dejstva nam kažejo, da je sex.appeal med lastnostmi nekaj posebnega. Moški in ženske, celo najkorektnejši. se dado v svojih dejanjih voditi po nezavednih simpatijah najmanj toliko kakor po razumskih razlogih. V vseh primerih pa bodo dajali prednost med dvema človekoma drugega spola tistemu, ki ima tisto skrivnostno lastnost dasi je vrednost drugega človeka morda več;a. Tako je sex-appeal važen element družao. nega življenja in vreden, da ga malo preiščemo, das: se moramo že v naprej zavedati težavnosti tega početja.
Rekli smo. da lepota ni brezpogojen čini tel j spolne privlačnosti in to ie tem očit_ nejše, ker je pojem lepote nemogoče opredeliti. Kar je Evropcu vrhunec ženske le-pote. je Kitajcu morda istovetno z žensko grdoto in narobe: kar so smatrali nekcč za lepo, smatramo danes za manj lepo, ni-
ti dveh ljudi ni mogoče na sveto, M tal imela v svojem pojmovanju lepote povsem iste vidike. Je pa neka vrsta lepote, ki ne bo nikoli ostala brez učinka m ki se razo-deva bolj nego v drugem v enem samem pogledu, nasmehljaju, v kakšnem izrazu vdanosti, nežnosti ali čutnosti. So ženske, ki so veljaie za grde ali Ki niso vrJbujale vsaj nobene pozornosti pri moških. Hi po. ma pa se doadeva. Kakor da izžarevajo nekaj novega, privlačnega. Na zunaj se niso spremenile, saj je na njih isto kakor prej — a vendar ugajajo sedaj vsem. Kako to? Stvar je v tem da ljubijo in so ljubljene. Ljubezen pa privlačuje ljubezen, a obenem povečuje lepoto podžiga ljubosumnost, nečime most in tekmovalne sile, ljubezen je to, kar imenuje Stendhal >un$ promesse de plaisir«, obljuba radosti.
Poseben znak sex_appeala je tudi nestanovitnost Resnica je da nas čestokrat privlačujejo muhasta bitja, ki jim ne pripisujemo povsem zanesljivih čuvstev. Morda leži vzrok v tem. da smo potrebni v dolgočasju današnjega življenja močnih emocij. kakršne so imel" aaši barbarski predniki v svojem sožitju z naravo, bogovi, ljudmi in živalmi, a smo jih mi izgu. biirt. Muhavost in nestalnost nam jih nado-mestuie in lov za ljubeznijo, čeprav tudi za bolečino v ljubezni, nam igra isto ulogo kakor navadni lov ta vojna v primitivnem življenju Nobeno pravile nf seve. da brez izjem io so moški kakor žensk«,
ki Jim življenje ni tako pramo, da bi potrebovale podžiga.jočih učinkov sex-appea_ la. Ljudje, ki jim je glavno lastno delo, se zanj bolj malo zanimajo ali ga pa naravnost zavračajo.
Različne in celo nasprotne so tudi bist_ venosti, ki pospešujejo ljubezen pri moškem ali pri žeoski. V splošnem ljubi ženska tudi v današnjem času, ko poudarja svojo enakost, v moškem pred vsem silo in avtoriteto, »iimponira« JI moški, ki Jo «na obvladati. Moškemu povečujejo dražest ženske spet lastnosti, ki zahtevajo od njega, da jo ščiti, tedaj siabotnost. otroškost, nebogljenost. Kakor vsako splošno pravilo ima tudi to svoje izjeme: so močne ženske ki potrebujejo slabotnega moža, da ga ščitijo kakor mati otroka; so moški, ki ljubijo le močne ženske. Sex_appea! ima pač svoja čudna pota ta ozadja, ki nastajajo tako rekoč iz nespremenljivih elementov telesne ta duševne pojave kakšnega človeka, čestokrat pa ima svoj nastanek tudi v vzrokih ki tiče izven človeka. Bv-ron je imel po objavi »Childa Harolda« isti obraz ,isti duh. isto telesno lepoto kakor prej. A vendar ga prej ženske niso poseb. no opažale literarni uspeh pa ga Je mahoma spremenil v dona Juana. Uspeh v življenju 1e tedaj to. kar človeka napravi prečestokrat privlačnega tudi v ljubezni — to v tem Je morda nasvet za ljudi, ki si privlačnosti žele. a frm je na poti lastni nelepi obraz aH boječnost
Človeška puščica
AmeriSKi artist Jimmy Campana, ki ga s šest metrov dolgo pripravo izstreljujejo v zrak. Vsako pot se artist vlovi v nastavljeno mrežo
T Oaklandu (Kalifornija) sta brata William in George Besler zgradila let^o, ki ga žene stroj na paro. Dosedanji poleti so dobro uspeli
Zlato na Labradorju
V krempljlh bandltov
Ugrabljeni sin milijonarja v oblasti strahovalcev
Bombastičen 1. maj v Nemčiji
Nemška vilada si na vso moč pmizadeva,
da bi organizirala čini bocnbetstičtiejšo piro-siavo 1. trki.ju v znamenju nejodneg«! eocia-livcna. Tako upajo, de se bo 1. maja zbralo oa Tempelholskem letakšou poleg Berlina ogromno število ljudj. Njim na čast bodo »večer spuščali rakete. Pripravili so tudi tisoč možnamev, s kaiter m i bodo streljali. Na razpolago je 3000 kg emodmika in drugih kemikalij za nazveseljevanje mn-*vc. Pokale bodo tudi do 23 kg težke boifToe. Ob vsem tem hrupu se bodo l!jodye navduševali za Hitlerjev režim.
Sadovi politike med brati
Na Dunaju sta s«e sprk neki 20 letni čevljarski pomočnik, ki pr pada politično n-a-rodno-eociahstični stranki, in njegov' brat, po polrifrčnem prepričanju komunist. Po kratkem prepiru na ukci je nerodni socialist ostreii komunista z revolverjem Morilca je prijela policija.
Žirafam enake
Dr. (Jerebe
rakla. se bo JwreKla sodba, da dc#t enak ce pripada airj-aktm.u plemenu. I zve« evropska narodi veljajo z»i nea-riijce, Slovane pa računajo k a<riijcem V rLarodiTO-rociaiiis^iiani stranki veirja za čistokrvnega Nemca le oni, k; more dokatzairi. da ima 1800 č-sto-krvnih ari.jskčh sorodnikov. Razsajeije » ariijski pripadnosti bo poverjeno posebai kom-ls-ji.
Kariera svetovne rekorderke
Gertruda Eberie, ki je preplavala Ro_ kavsdc preliv in je kot športno čudo vzbujala senzacijo po svetu, živi, kakor pišejo newyorški listi, danes kakšnih 5 ur od ameriške metropole kot učiteljica plavanja. Nje tedenski zaslužek znaša 40 dolar, jev.
ANEKDOTA
On: »Včeraj sem bil pri neki vedeževai-kl, dal sem J5 100 Din in mi je prerokovala, d« stopiva midva, vi in jaz. v kratkem pred oltar.«
Vsak dan ena
Iz
življenja
letalo na paro
in sveta
Nosovi morskih prašičkov in nosovi ljudi
Prof. Matthes v Greafswaldu je ugotovi. «Sa zavoha nos morskega prašička nitro-bencoi še v razredčenosti 1 : 10,000.000. To Je nekaj izrednega, če primerjamo re-Bufctate, ki jih Je imel Matthes pri poekn-sih z dijaki
Predložil Jim Je več s&led kaše, v eni med njimi Je bila majhna količina nitrobencola. že pri razredčenosti 1 : 10.000 je odpovedal vsak človeški nos m ni vedel več določiti kaše s primesjo. Izvrstrr voh Je morskim prašičkom seveda v veliko korist pri fefoe-ri hrane. Lahko nam je razumeti, zakaj se morejo živali v splošnem tako dobro izogibati škodljivim rastlinam. Ce daš morskemu prašičku hrane, ki rruu je po vohu tuja. Jo bo najprvo pokusil v neznatni količini ta Seie če vidi, da mu ne Škoduje, se bo privadil polagoma na večje količine.
Odletel je
Najdišča, ki so jih odkrili letalski izvidniki
VTJdoiž Severozapadne reke in pri jezeru Ašnanipi na Labradorju so odkrili lansko leto letalski izvidniki velika najdišča zlata, zlasti pa v okolici omenjenega jezera. Neki letaiec je prinesel od tu kose rude, ki vsebujejo za 200 dolarjev zlata na tono. Razumljivo je. da so se začel: ljudje takoj zanimati za zlata najdišča in da so se stvo-rile kanadske in ameriški družbe, ki jih mislijo izkoriščati v velikem1 slogu. Novo-furuHartsika vlada ,ki fi pripada Labrador, je že do&iej imela velike dobičke s predajo pravice za izkoriščanje zlatih zakladov v ozemlju, ki ga v ostalem le še pra-v malo poznajo in je še prava divjina.
Ta čas se pripravljajo cela brodovja le.
tal in ledotomilcev, da odplovejo po naročilu raznih družb s potrebnimi pripravami ta ljudmi proti deželi zlata. Po zraku m po vodi bodo skušali prodreti do nje, kar se bo pač posrečilo, najsi bodo težave še tako velike. Vlada sama odpošlje velik ledolomilec s stroji ta iskalci zlata v Rigolet ob atlantski obali Labradorja, od koder bo z avtomobili še 100 km poti do izliva Severoza. padne reke in od tu še kakšnih 300 km potovanja skozi ne obljudeno divjino do zlatih poljan. Družbe bodo osnovale na Sedmerih otokih v Zalivu reke Sv. Lovrenca bazo za letala, ki bodo od tu imela kakšnih 200 km zračne peti do glavnrlh naidišč ob jezeru Ašnanipi.
Angleži se vesele svoje davčne politike
Gospod Neville Chamberlam, angleški finančni minister, je v svojem načitu za novi državni proračun sicer temeljito razočaral davkoplačevalce, ki so upali, da se bo % novim letom dohodninski in marsikateri drugi davek temeljito znižal, a vendar jim je pripravil veliko veselje: davek na pivo je znižal za 1 pence na pirat in Istočasno je napovedal, da se bo odstotek alkohola v pivu zvišal za 2 odstotka. Ta »veeela< novost je izvala ogromno navdušenje med gostilničarji, ki upajo ,da bodo iztočili več piva, če bo za 1 pence cenejše, med poljedelci, ki upajo, da bodo zaradi porasta alkoholnega odstotka prodali na leto za 450 tisoč sitotov ječmena več nego doslej, in seveda med pivci ki upajo, da si bodo ce-reišega in močnejšega piva lahko več privoščili nego doslej. Tako so na Angleškem (razen prepričanih abstinentov) vsi ljudje veseli ta zadovoljni, najboij pa seveda državna blagajna, ki se Ji bo ta vtaarček popusta pri dohodkih še dobro obrestoval, ne da bi Ijsudje nad tem godrnjali.
Če boksar zamudi ladjo
Iits.'LijaiitJk: boksar Cannera bi se bij moral v toteik vkrcati na pretv\inom>:lk, ki je na poet v New Yonk. V Genovo, kjer bi bil moral stopiti na ladjo, pa je prspd
prepozno. Že v Milemu je ugotovil, da bo knel zamudo. Zato je telefoniraj v Gotovo, naj pr pravijo zanj vodno letaiio, ki ga ponese za prekomomikom. Takoj po prihodu v Genovo se je Gamnera vkrcal r.a hidropian, k je približno v uri časa dosegel ladjo, ki se je ustavila in sprejela Car-nero na kro<v Ca mera 6t no spoprijel s Sha rkevom za naslov svetovnega mojistra v boksanju letos 29. juai^ja.
Mirovna nagrada za Hendersona
fc Londona javkj^jo, da je podelila Ca/r-negieva ustanova nagrado za nrr Artorju Hetndersosuu za njegovo mirovno prizadevanje. Herod erson je prejel 2200 funtov šterlingov.
podpolkovnik Diisterberg
drugi vodja nemškega Stahlhelma, in sicer zato, ker se ni strinjal s Hitlerjevo voljo, da se mora Stahlhelm docela podrediti ua-rodnosocialistični stranki in njeni disciplini
Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefove« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnrv-krvnih, korpulentnih osebah, satikarjih in hemoroidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—iMiiniitiiiifiiMfn aifiiir
Osel, ki žre bankovce
Neki kmet iz okolice italijanskega mesta Novare, ki je znan kot zelo skop, je hotel pred svojim bratom skriti večjo vsoto denarja. Iz bankovcev po 1000, 100 ta 50 lir je napravil šop, ki ga je vtakni! v seno v hlevu. Te dni je njegova žena vzela iz hleva kup sena in ga položila oslu v jasli. Malo potem je našel skopuh v jaslih zaklad ves razcefran, del bankovcev pa je žival že požrla.
čas belušev je prišel
Nesrečonosni »plavi diamant«
»P^asvi diamant«, fci ge cenijo sfcoro na
sto milijonov Dim naše veljave n ki je b i pred dvestopetdesetmi ksii ukraden iz »česa Buddhovega kipa aa Daljnem vzhodu, hrani trenutno 'Ameri tenka mre. Mac-laen. Diamant je prisov čno znam zaradi svojega prokletstva. katerega pr naša po izročilu vsakemu hranitelijsu. oziroma lastniku. Vsi dosedanji lastniki »plavega drtiman-ta« »o namreč umriri nas kie smrti. Odkar je dragi kamen v lesni Macleenove rodb-ne. jc rudi njo zadela izguba- Njen*iga. najstarejšega srna je porora! avtomobil do smrti.
Naši oitatellji se spomirjajo najnovejše ugrabitve v Amerki, kjer jc postal žrtev izsiljevalcev mlad sin miilijjonarja Faotorja iz Chicaga. Mladenič ee jc te dtrm vrnil v očetovo hišo potfem ko so ga b and'ti izpustili iz skrivališča, ker so se bali, da jim pride policija na sled.
Factor ne more nič pojasn ti, kk je bSl za srvoje odsotnosti. Domneva «mio, da so ga odpcliie.li neka.m proti severu, k.jer fo ga imel- skritega na neki farmi. Mož. ki so ge biLi uigrafo:fti staršem, nn ves čas nikoli videl Prijeli so ga s kritik, m na obrazu tako, do ne more povedat, kdo so.
Jerome je živeJ osem dni v sc^bi brez okna. kjer je bila ed;ni k<>s pohištv« žim-nice. Vhod v prostor je bil skozi žele na okovana v-eta: SIkozi nje ie stooii od časa do česa paizn k. ki nvu ie prinašali lurcno.
Navzlic temu. da je b:!« ječa ir^adegfl FactorjB temina, je pezirrlk vselej, ko je stopil v sobo, vrgel na glavo Wo.z'ti^> p krinko. Milijonarjev sim ga je mi'o prosil, naj se ga usmili, a pazn k je biil gliuh za
ncegove prošnje. Oskrba jetnik« pa je bila odPčna. Ko se je vrnil domov, je bil sicer nekoliko bled n razburjen, drugače pa po-poln"m« zdrav.
Factor je bil v terrrm ječi že popolmoms oropeL Kar vntop jo nekega dsn« v sobo neznani možje m ge pozovejo, naj jwm sledi. Preden so ga odpeljali v/, ječe, so mu prelepil- oči z obliiži. Potctn so ga posedli v avtomobil. \*o/ti ja jc b le zelo dolge. Ni dvoma, da je avtomobil vozil v velikih krivuljah proti c:l£U.
K.o se je voz usrt.-i vnd, mu je ^redaJ ukazovalni mošk;	naj izstop'. Pove-
lje se je gladilo dobesedno takole: »Pojdite šest sto iardov za nosom in ne oari<te se. kojti ta kii« neposlušnost bi vas staile življenje.« Factor y* ubogal kr.Ko<r mu j« b:lo veljeno. N +f nn nrse! m« mi pH5k», da ne bi roiTial po zahtevi bandithov. Ko ie prišel na cilj. je odpri oči iin videl, de pt«-ji pred končn-'m postajališčem cestne železnice. O ugrab:tel:,l.'h pa nii od tedo-i rH-kjer nobenega s-ledu.
bi rade postale te ženske Iz Zadnje Indije, ki nosijo okrog vratu obroče iz bakra, čim več obročev ima kakšna ženska, za tem lepšo jo irea njeno pleme. Nekatere »lepotice« si s tem naložijo na telo breme do 60 funtov teže
»Oprostite, prinesel sem s seboj pilico za nohte, ker ne morem trpeti nesnage n& prstih. #
Minister vstvarja modo
Angleški minister za dominione Jimrrrjr Thomas je imel v zadnjih mesecih hude skrbi. Ustvarjal je novo večerno modo in je v zvezi s pariškim modnim ustvarjalcem končno tudi v resnici akrojil večerni ketp, ki sestoji v celoti ta ves iz skodranih nojevih peres. Londonske manekinke so novo modno kreacijo že predvajale in dosegle, da jo bodo v tej sezoni prvič nosile na dvoru debutantke, ki se pojdejo predstavit angleškemu kralju.
in nikakega dvoma ni več, da se je s tem letošnja zima končala
Dojenček za 8 Din
Du.neiisika policija se bo vi z interesantnim pripetljajem. Neka plesa'ka. z 'menetn Miiiitauerjeve. je pred kratkm prevzela od neke revne žemc otroka. k.i ga je hotela po sinoviti in z n;;':m izsiliti od svojega ljubka možitev, češ da je otr^k sed njurne ljubezni Pre;skava je pokazala, da otrok n.i sifn plesale, zaradi čf>sar so MuHaiierjevo klicali ne po^CTijo. Plesalka ie p"a?ei1ia materi otroka za dete 1 šiling ali 8 Din našega d emirja in mati ji ie otroka prepustila zaradi bede. v kateri živ z možem n osf*,,llj-mi družinskimi Sam.
Nemci čistijo raso
Hitler je imenovai t« ministrskega referenca in izvedenca ze vprašanje raise tir. Gercheja. ki je izjavi i. d-^ je treba pregledati lilstine slehernega Nemca do šev, da se s tem dobi vpogled v čistost krvi. ki se pre reka po ži&aih netmšJkeg« ljudstve. Pn oseba h, kjer se bo poke zalo, da sta oče, mati. ded ali baibiioa tuiega. po-
50
ana išče poti
Roman.
Doktor Schr&te-r je sklenil roke in se skkmil na stolu naprej *Ne bi bil se odtegnil obravnavi, gospod predsednik,« je rekel s poudarkom, »ee bi ne bil imel trajnih razlogov. Posledice neke nezgode me še danes tlačijo, in tako moram varčeva:i s svojimi močmi, tem bolj, ker so biii zadnji dnevi zame združeni s posebnimi raz.burien.vi m napori. Ko sem slišal o strašnem sumu, ki se obrača zoper mojega prijatelja Kosterja, se mi je zdelo najvaž-najše, storiti vse, kar je v moji moči, da pojasnim vso zadevo hi mu vrnem dobro ime. V teh štirih tednih, kar sem dobil poziv, sem zasledoval čisto posebno misel, ki sem .io hotel povedati so-dišču. Mislil sem, da morem s pismom, ki sem ga dobil od pokojnice, dokazati nagibe njenega samomora, in sem izpopolnjeval to sliko, lci sem jo Krnel o dejstvih, s pomočjo svojih dnevnikov, spominov in drugih papirjev. Dan pred začetkom obravnave je nastopil nenaden preobrat, ki me je osuprl. Neki dvi.galni strežai, ki je igrs! nedavno tega važno vlogo v politični kazenski pravdi in ki so ga piavkar tz pustili i,z ječe, me je. ker je poznal gospodično Vollscheidtovo, obiskai na mojem domu. kamor sem se pred tednom dni vrnil iz bolnišnice. Povedal mi je reči, po katerih je razlaga zagonetnega dogodka popolnoma drugačna, nego sem mislil dotlej. Posledek je bil nepričakovan. Zdaj je nastalo zame vprašan.«: ali naj ustrežem svoji pričevalni dolžnosti s tem, da podam sodišču nekaj razbremenilnih dejstev, ali pa je moja prva dolžnost, da se takoj in brez odlašanja lotim nove sledi ter dobim v roke dokazila, ki bodo popolnoma razjasnila ves slučaj, tako da ne ostane niti najmanjšega dvoma?«
Hana je gledala zdarf doktorja SchrOteala, zdatf obtoženca. Videla je, da so bfle njegove ustnice krčevito stisnjene in da se mu je črtala v čeio globoka guba — in srce ji je vztrepetalo. Ah se bo res izkazalo, da je bik) njeno nezaupanje upravičeno? AK bo SchriVter res zmožen, obtožiti Kosterja, ki ga je pravkar iimenoval svojega prijatelja, in ga pogubiiti z vsem gradivom, kar ga je nabral? Cela večnost se ji je zdelo, preden se je Schroter, ki ga je Mo govorjenje utrudilo, oddahniJ in nadaljeval:
»Trsti dan. ko je Elza VoUscheidtova umrla, mi je pisaia poslovilno pismo. In to pismo je tako pošteno, kakor Elza VoUscheidtova morda v vsem svojem življenju ni bila. Tik pred tem sem ji bil pismeno sporoči] nekaj resnega, kar je izprememJo najino medsebojno razmerje. Na tem čast kom kraju bcčem biti popolnoma odkrit, saj gre za usodne reči. ki ne trpijo skrivanja, in vsi osebni pomisleki se morajo umakniti. Ze izza svojih mladih let sem se čutil Elzi Vollscheiditovi dolžnika, zakaj njen oče je bil tisti, ki me je storil človeka in mi omogočil šolanje. Globoka hvaležnost do njega me je napotila, da sem izpolni! njegovo željo m prosi.1 Elzo za njeno roko. Ko je nijen oče umrl, sem šel v Ameriko, jo poiskal v New-yorku in jo našel tam v tesnem prijateljstvu z Larsom Kosterjem, ki sem ga šele po njej spoznal. Bilo je menda tako. da Elza VoUscheidtova sama ni dobro vedela, za katerega izmed naju bi se odločila. Midva s Kosterjem sva kmalu sklenila prisrčno prijateljstvo, in to prijateljstvo me doslej še ni razočaralo.« Pri teš besedi se je ozrl na Kosterja, čigar oči so čudno zažarele. »Oklevanje in neodločnost Elze Vollscheidtove sta naju pa sčasoma oba ozlovoljili. Vsi trije smo se vrnili v Nemčijo, in tu se je nadaljevala ta igra, ki naju je Elzi vse bolj in bolj odtujevala. Zdaj pa pride nekaj čisto osebnega, česar taki<sto ne smem zamolčati. Nedavno sem se tu seznanil z neko damo, ki je zbudila moje zanimanje in ki sem se je v prijateljstvu oklenil. A pravica Elze Vollscheidtove, o kateri nisem ve-, del, ali ji je kaj do nje ali ne, je neprestano stala med nama. Dan
pred Elzroo smrtjo sem gospodični Voftsehe-kftovi v ptertrn obširno pojasnil novi položaj in položili odločitev v njene roke.€
Hanini lici sta zažareli.
»Nadaljujte, priča. To pismo je med uradnimi spisi m sm<* ga tn že prebrali. Povejte mi, prosim, še to, na kak način sta se gospodična VoUscheidtova in obtoženec seznanila. Vaši odnošaji do raj-nice so popolnoma jasni. A nepojasnjeno je vprašanje, ki nam je nanj tudi obtoženec le nezadostno odgovoril: v čem ie bila obveza gospoda Kosterja nasproti gospodični Vollscheidtovi?«
»To je čudna reč, kakršnih se v življenju Elze Vollscheidtove ni manukak). Ne vem sicer, ali se Koster strinja s tem. da to javno poflasnim, a vseka nejasnost bi utegnila biti pogubna.«
Koster se je nemirno premikal na klopi.
»Elza je iskala prigod, zakaj, to je bil edini način, da je mogla dati svojemu življenju mik. Potikala se je po newyorškilr pristaniških četrtih in tako je nekega dne našla mladega človeka, polni rtvega od lakote in mraza--«
Zda<j je obtoženec naslonil roko na pregrado pred seboj in spustil glavo nanjo. Tako je ostal dolgo časa, kakor da bi se prepuščal neodvračljivi usodi.
»Zavzela se je zanj. Bil je KSster, ki so se mu bi H izjalovili vsi načrti. Vtepel si je v glavo, da zgradi novo letalo. Poln upanja je bil zapustil službo, ki jo je takrat imel pri VVestern Company, in vtaknil zadnji cent v zgradbo modela, ki ga je hotel nato sam predvajati veščakom. Pri tem poi-zkusnem poletu je ^'rmoglavi.1 na tla. ne da bi se resno poškodoval. Njegov stroj se je seveda razbil na tisoč kosov, in namestu uspeha, po katerem je hrepenel, je imel samo posmeh svojih tovarišev. V tem stanju ga je našla Elza. Mnogo dni je bil lazil okoli, ne da b? se pokazal priljate&am; sram ga je bilo tako. da še danes ne more govoriti o tem.«
»Hm.« je rekel predsednik, »to so zelo zanimivi podatki. Nada-prosm.«
Pred odhodom ASK Primsrja v Zagreb
Nad 1000 oseb bo spremljalo nogometno moštvo Primorja — Apel zagrebškim Slovencem — Navodila udeležencem izleta »kibicev« —
Tekmo bo sodil g. Ružič
Vrhnirane rs čelu z godbo prtič;.buae<mo na prjhod z avtobusi, p.rav tako Domifii-čane. Ka-mničane in Tržičene!
Vrhniška godba računa na naklon/jeno«t udeležencev pohoda v Zagreb!
ASK Primonje skuša doseči, d« bi f1 smeli železničarji poslu žiti z režijsko karto posebnega vlaka. Upamo, da bo železniška uprava ugodila splošni žeiii.
Prijatve za posebnj viak so zaključene in m da;e znuit.rio števiilo udeležencev — preko tisoč! S inpatizerjem iz Ljubljane so se v častil eni številu pridružili 6impaitkerji jvedv-stin z Vrhnike z godbo na čelu, \z Kranja, Kamnika, Domžal, T ribiča, Zagorja, Tnbovnpa, Hrastoifca, Celja, Sevnice itd. Pričakujemo, da bo to iropoznatno število korporativno po^etilo tekmo in podprlo slovenskega zastopnika v nacionalij ligi v borbi l državnim prvakom, Concordijo. Prav tako smo prepričani, da bo močna zagrebška kolonija Slovencev ne samo prišla <iopolaiie ob 9.41 na kolodvor, da ob prihodu pozdravi svoje rojake, temveč da bo tudi poinoštevilno prisostvovala popoldne borbi na grišcu Concord.je med Primor-jem in Concordijo in pomagala vzpodbujati s oven>ko moštvo Slov. koionije v Splitu in Farajevu so častno podprl© primorjansko ena.sstorico ob priliki tamošn.iega gostovanja. nadejamo se, da tudi zagrebški Slovenci ne bodo zaostajali.
Opozorilo sporni i jo m iz Ljubljane: vlaik odhaja točno ob 66.35, vsem udeležencem pa. da je "vovrat-tk iz Zagreta točno ob 21.30.
Udeleženci s Zagorje in Trbovlje naj »e priključijo ca potu v Zagreb Hrastniča-nom v Hrastniku ob 737. Celjane in Štajerce čal;a vlak v Znatnem mostu od 7.47 do 8., Se vaie.rae sprejmemo ob 8.21 B reži ča .ne ob S-54
Naizai Ko vlak ustavil v Brežicah. Sev-n-oi. Zidanem mostu, Hrastniku m Zagorju.
Pohod udeležencev po Zagrebu
Udeleženci ligine tetkme med Prjuiorjem in Concordijo v Zagrebu se pripeljejo v Zagreb jutri ob 9. dopoldne na državni kolodvor. Sprevod udeležencev krene z vrhniško godbo na čelu po Zrinjevou, Jela-čičevem trgu, Lliici in Frankaponsikj ulici do gledališča, kjer je razhod. Po razhodu imajo udeleženci dovolj prilike, da si razgledalo Zagreb in njegove zanimivosti.
Zbjra.lišče za skupna pohod na tekmo je ob 15.15 na Jelačičevem trgiu, odikoder odkorakamo na igrišče. Prav taiko je po tekmi sku.pen odhod do Jelačičevem a trga, kier je razhod.
Ob p>vrat)ku na kolodvor se zberejo uideložemai na Je'ačičeveim trgu ob 20.45. Odtod krene povorka na kolodvor.
Udeležena! se lahko prislužijo prilike, da si naba višjo v vlaiku nakaznice za obed jn večerjo Vodstvo kluba je preskrbelo prvovrstno prehrano po nizki ceni. V vlaku si udeleženci tudi lahko nabavijo vstopnice m tekme. Vodstvo kluba bo torej vsestransko sikušalo ugoditi željsm udeležencev.
Ilirija : Rapid (Maribor)
Pred odločitvijo tekmovanj za podsavez-rega prvaka nastopita jutri ob 15.30 na igrišču Ilirije gornja tekmeca, v Mariboru pa Maribor in Železničar.
Tekmovanje za prvenstvo LNP je tile pred zaključkom. Trenotm vrstni red v prvenstveni ta-beli za. Ilirijo sicer ni preveč ugoden, ker je na tretjem mestu, mo:a pa Se igrati dve t okrni. Njena nasprotnica sta Kap-d in železničar. Rapid je z zrnate nad Železničarjem prehitel Ilirijo za dve točki, se pa v nedeljo snid-e z Udrijo, ki upa, da to ta minus nadoknadila. Imela bo v primeru zmage enako število točk, odločila pa bi boijša razlika golov Ilirije. Ce hoče Ilirija še poseči v finalno borbo, mora brezpogojno premagari oba svoja protivnika in j: je potem najmanj drugo mesto sigurno. Ako zmaga železničar uad Mariborom, je lahko Ilirija prva. če bi pa tekma končala reodločeno H imela Ilirija in Maribor enako število točk m bo odločala boljša razlika	Kskcr vidimo, stanje za Ilirijo fre ni biH zupno Prvenstvo visi na lasu in bo odloča, vsak gol za ali proti.
Pc najnovejšem predlogu nekaterih pod-etavezov, da tekmujeta za prestop v nacionalno lige po dve prvoplasirani moštvi vsakega podsaveza, bo tudi druero mesto od_ lične važnosti. Borba bo postala s tem mnogfo zanimivejša kajti Rapid ima enake šanse kakor Ilirija. Belozeleni imajo pred-rost, da igrajo obe tekmi na svojem ig"ri-in ie ravno v tem njihova največja ^ati^a
Službene objave LNP
(Nadaljevanje a seje o o. 26 t m.)
Odot>p;.jo se prj.ja.tol»ske tekme Amater : ASK Primorje 30. aprila ob 10. v Trbov-lian. Rerje : litija 30. aprila ob 10. 6 pred-tekmo K^tie II : Dobrna II. v Trbovljah: Soga Loke : Amater 30. aiprila v Zagorju; Svoboda Zagorje : Dobrna ob 10. v Za-g >rru; Bratstvo : VSK Triglav. Ljubljana. 7 mu ia, na Jes-r.icah: naknadno se odobri prijateljska tekma Grad jamska SK. Cako-vec : Slavja. Varaždin 23 aprpla v Varaž-d nu. — Popravlja se objava mednarodne tiime Ilirija : Čra-covia, Kraikow, ki se vrši 27 maja in ne 28. maja kakor je bilo objavlijeno.
Vzaunejo se na znanje zapisniki MO Trbovlje od 18. aprila m 24. aprila in MO Maribor od 10 aprila !n 24 aprila. Protesti protri verificiranju prvenstvenih te-k"m Svoboda : Mura ? aprile v Mur-Jc; Soboti. Železničar : Rapid 23. aprila v Ma-r boru 'n D;sk : Domlaile 23. aprila v Domžalah se odstomio SZNS v L »ubijanj v lziavo.
Verificirajo se s pravom nastopa 29 tega meseca za Ilirijo Derenda Vladimir, za Grafiko P*p4ec Staoko; za NSK Sparto
Kukoc Stane; za Jadran Macarol Vilktor; s pravom nastopa 6. maja za Slovana Eržen Franc; za Grafiko Anzelc Minko, Gantar Marjan; za N6K Spairto Pogačair Sta-n.slav, Pogačar Igo, Dolnjčar Ivan, Zadnik Rudolf; za Zadrugo, Lgublijana Pipp Jvo, Sotošak Janko, Starman Ladislav, P robec Josip, Premeri Franc, Perovič Jože; za Jugoslavijo Pleteršek Ludvik; za 1. SSK Maribor Bosi.na Joško, Trelec Danijo^ za ko-rotana, Kranj Lilk-a.r Zmagoslav, Kučina Franjo, Gašperlin Miro, Kert Ivan, Zupan Kari, Wejsse.sen Marjan, Pečenko Vladimir. S pravom nastopa 6. maja za medna rodne, 26. julija za prijateljske in 26. oktobra za prvenstvene tekme se verifici-ra:o_ za Svobodo, Maribor Tiča.r Boris, z a TSK Slovan Smrekar Ludvik; za Zadrugo Starman Adolf; za Jugoslavijo Potekal Ivan; za Grafiko Frcllh Evgen.
Pozjva se čakovečki SK Cakovec, da pošlje do prihodnje seje legitimacijo igralca Tičarja Gori se in ASK Primorje za igralca Starmana Adolfa in Smreka rja Ludvika. Vzame ie na znanje izjava igralca Anolj-čiča Avgusta, da preklicuje svojo prijavo za SK Rapid ter da ostane še nadalje člfin SK Železničarja. Igralca Kolarič Mijo in Sfiipan Stanko bosta verificirane za Gra-dja nsk; SK Cakoec, č:m bo prejel IN'P odjavo od ZNP Zagreb. Iz seznama '-eri-riciranih igralcev se črta ^rčmar Josip. Čakovečki SK Cakovec. Upravnemu odboru «e preda SK Disk zaradi svoiega doj>i-
** z dne 24. t. m. Tajn.k II.
Službene objave LNP. Seja k. o. 27. t. m. Prisotni gg KSstl, Berdajs Zaje, dr. Tavčar, šetina. Kaznujeta se igralca Kovač Štefan (SK Dobrna. Trb.) po paragrafu 24 z dvotedensko zabrano igranja do inkl. 8. maja in Gričar Milan (SK Retje, Trb.) po paragrafu 13 z enomesečno za. brano igranja do miki. 20. maja. Tajnik ni.
Kuret M. tajnik LNP se je po več tedenski službeni odsotnosti vrnil v Ljubljano.
ASK Primorje (nogometna sekcija). — Zaradi odhoda v Zagreb mora bit' lig no moštvo da.ies ob 13.20 na glavnem kolodvoru. V nedelj-1 popoldne igrajo jun orji z rezervo Slovana. Ob 14 30 morajc biti v garderobi: Marc, Ulaga. Šinkovec. Hahilht II.. Strnad. Janežiič, Vahen I., Boncelj, Race, Sovine, Svetic III., Apih, Petirii. Službujoča odbonrka g Mrdan iti Zajec.
Namestu zadržanega ASK Primorja bo igralo jutri ob 10. na igriščj Amaterja v Trbovljah ojačeno B moštvo Ilirije iz Ljubljane. Ilirijansko mošrvo bo imelo s seboj nekaj igračev. ki s-- se že borili za prvenstvo LNP in zato se vportu neklo njeno občinstvo vljudno vahi. Cene znižane. V tej tekmi se ponovi s svojo stoto tekmo dobri in rutinirani branilec Amaterja g Šesler Slavko, ki odide 3. maia k vo;aikom v Beograd Uprava kluba se mu zahvaljuje za ndecovo požrtvovainost in
mu želi srečno pot, spo.nttfki pozdrav in na svidenje.
Vprašanje nogometnega igrišča v Kam. niku. Kamniški nogometaši imajo svoje igrišče na sejmišču ki je pa v vseh ozirih premajmo in nepraktično. Lastniki sosednjih vrtov in travnikov se neprestano pritožujejo nad nogometaši, da hodijo po žogo na tuje ozemlje in delajo Škodo. S tem vprašanjem sta se bavila na seji občinski odbor in sportn! klub. Soglasno je bilo mnenje, da se mora poiskati drugo igrišče, vendar pa je velika težava, kje bi debili primeren prostor. Občina bd bila priprav, ljena prepustiti za primerno odškodnino svoj travnik pred >Eto«, vendar pa je ta premajhen. Športni klub zaenkrat ne more misliti na nakup igrišča, pač pa je osnoval fond, v katerem bo zfoiral sredstva, da v bližnji bodočnosti vzame v najem primeren prostor
Peti redni občni rf>Or SK Olimpa v Oe. Iju bo v nedeljo ob pol 10. dopoldne v gostilni »Jugoslovan« v Gaiberju. V primeru nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje zbor, ki bo sklepčen ob vsaki udeležbi. Vsi člani in prijatelji SK Olimpa vabljeni.
SK javOrnik (nogometna sekcija). V nedeljo obvezen trening naslednjih: Kovš-ca, Majcen Nino, Domicelj, Semrov, Meda. nič, Banmann, Vidrih. Pičulin, Gerl, Stoik, Zgonc, šfculj. Tušar, Strosack, Alič, Iglic, Mršek, Urbas V., Krašovec, šušteršič I in n, Bombač. V primeru zadostne udeležbe na dva gola. Opozarjajo se imenovani, da se v slučaju nezadostnega opravičila ne bodo vzeli v poštev za sestavo moštev za prihodnje tekme. Prva tekma v letošnji se-ziji bo 7. maja. Trening prične ob 15.30.
Pomen sokolskih prosvetnih dni
V župi Kranj je običaj, da se poleg telovadnega župnega nastopa priredi vsaj enkrat v letu tudi prosvetni dan, kjer je dana prilika, da poKažejo edinice plodove prosvetnega dela. Pričelo se je s pevskimi nastopi posameznih zborov in s skupnim nastopom. Dve taki prireditvi lani in letos sta se sijajno obnesli. Posebno letos se je opazilo, da je zamislek posrečen in da je zanimanje zanj vedno večje.
Važno je pri tem, da nastopajo tu ^kup. no stari .izvežbani zfoori in novi začetniki. Tako se da prilika, da pokažejo stari, kaj se z vztrajnim delom doseže in pobuda mladim, naj sledijo v delu starejšim. Poudariti je treba da prihajajo mladi zbori dobro pripravljeni in s tako samozavestjo, ki ne daje dvomiti v napredek. To smo opazili posebno pri mladih društvih Podbrezje in Podnart. katerih članstvo se sestavlja zgolj iz kmečkega, obrtniškega in delavskega stanu. Res je, ds. imajo voditelji v takih društvih težie delo, ali to delo se jim po-p'ačuje z naraščajočim napredkom in le. pimi uspehi župni prosvetni odbor dela na to, da bi se prosvetni dnevi še izpopolnili z drugimi panogami prosvetnega dela. Pri dosedanjih sodelujejo pevski zbori in godbe .dodati bi bilo treba še dramatiko in lut-karstvo. pozneje pa povezati s kakim prosvetnim tečajem, z idejami, zgodovinskimi in sokolgko.3trokovr:imi predavanji .kar bi se v župa Kranj lahko izvedlo, kakor je pokazal zadnji prosvetn- tečaj.
Posebne važnosti pa je, da je koncert vedno oddajala ljubljanska radio-postaja. S tem je omogočeno, da se ga udeleže vsi. ki se zanj zanimajo.
Sokolsko društvo v Kranju vabi k predavanju »Sokoistvo m alkoholizem«, ki bo drevi ob po! 21. v knjižnici v Narodnem domu. Predaval bo br Horvat Rudolf 'z Škofje Loke Vstopnine n.i!
Stafetna tekma pri Sokojskem društvu Maribor I. bo ob priliki letnega nastopa dne 21. maia t 1. na letnem telovadišču v Magdalenski ulici. Tekmovanje v štafeti «00. 400, 200 in 100 m za otvoritveno pre. hodno darilo, kamero ima sedaj župa Zagreb, se vrši po lansfcih pogojih, tekmovalci na morajo nastopiti tudi pri članskih prostih vajah. — Prijave za tekmovanje pošljite društvu Maribor I. do 8. maia 1.1. Podrobnosti o tekmi dobijo ona društva ta-koi. ko priiavijo svojo udeležbo.
Sokol Litija - Šmartno. V nedeljo 30. t. m. zvečer ob 8. bo mladinsfka telovadna akademija. Naši malčki z naraščajem vred bodo po dolgem presledku zopet, nastonil: z izbranim sporedom. Posebno -privlačna točka pa bo prvi nastot) sokolskeo-a mlinskega godalnega orkestra pod spretnim in neumornim vodstvom br. učitelja Milana Pertota. Naslednji dan t>a bo letno uvedeni majniški nešizSet tokrat na Limbar^ko srn-ro preko Vač Odhod ob 6. ztutral. Dan 21 maja je določen kot »Materinski dan<r in se bo vmrizorila mladinska iera *Desetn'k in sirotica« — Letni telovadni nastop društva na je določen za 9. julija, tombola na dne 6 avgu«+a nakar se vsa okoliška dru-štva naproša io. da te dneve ne prirejajo svojih nastopov ali stičnega.
Zaradi reorganizacije prodajamo del naše zaloge po
• v •


dokler traja zaloga.
	Navajamo le nekaj cen:					
d. čepice, svilene . .	P •	Din	2,—	svila crepe de chlne vzorč. m	Din	29.—
d. pulover, volnen . .	• B	H	29.—	georgette, mouseline svilen m	P9	48.—
d. bluze.....	• ■	M	37.—	pralna svila, vzorčasta m .	99	29.—
šal, svilen, vzorčast .	• •	n	18.—	b roka t svila za podloge m .	99	19.—
d. obleke tweed . .	• •	99	98.—	rips svila za plašče m . .	P*	49.—
d. obleke, svila vzorč.		99	60.—	baržun, enobarv. in vzorč. m	99	19.—
d. obleke, crep, volnene .		M	140.—	d. ovratniki, čipkasti, kos .	99	5.—
kopalni čevlji . . .	• •	99	19.—	otroške kratke nogavice par	99	L—
kopalne obleke . . .	• •	99	20.—	razpršilniki......	90	15.—
kopalne obleke, volnene .		9f	39.—	manicure.......	90	10.—
tenis čevlji, prvovrstni	• «	99	78.—	m. športne srajce ....	99	29.—
otroške jopice . . .	• a	99	10,—	m_ puloverji, čista volna .	90	42.—
d. samoveznice, svilene	• •	99	6.—	m. rokavice, usnjene . . .	99	38.—
! nasr,
Potovalni kovčki, usnjene torbice,
((LJUBLJANA
1 ®
Sobota. 29. aprila.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 17: Salonski kvintet — 18: Predavanje o gradovih. — 18.30: Angleščina. — 19: Predavanje o delavskih sod ščih. — 19.30: Iz zgodovine filozofije. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Čas, poročila, plošče.
BEOGRAD 12.05: Radio orkester. — IG: Narodne pesmi. — 10.30: Lahka godba. — 20: Prenos opere iz Zagreba. — Plesna glasba na ploščah. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Lahka godba orkestra. — 20: Prenos opere iz gledališča. — Godba za ples. — PRAGA 19.25: Prenos iz Brna. — 20: Mešan program iz Mor. Ostrave. — 22.15: Lahka glasba. — BRNO 19.25: Koncert godbe na pihala. — 20: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18.25: Lahka m plesna glasba. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22.05: Chopinove klavirske skladbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert orkfstra. — 15.15: Arije in pesmi. — 16.40: Zborovski koncert. — 17.45: Lahka godba orkestra. _ 19.20: Klavirske skladbe. — 20: Mešan program. —
22.15: Plesna glasba. — BERLIN 20.C5: Prenos programa z Dunaja. — Konoert plesnega orkestra. _ KONIGSBERG 20.0.3: Program kakor v Berlinu. — MOIILACKEK 20: Pester bavarski v*čer. — 23: Kabaretni program. — BUDIMPEŠTA 18.30: Madžarske pesmi. — 20.45: Operetni večer. — 22.30: Koncert rgan^ke kapele. — 23.15: Jazz. — RIM 17.30: Koncert orkestra. — 29.15: Pevski koncert. — 20.45: Operetni večer.
OTOT
paste za zobe v tubah na ščetkici zadostuje
za enkrat. Botot pasta je kompaktna in zaradi tega izdatna in ekonomič-v uporabi.

ife , .v.
ŠPEDICIJA
B—bbb—mea«
©CARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro. skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Telef. interurban 24-59 VUharjeva c. 33
(nasproti no^e carinarnice)
LJUBLJANA
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri
in sedem ton nosilnosti. Telef. Interurban 21-57 >lasarykova e. 9 (nasproti tovornega kolodvora • 7f<9
(OUGG
Uspešno negovanje lepote
je omogočeno vsaki razumni ženi enostavno z uporabo mastne Porenal kreme, ker ona, na-lanno nanesena na obraz, preko noči hrani, osvežuje in pomlajuje kožo. dočim suha Porenal krema, priljubljena zaradi svoje nežne ti-nosti uporabljana čez dan, varuje in polepšava obraz in daje v kombinaciji s Porenaj pudrom, ki se odlikuje po svoji blagodiSeei nežnosti m izberi dvanaistih prekrasnih ni&ns. obrazu kompletno negovan, mladosten in lep izgled. Zahtevajte izrecno povsod ali od No-bilior parfumerije. Zagreb. Ilica 34. Jelačičev trg 15. Porenal kremo, suho in mastno, ter Porenal puder.	•»•>

Cene molim oglasom
Zemttv* trn 4opt*wnjeu ****** »«ed*	i— tar mnkretn* pr*.
*ofbtn* trn Hfro ali h dajanj*	Dw i—» Olgami trgovskega
m trnku*rnttt%* enačaja: vsak* basad* L>» l.—. Po Din l*— ta besedo srn saračunajo nadalje vm Mfut, fa spadajo pod rubrika »Krnit pa kjmt, a fcH»whx. aKapitmm., mV m/oim. »Posnet* »Lokati«, aovanje odda*. »Stro/i* »Vrednote*, •Informacijam, *Obrtm tn »Le** tar pud rubrikama ^Trgovski potniku h »Z-Htlu-tak«. če m * vtlasom mudi tasluiek. oziroma, ie te tšie potnika Cdrr el po pnti tema rubrikam* Oče r*xliiikm a/i tinSba. plač* ma
Za ot&govor
v znamkah
beseda 50 pm Prt emeh ofiasth. aa tmačunafm po Dim trta besed o. M zaračuna enkratna pristojbina On 5-— u Hfro aH trn dajanje naslov* Vet oatait otfust toct^nrg* enačaj* se računajo po 50 pm ta vsako beseao Enkratna pristojbina t* hfro aH t* dajanje naslove pet oglasih, ki s* uraiunafo po 50 por trn vsako
besedo. enaka Dta J.— Nafmanfii tnasek pn oglasih po M pm sa besedo, /m Din 10j—.
»rt oelasih po I Din ta besedo pa Din 15*—* Vam pristojbine ta ma!« oglas* j* plačati pn predaji naročilm. roma tik la vpoalat* » pisma obenem t naročilom.

?mU »Med* 60 par, u dajanj* fuu»IoT» ah
M Mfra Oa t Din fl)
Poslovodja
strokovnjak za pohištvo —
»moren kavcije. se epre.-me Pomnihe n« pndrni. Ju-ra t Me." boru p"d »Tek".«.
'.3442-1
Vzgojiteljico
„ boljša družina n-a 0o-k dvorna dečk-o-v Ftajoe*tii 5 m 8 et. Rc fetrH« en i« M prvO-VrSflOO hk""*' z VftlftU« praks« in »'"^in vrtcem Predstaviti je 1. »i" jKToidue v Cegn«.rjevi u*.
i._:«ITS-I
Plačilno natakarico
hotel Sf" - a poša t Kr-inju. Ka-rr a sr-vj. r>'«i sluiha, ponudi!"- 5
Natakarica
prvovrstna, imovina kavcije. s prvovrs4nimi »priče vaii, žo'i premeniti s<uitbo kot pla/niiima v hol'J&o gostilno ali restavracijo. Po-nu,i'b-e n« oglasni oddelek ».Tntra« f»r>d šifro »Dobra natakarica«.	13505-S
Sedlar, pomočnik
večstransko izve-žban
stroiki.
službo pri
v ečjem podjetju. Ponudbe na 'v^Ucni oMeift »Jutra« [Krti IM<-k« »Dober«.
10499-2
Brezposelni
Mrk* zabili: to^M 50 *r. 100 Dim. Potrebna kavcija 1rt> Dim. — PriV«;te »mmfct) rs odirovmr.
LjwW;oTia — p»*tns predal a-_ 329. l»KjO-l
Hotelsko kuharico
i, i t. I- Crrand M-i H Toplice na B'edu. Direktne tf, rte i t*"-**" »pričeval.
',2t)05-l
Vzgojiteljico
• ananjem	j«zik«
(t Vi rjnw de'o pri n«<wiiB *:vu. apr^jmeio k i iKruJiotua. Pa-nudbe na •-.*>'. £r1<it->k »Juf«« ptnl i:f'0 13372-1
Gospodičnu
ki vrn g'*>li.	koj vn
**risu;*-«*.	ca Sslon
»k>j kapel« — tn<t naj .*< o-^s««	e<>prar)i«-in.a I
xi	Rr>Jtren(>- 3-1 a r i
? .i^rafljom ia na-stov: s«vk« rli*kij. h«!.-1 Union t K-tn*.	13343-1
Crkoslikarja
V. jr o*.etie.n	s"
*nb<»e!.kar. i 5 č e Martrn Safran. «i;kar'kr iBojf«.T v Maribora. Slovenska n-'1'* fc. 16	1S-13T-T
'Plačilna natakarica
zmožna kave-'je, i»če merto v bo»lJdi poetfiai ali I-eto-e 15. mnjt-m. Ponudba oa podninico Jutra v ilar:boru pod »Plačilna« 13-236-2
Natakarica
ki fovori tudi nem&ko — ehižbo. Ore rudi kot do!KicSa'ka jedii. Xnel-ov v o^opnem oddelku »Jutra«.
16438-2
Absolvent državne trgovske šoie
«vi*obrsn vei-h pi-5 ar Tlakih d«!, fcot k n jihovod®trva — '"Vi^	in dv^etavne-
2". amo.rikfln?ke«a. po nemški in i ta! ms tiski m«<?<M]j. ''■•v.. »rb«.'hrv. in namške Vo-^pon-df^n^e, etenosTrafije m» strojepisja. izvei?b«ji fu-•i: v izvrševanju obo-irosikoJi pV.o-T, želi zat^lenje proti Tn'n'rna'lm mesečni na-yad'i. Gre tud' k-ot lesni manipu':in'. dtSčnik, «. p.«fvter, ev<-nt. k«*t tr-Ponudbe
na	odd^Vk ».Tn-t^a«
pod »Vesten 207«. 13465-2
Pletilje
rironv	oo-j^av-o
V ; d ir. * r. Ljnb jana. 1'rcd ».ofijo	1IK40-1
Trg. p-omočnik?.
t	trT^-no na d»*<-H
»...r-^ATr	Vej
T.1 f. ''"'r* . N -..v & \ e o«r a--ii	k
»Jllt-ra«	.-.
Ključavničarja
SP —<*5 !at i *, " 'ii, vee-tnog« ifli ree-n^^Ta. iT-rorban^^a v je-l^ovanjn ^een-kov. « t -r «*J_
v stal.vn t it/.-b". N p-i':ks ia iwj>re.i»v«n!e i« moj^t-a. — Ponudb.
»Jutra« ajereka«.	:;9.>V4-1
Post rež nico
p-idm ln »r^erio. <*p-<*:TTV'Tn «»	ur	N".ie u v
f	-«J	Jutra.
135 AV:
Brivski i>o.mo?rtik
lat ?*ar, d-.ber b^jbi 5tu-
C"r, i?če me?to v bo!j?i vs-Ti'c.i.	Linv-a r«irrič.
br; \ idc: pom oč nik. Va ražd in — friocereki eain»n Krietek.
Mesto pošlo vod 3e
aH efcladrVtrka bi prevr.e' v in^etu aii nfl deželi. f:di ean.	V0'd:ti tr-
r-iv:tM». Ponudbe na Mg1**. •wHeMc »Jutra« pod 5Mto »Zanesljiv«.
Mlada dair?n
T,-'O t ...rtv --A in	■
v 'n-^-ft v [»i^am-i i k<w viodiieijio« tTTrrvi.ve.— Pl-aiM«^-*. pomniibe prosi na
»Sk"»mn« r»"ača«. i;-M*).V2
Mlada pror!a.h»!ka
e-r-v. i n n^m-3!re«ra ji'7:ka. išče	— P^v-
•nKib"	nsi '".''aen? ftd-
i"lok »Jutra« p.wi značka »Pridna tuoč«.	1.1SS7-2
Va.ienca-melianika
k r <wkrb' hran« ia s*a
•><»vativ	r^i.rojm^ t-rar
l/i-irat. I/ubijama. P"šer&o re ul. Sper*:,.^ na pf^p^a-v in trgovin« pijar »'ikib stroitT. 13340-44
Fotojcrafskega
pomočnika
ar^nejt, » «a.mi«;.p:n-ni rva ki	znii«r>;i io
».»»ranji	rr. >-jTr.ni
»»koj. P	« ii'k<» :n
m.ri^eraii na	fv.1d*--
lrk »Ju*m« v I>j'!v.'jani i» ii »Lv^Va p^ača«.
Cevijar. pomočnika
v i t. d e ! a v i K. P'Jjfln.0 v L aw«rera.	135T5-1
Fotografa
- nT>o'a*er a. 'iBil r.a-iefflrtka w»re;mem. Po!i<i.lbp Oiglaini o<ldf:«-k »Jutra« jv«d Š>fr» »Lai«-a« 13-J&1-!
Službe išče
v*k»	SO par;
» ttaj«o> oa*t<rr* aH
u pa a Dia. (STi
Pekovski pomočnik
ekrbeii,
aajirt^.fi* in moi"«,n, za ve« (H«, iSP* j!niibo v meMn •ri n« defeli. Naslov p>-ve oid-rf^ »Jutra«.
134S4-*
Kd»»r i S f. e la-sMutka, plk^a ta »sako b«*SftdB
p*T: z* n-i	aH
iifro S Din. — Kdotr o i li t sasi'if«k. p« «• v*akn	1 Diti.
ta daianie d»f!«»»« ali n »ifr« pa 6 Di.n, (3)
Spretna vezilja
dei-o H	. —
n- i<i n«	Mj u^rr ° 'l -
>.Ju:ra<	j^i >Zrt-k>
on '<.	5 54-jjt) -o
Športno filmanfe
N-id« »e prilika en;manja
lova ruševo« v sp">rsk«*m lorKičn na Gorenisko-m. — PreiHH-evanj« i.n prehran« kakor tudi postrežba ua raztMv!a^o v lovski koči. Pogodbe na ogiae. o«id<-iek »J-utra «<«>d šifro »Športno •film*« V«.	13382-3
Milijone
lahto zaslniit« Vi, ki Tiva-'t t-ovamo za izdelovanje t4.ro jev, iko pr »Sneto iz^e lov a ti 3,P»rpt"ro-m.obiV« ali Mirogioniltii »troj. Zato po iliite še danes naeiov na ogla?, oddelek »Jutra* pod Šifro »M.T.J novi »troj«.
G rh. fiotman:
Vrtisrorčsk in Šflcncska gf^t na del«
Nedaleč od ontiod je bilo stavbišče, kjer eo hoteli zgraditi hišo. Tam je sedel stari pomagač Tone in nekoliko počivaj; klobuk je ležal zr«ven njega. »Kar noter !< aem zacvilil ve« zasopel, in _ smuk, smuk! sv« skočila v klobuk. Muki, ki je bil ostal dokaj daleč za nama. ni videl, kam sva sc <jj-|a skrila, in j« zdirjal mimo.	_
Pouk
|	Beseda i Din; aa Ja-
;	j«n>e naelor« m
!	šifro S Din. Dijaki, ki
j	tSftoja Imstrakoije, p1«-
;	ftajo TBako btj»e<l« 50
J	par- ta Mfm ali x« da-
|	ja-nj« o»9twTa S Dh». (4)
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
I. GaberSSk, WtS k-omosar ju io-ferak<> izpite, Bieiwei-eova cee^ .1x2. 1S4&0-4
Strojepisni pouk
Novi večerni tečaj zo ta-če^niie rn iiveibanoe. — Vpisovanj-e 1. in i. mo.ja ixl 6. d-o 8. ure zvečer. Začetek 3. maj«. Šol'n:na znižana. — Chrietofov učni zavod, Ljubljana, Domobransko e. 16 (nova vila.).
18oČt>-4
Krojači, šivilje in nešivilje!
Vsled današnje kriie pri-
rod: Kroj^'1 učili^e v Gledališki niici 2 bre^plačf-n
pouk prikrojevanja
Za^et-e* 4. maja. Vf«of>r»-nie dne^n«> «xi 8. do 12. ure.	18530-4
U* rt
Ogiaai trg. inačaja po 1 DU b«»sda; ia da janje Jtisl-or« ali t» šifra 5 Din. — Oglasi ioo.ialnesra tnačij* vaa ka bose<3» 50 par; aa dajanje aafllOTa aii ta šifno p« S Dia.
Kuhinjsko kredenco
in 2 zi'0Kljrvi postelji proda Krc-ljač, HreTtirva uJie-a št. 117.	135B9-6
Najcenejša kurjava
«o suhi odpadki od Jagre; katere ima ved'iw> t zaiiegi Ivan SiJka, tovarna par-ketov, Metelkova uliea 4. teieion 2,-44.	13304-6
Daljnogled »Zeiss«
^»mkrntm, ekf^aj nor. zelo n^odno naprodaj v
Ljubljani, Pr.1T«n«ka eet:« H. 1OT, levo. 1325C-«
Norveško ribje olje
na;Rn«}8e. »vr>že. vedivo v zalosri. Naročila točno r^ro-t< :^v7.et;n. Pieooli. Tvrše-va (Duna.is.ka) ces-t« št. t>.
68-6
Otroške vozičke
!rlo4e:.4e. naja-ovej^e. i!j«vrt-tw» b'4e. igralne wz:čke :n trl«ikle d.>blte uaje^n«je t
trgovini M. Tomšič
Ljubljana. Sv. Petra c. 52.
1?4?<V6
Dolomitni pesek
r«. pos>ijKimje dvorišč, vrt.ov an kegljišč vam diobari nmj-solidneje K. Vtulnik. Pod-irtik 25. Nfltr*« se tndi pri »Jeikl-P«. L;ubljam«. Starit.rg — telefon št. ^-45.
12922-6
Nove gramofonske plošče dospele
(tudi slo-vt nsike) od 15 Din naprej. 3v:-l»?ne ovTatniee 20 Din. Ominia, Dunajska 3<J.
18572-6
Vsaka brarria 1 Dia; t« dajanj« iwl«»» ali ta »itra pa s Din. (101
Avto Essex
limn«!!ia Oakla.nd. Hmusio« Lo.nc.ia. od.prt ,sedosmse<ie-?tn. menja za les Lucie.h. roetilna Kajfež, Ljubljana, Flor-i.jans.ka 4. 13556-10
Avto
vreden 20.0<XI Din. zaioži.m •li posodim tistemM, ki int pojodi za dobo 3 meseeev jlV>0 Din. Pomi-dbe na og1!. oddelek »Jutra« ptvd značko »Pogodim«.	13570-10
Indian Big-Chief
rad: nabnve vr»za ngodno pro^ia Vi noret, Vič-L;nh';B-ra..	13492-10
Avto naprodaj
Zaradi preitis.jhinega pT<?me-ta prodani še malo raiV.jeti mali tovorni avtomobil znamke B. M. YV.. spredaj d vo sedežen, v dobrem st.a-njn, zadaj zaprt. Pripraven ze prevoz s uho mesnatih 'n-delkor. peciva ali kaj po dobn-oga. Rabi 6 l bencima.. Poizve	v Mostafri pri
Ljubljani, Zaloška coet« 36 134P9-IO
Motorno kolo
bre^hiflmo^ znamke »F. N.« 350, |>r»dam. — Isto-tam tudi prcdaui aii z«.m«?n.i.&jn hikeu^oi
pohovorni avto.
Vse Informacije v g*i?ti,pm
Novak, Ljuo.-jaMi. K!m*>k« oe»ta 19.	13&>6-10
Ford avto
poltovorni, prodam alt za-
menjam z« dvotonettgia. — KoJ^ivoi-s-ka u'iea št. 27, go?ti.na »Francila«.
1368840
1 Diin.
sa lajanj* oaslnra aH a 4ifr«> pa S Din (121
Spalnico
dobro (vhra.njeno. z	ms^m-or-
tia.;iani ploščami,	prodam.
Naslorv \	oddciku
»Ju.tr*.«.	1348^:2
V2gon kratkih desk
v dol-sii;ab od !—4 m. ter 13—30 nim debeline, iti eno popolnoma novo i-ovsk-o
dvocevko
na-mie »Suhi«, zamenjam
ia d<fbro ohranjen.® roo-torno kolo 500 cem, model 91 ali 32. Naslov pov« oglasni odo^k-k »Jutra«.
13:>S0-15
Mahagoni jedilnico
starinsko, z^-lo lopo, oJ>-stOjVčo la mize, S stolov, kredence in 2 vitrin, ugodno prodam. Posebej je še na pi od a j: ko mo da (Mo ri ja Terezija), starinska salonska m'za in nekaj dr-uz-t-gH po-MSt-v«. Vprašati io ogie-ficiti v Radovljici, v vili Fest.	I354S-1Ž
OgLtal trg. ina-ča.a pe 1 Din	ta la-
janje oasiova aii u Šifre 3 Dim. — 0gia««i vvrialrvega en ačaj« vaa ka beseda 50 par: za ■lajanje naslova afi u tifro pa 3 Dhl (!)
Omaro za led
iMnjSo. izvrstno ohranjeno, kupim. — Prwiudbe na naslov: Lavrenčič, Ljui>-Ijan.a, Potjan-*a eesta 13/11 levu.	13ei«>-7
Fotoaparat
«V, X 9. An«¥tig*T?« t 5;3 Kcm:.por ali Thsa »tvor, kupi Avgust Podker«jMik. Črpa PrtivaU*.	IS 472-7
Tricikelj
ra. ore^oz r«'kot«v. kupi tovariša Vi.lmar, Pred Pijo 19.
Vsak« ttenrU«. i Din. ta dajanj«	aH
*fro ua 5 D>« 071
Pekarno
dobro v,poljano vzamem v uaijeai. Ponudbe na ugla*. »iilelek »Jutra« po>d šifro »Peikarna &>«.	13486!-17
V»afea tmsnla 1 Du; » dajanj* naslova ali ia »fro pa 6 Din.
Trgovina
i mešalnim blagom, dobro i<ioča. s stalmimi st.ranikami radi s^-l^tve ug^dtno na-prodaj. Ponudbe na og'«s. OHldelek »Juitra« pod šifro »Lepa eksistenca«. 13401-19
Lokal s sobo
na Miklošičevi cesti tako; odda Arogerija »Ho-rnef. Miklošičeva 30. 13390-19
Trgovino
z modnim bledom, na najbolj prometoi točki, dobro vpelje.no, poleg farne cerkve takoj oddam vs'ed mijneg« odpotovanja k vojakom. Ponu-dbe na ogla«, o-d-delek »Jutra« p'd ši-fro »Sigurna ek«wtenca«.
13461-19
Lokal na Bledu
v Parkbetelu oddam. Pojasnila dale K. Sos-s. Mesni trg 18/19.	13434 19
Lep svetel lokal
za trgovino aJi obrt — v cent; o mesta takoj o d d« m. Ponndbo n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Svetel«.
Vinotoč
vpijam, v centru m«*ta dam radi boleani. N^e-lov v o-jla.-nofm o-ddelku »Jutra«.
135?«-19
Kuhinjo
na profln»tneun kra«u o^tdam
takoj. Ponudbe na oglasni odd*''ek »J-utra« pn«i šifro »l!i>e!;a.ne«.	13532-19
Vsaka	1 Din.
ta dajajij« nasUrva aH
aa VIfr« [>a 5 Din. (&)■
Dvorlružinsko vilo
pri Mariboru za 75.000 Dim,
gostilno
in 14 o-alov [.fi-sfvs, sedež ntajov. ugodno proda Posredovalnica v Mariboru — Frančiškanska ulica 31.
18409-20
V najem dam hišo
in zemljišče ia obdelova nje vrta, na lepem kraju Trse ta, takoj po dogovoru. Pojasnil« daje Franjo Stu denac. Trsat • Sušek, Str mički pu< 17. 12576-20
Parcelo
vsostratir^ko pripravno, pod
ugii-dnimi pogoji prodam. — Naslov v oglasnem odd-elkn »Jutra«.	Kl-Vvl-20
Celo vilo
« * »Hibam«. 2 kuhinjama.
? koKilreea.ma in vrtoim — pri Tivoliju oddam za av-gu^ onemu ali dvema i-n terosen-otra za 2000 Din mesečno. — Po:asmii!a daje »Posest«. Miklošičeva e. 4.
13538-20
Vaaka b«vM-(ta 5C par; aa dajanje naslova ali za Mfro S Din (21 -a)
Ovosob. stanovanje
s pritiklinami. išče m-iirna stranka — točen plačnik. Ponudbe na oglais. oddtšek »Jutra« pod »Za avgust«.
K>4£4-Sl/a
Boljša stranka
treh odraslih oseb, č»t« in mirna, točna piačmca. išče ia avgusit stalno, po zmerni coni. eolnčno in zračno stanovanje dveh sob, pred»o-l>e in ostaiib prititlin. Vt-randa na vrt ima prednost — v b ižind ceotra. do 20 nvinnt ud eia.vtn« pošte. Ponudbe prosi do 5. maja na oglas, oddelek »J-utra« pod šifro »R.d in mir«.	1^597
THsob. stanovanje
s kopain-k« »n pritiklinami od<Iam takoj v centru m«-ara. — Naslov v oeiasnem o«ideik« »Jntra*. 13538-21
1—2 sobi
9 prkikM-nam-i, solnčni ki čisAi. v centru mesta Sfero za aivffust. Plačam t»oč<i'0. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jntra* pod š*fro »V|»okojenka«. 135ti9-21/a
Stanovanje
V sat» OeiMrda 1 Dlai; ia dajaflje Daotova *h
xa Šifro pa S Dia. (31)
Ovosob. stanovanje
vse pod er.rm blijnfem. z vrtom oddam v Zg. Sl«k.i-šit&v 2S15 — poleg
13-1.77-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami. soilnčno 'n lei». takoj oddam. Poias-nila na Erjavčevi c. 31/111.
185(6-21
Dvosob. stanovanje
komfortno, oddam tekoj b'.:zu glflvnr-a-a kolodvo-a. Naslov v oglasnem od-d»lku »Ju.tra«.	1vV4TiS-21
Ovosob. stanovanje
ueodn-o odda Vin-oc-et. Vič.
lo493-2I
Stanovanje
d-vo- in trisobno, z majero oddam ns S*arem trgu 24. I. in TI. naflstr. 12874-21
Trisob. stanovanje
solnčno. moderno, e kabinetom, kovnico s plinom, pra nico, blizu centra na Tyševi( Dunajski) c. oddam s 1. julijem, oziroma 1. avgustom. Ponudbe po>1 šifro »Mesečno Din 1300« na Expozituro »Jutra« — Tvrševa cesta. 13427-21
Enosob. stanovanie
v novi oddam s 1. j«i-ni i-m. Poizve se v Jarni-ko-vi ulici 3. vis«>ko pri-tlič-ve.	13534-51
ZAHVALA
Za mnogošte\nlne izrsze sožalja in sočnstvovania ob nenadni izgubi našega dobrega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda
kavarn?, rja
ge vsem prav iskreno zahvaljujemo.
Posebno nas veže dolžnost zahvaliti se zdravniku g. dr. Milanu Ropasu, preč. duhovščini, sokolskemu in gasilnemu društvu, sreskemu načelniku g. Frideriku Logerju, županu g. dr. Josipu Režku, starosti notarju g. Matiji Marinčku za ganljivi poslovilni govor, tovarišem lovcem, darovalcem vencev, prijateljem, znancem in prav vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.	5297
Novo mesto, dne 27. aprila 1933.
Žalujoči ost«?!
Stanovanje
2 sob in kuhinje. sa 300 Din oddam s 1. mc.j< tr na Starem trjro 19. 13592-21
^tirisob stanovanje
7. etatno kurjavo m sonf-
no teraso, v novi vili »redi mosta oddani. Naslov v Otulasnero oddelku »Jutra«.
10520-il
Dvosob. stanovanje
za flOO Din m-es-ečaio oddam z majem r Šentjakobskem okraju — Rožna ulica 27. ,	13596-21
Opremljeno sobo
» posobtrim vbodom in elektriko oddam. Naslov pove og!««ii odde-'e.k »Jutra«.
135K4-23
Lepo sobo
v »rrdiini m-est« o«idam gospodični. Na^sl ov v oglasnem odd-aliu ».1-vtr.i-«.
13300-23
Opremljeno sobo
s posebnim vho«»,m oddam boijšerou go-spod-u. Nas ov v oglasnom oddelku »Julra«.
13068-28
tu"la i lXn. ' f ca dajanje naslova ali ! u iifr*i r» * D.n /99 j
šivalni stroj
Oik-cak, ku.p:m. Ponudbe na ogasni oiidt-lek »Jutra« pod šitfno »Oik-cak«.
1^496-29
Mojstrica kozmetike
Siava Grii
Beethovnova al. IS. parter
>vn» a - ne neOotičnikovUi zgradb) se priporoča cenj. občinstvu za na.modernejše n-ezo obraza	liil30
Slamniki
od 5P I>tm naprej v na}-večj; izberi zadnje novosti. Saion »La feinune Ch c«,
Solenburgova ulica in. Vt.
135,9 JO
Trisob. stanovanje
s ko^«<nK>o. zelo so'i»6no cddujn z majem na Cesti v Rožno dolino 36. 13571-21
Sobo odda
Vsaka Oueoda 90 par; aa dajajij« uutlov* «11
ta tifi« t Dia. (2S)
Sostanovalko
spr^jmH-m. Naj<l»vT v o^a«. oddelku »Jutri«. 13006-33
Opremljeno sobo
v lepi legi, g posebnim vhodom, oddam Cesta na Rožnik r:.	lfl«V4-23
Prazno sobo
s	vhodom, oddam
pol o g a.vtm postaje v Stoti.-ah št. 64.	18487-23
2 pisarniški sobi
vezam, v I. nad-stropju pri
tso-iiŠL-u takoj odda droge-riia Hermes, Miklošif-eva e. št. 30.	13306-33
Separfrano sobo
o.Id.itn i osebama. Naslov v cgiasnem oddtdku Jutra..
1&4S8-2S
Opremljeno sobo
s poš^bniro -vhod«« we., t apota-bo kopalni«;«, v een-tru mos-la oddam t«.koj. — Naslov v og^asmom oddelksi »Jutra«.	3A489-33
Prazne mes. sobe
g oon-troliH) kurjavo, toplo in m-Tlo vodo. odda j a uprava palač«" Grafike. Ma-sarvkova c*»»a St. 14/1V 1S2I9 23
Opremljeno sobo
« «">pa ratnim vhodoro oddam v viV s i. majem. Na-s'ov nove oglasni oddelek »Jutra«.	1.3549-23
Sobo z 2 posteljama
in poseboim vhodom — s hrano a i brez oddam na Sv. Petra cesti št. 81, vhod skozi dvorišče. 13561-28
Opremljeno sobo
s posebnimi vh-odom tn kopalnico, v m-estn oddo-m. — Naslov v oglasnem odd-e-lku »Jntra«.	13552-33
Opremljeno sobo
oddam s 1. ma:em solidne-nru gosipodu. Naslov pove off'asn.i odde'ek »Jutra*.
135(43-33
Opremljeno sobo
z e!ekt-iko. po zmortni ceni odda TsviŠaj, Karlovška cesta 15/11. le^-o etopnj;šče.
10539 33
Sostanovalca
sprejmem po nizki ceni z vso oskrbo v veliko in zračno sobo. Is-totam sprejmem
več abonentov
Flori ian^ka *iioa it. 1911.
13065-23
Krasno sobo
eopa.rin-a.rjo, oddam v novi in miodeT7»i hiši v contn. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	13060-28
čfsto sobo
oddam miirni osebi na Blel-weisovi očeti št. 4, pritličje '■««>.	13669 23
Sobo
» strogo separatnim vhodom oddam gospodični ali go sp«)dii. Istotam je naprodaj
šivalni stroj
Ra-riKvr, Križevoiška ni. 6.
priaidje.	13083-23
Lepo sobo
oddam po mižani ceni. — Naslov v oglasnem oddf!kn »Jutra«..	13600-23
Pisalni stroj
Snvith <t Bross. dobro jhranjen. m skoraj nov
Rollfilm aparat
6X9 Tessar 4 , 5. telo ug"dno j>rodam alt zamenjam m motocikei Naslov v jglasnem odd«lku Jutra 13084-:9
Sobo
udobno opremljeno t a k > j oddam nasproti kavarne Evropa. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 13586-23
Opremljeno sobo
z elektriko jn postrežbo od-iiam v Zido-vsti stoz-1 611.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom ter 1 a'ii _ 2 posteljam«, pri mitnici blizu tramvaja poceni oddam. Sp. šišta. Cerne-t»va SI/1-4.	13569-23
Gospodično
kot sostaoovalko s^rejmrm v lopo sob« v Flornansk« ullcri št. 17/1.	13582-28
Dopisi
Vtaka beaeda t Din. u dajanje oaakrra aM Utrm pa S Din. (54)
Vsaka t>»»eda 1 Din M dajanje oaaJova aH
ia Šifro pa « Dia. (SS)
Hmelja
okrog '000 kg la.ns.kega in predians-ke^a prodam. Na oglt^i in ce.no pove Anton Strnad, vele^posestnik. Sevnica.	13387-33
Obrit
v'«ak* boseda 1 Di.n; m dajanje naslova aM aa Šifro pa 6 Din. f»»
U vezi raspisanog
kostkursa
Slamnike
najmodernejše nudi Zofi Lanrenč-ič. Mostni trg 7. Preoblikovanje 25 D:n.
131S7-30
Dame, pozor!
Priporoma se modni atelje Roza Medved, Ljnbljana. Mestni trg štev. 24/1. z-a toe.no izvršitov d« mri ih oblek, plaščev, kostumov itd. po najnovejših mod°-!-ni-h krojih in zmerni ceni. Dobijo se vsakovrstni kroji po mori. Istotam se vrfei redno pouk v krojenju damskth oblek. 13J574-30
Avto-delavnico
O"5vo. prw>o^oča Jo^a Kra-Ijič, <ros,posv«tska c. 13 — dvorišč«.	issež-an
KL Br. 3415 od 6. marta ov. g. za izradu skice i ornamenta za srečke Drž. Klasne Lutnje nastupajučeg 27. kola. LTprav-ni je Odbor Državne Klasne Lutri je u sednici svojoj od 25. ov. m. rešio, da se i to:
I. nagrada od 5.000.— Din dodeli prirrv ljenoj skici pod šifrom »J. F.«;
EL nagrada od 3.000.— Din dodeH primljenoj skici pod šifrom »Arts«, i
III. nagrada od 2.000.— Din dodeli primljenoj skici pod šifrom »Nen«.
Podnosioci napred pom. skice, potrebno je, da se jave Državnoj Klasnoj Lutnji.
Iz kancelarije administrativnog ode!>-nja Državne Klasne Lutrije L Br. 5785 od 27. aprila 1933 god. u Beogradu. A.
5208
Oglašujte v »Jutru«!
ZA USTANOVITEV
VEČJE MODERNE
na jako ugodnem prost ona se ustanavlja delniško društvo z deleži po 10.000 do 20.000 Din. Interesenti naj vpošljejo svoj naslov podružnici »Jutra« v Mariboru pod šifro »Dobro naložen kapitala. Sprejemajo se tudi vložne knjižice dobrih zavodov.	5302
Sobo
svertlo in zračno, z električno razsvetljavo po zek> nizki ceni oddam solidni os-hi na Poljanski cesti 31 1. nad--tr. d-esoo. 13537-23
Sobo
oddam 2 gospodoma ali go-ii>odičnama v Sta niče v i 15 (Bežigrad).	13501-23
1 ali 2 opremljeni
event. z w;>orabo telefona, kopalnice in klavirja od dam pri operi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
13602-23
»Jadran«
Bi1 prost samo dB.n. Dolga
ni. Očitanje ni upravičeno, ker ue prelomim obljube.
13477-34
Glasbila
Vsaka beonda 1 Dm; m dajanje nash«*a aN ia »ifr® p* S Dwl (S6i
Bas - gitaro
rvovo. ugodno proila Hfif I«. L>uWja.na, VVolfova 1/11 18526-26
Vsaka o«v<l» | Din. » dajanje oaalov« aH ta lifro pa t Din. (27.
Krasen volčja k
9 tednov star. naprodaj n« Sv. Petra cesti štev. 81.
13560 27
Izgubljeno
Vaaka beseda 50 V**-. aa lajanje naslova aM ta *ifn> pa 3 Din	j
Uro
zna-nAe »Zenvt« je izgub;; ubog dijak v sredo dojroi-dne v Tivoliju. Proti na-g-adi jo j« oddati v Go-r iu>j v i u.'iei 3'II desno.
13515-2?
Mednarod. veiesefem v Budimpešti
6. I5. maja
Preko tisoč razstavljalcev ^-seh Industrijskih panog. I-/.<Wld v množini. Kakovostno blago .
Razstava madjarskih zeniljedelskSh produktov za fcrtoz.
IZVOZNI POSLI PLAČI JI VI V PENGo VALUTI
Sijajne modne revije — kozmetična razstava — avijatična razstava — filatelistična razstava in borza — razstava za naseljevanje — kmetska posestva — gradnje — izložba za vprašanja o namakanju in kulturi drevja — izložba perutnine in drobnice, vinska razstava — galerija male obrti — skupine za hišno industrijo. Znatni popusti pri potovanju in nabovi vizuma kakor tudi cene v gledališčih, zdravilnih kopališčih itd., na temelju s«'jmfiko izkaznice od 1. do 20. maja.
Sejmske izkaznice in informacije pri:
Potniškem uradu »PUTNIK«, centralno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, Kr. madž. trg. delegat ,Vuka Karadjiia ulica 11.	495S
PKED NAKUPOM SI OGLEJ NOVA CHROM-PONIKLANA
PUC
Ugodne cene in placiki pegojl
IGN. V ©K, LJUBLJANA
Tavčarjeva ulica štev. 1
i «
urejuje Davorin Ravljen. izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoil Ribmkar. Lz. Narodno tiskarno a. a. kui uskarnarja ?ranc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Aioj2 Novak. W * Ljnbiiam.