Pripombe na osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL so na ob-močju nae občine v drugi polovici meseca septembra organizirale javno razpravo o osnutku zakona o pokojninskem in invalid-skem zavarovanju in o osnutku statuta skup-nosti pokojninskega in invalidskega zavaro-vanja v SR Sloveniji v desetih krajevnih skupnostih. Obravnave teh dokumentov, ki so jih obrazloili in dajali na njih pojasnila strokovnjaki skupnosti pokojninskega in in-validskega zavarovanja SR Slovenije se je udeleilo okoli 600 občanov.
Za razpravo je bilo pri občanih veliko zanimanje predvsem za novosti, ki jih vsebu-jeta osnutka, kar se je odraalo v tevilnih vpraanjih, izraenih mnenjih in danih pred-logih za spremembo in dopolnitve v po-sameznih zadevah v teh dokumentih. Iz vse-bine razprav je vidno, da občani novosti in dopolnitve v predloenih osnutkih glede na dosedanje urejanje drubenih odnosov na tem področju pozdravljajo, čeprav te niso bistvene z ozirom na dosedanjo ureditev.
NAČELA IN MERILO
Podlaga pri izdelavi osnutka zakona in statuta so bili sklepi tretje seje konference ZK Slovenije o socialni varnosti delavcev, solidarnosti in odpravljanju neupravičenih socialnih razlik. Na razpravah je bila izraena zahteva, da se z zakonom uveljavijo vsa tista načela in merila pri določanju pokojninske osnove, s katerimi naj se zagotovi boijo po-kojnino delavcem z nizkimi osebnimi dohod-ki. Prav tako pa naj se ta načela in merila uveljavijo pri usklajevanju najnijih pokoj nin. Upokojenci ki so se pred leti upokojili s 35 leti pokojninske dobe pa so zahtevali. da se jih z novim dopolnjenim zakonom iz-enači s sedanjimi upokojenci s 40 leti pokoj-ninske dobe.
Razpravljalci na kmečkem območju pa so zahtevali, da se pokojninsko zavarovanje kme-tov izenači z ostalimi kategorijami zavaro-vancev in menijo, da ne bi smelo biti v naem sistemu takne difereficiacije. Smatrajo, da ne bi smela biti za kmete omejitev zavaro-vanja kot jo predvideva osnutek zakona, pod pogojem če zdruujejo svoje delo in delovna sredstva z zadrugo ali z drugo organizacijo zdruenega dela, ali če so kooperanti. Menijo, da zaradi teh določil oziroma pogojev niso v enakopravnem poloaju napram ostalim ka-tegorijam zavarovancev privatni obrtniki, gostinci itd. ki prav tako delajo s svojimi delovnimi sredstvi, pa vendar spadajo v kate-gorijo obvezno zavarovanih oseb.
Za ugotavljanje pokojninske osnove za sta-rostno pokojnino je bila delena ire pod-pore občanov varianta, po kateri skupnost določi maksimalno osnovo za vsako kvalifika-cijsko skupino zavarovancev, ki je predvidena v drubenem dogovoru o delitvi osebnega dohodka. K tej varianti je bil dodan e pred-log, da se za nekvalificirane in polkvalifici-rane delavce ali pa sploh določi tudi mini-malna pokojninska osnova.
Predlagali so tudi, da bi morala biti pokoj-nina za enako ali podobno delovno mesto z enako pokojninsko dobo ista ali bolj izenače-na kot je to dosedaj. Prav tako pa je bilo mnogo kritičnih pripomb na prevelike razlike med najnijimi in najvijimi pokojninami in so predlagali da se določi viino najnije in mejo najvije pokojnine in da se po potreb za visoke pokojninske osnove določi degre-sivna lestvica.
V razpravi je bilo izraenih največ različ-nih mnenj in stalič o dopolnilnem delu upo-
kojencev. Za nesprejemljiv predlog v osnut-ku zakona je precejnje tevilo razpravljal-cev smatralo določilo, da se upokojencu, ki je znova stopil v delovno razmerje ne izpla-čuje pokojnina, oziroma se mu izplačuje zmanjana. Za spremembo tega določila so bili dani v razpravi naslednji predlogi: pokoj-nina naj se izplačuje nezmanjana, dohodek iz ponovne zaposlitve oziroma dopolnilnega dela pa naj se dovolj visoko obdavči, ali pa viino na drug način omeji. Polna pokojnina naj se izplačuje tistim upokojencem, katerih pokojnina in osebni dohodek iz dopolnilnega dela ne presegata republikega povprečja osebnega dohodka povečanega za 50 %. Ta cenzus pa naj bi se zvečal za določeno vsoto za vsakega vzdrevanega člana upokojenčeve druine. Dan je bil tudi predlog, da se onim s pokojnino riad 2.600 dinarjev procentualno znia pokojnina z ozirom na viino dohodka, ki ga dobivajo z dopolnilnim delom.
BENEFICIRANA DOBA
Postavljena je bila zahteva, da se tudi z dopolnjenim zakonom prizna beneficirana delovna doba za vsa tista delovna mesta in poklice, za katere je e sedaj priznana. Nače-loma so se strinjali glede določil o benefici-rani delovni dobi kot je navedeno v osnutku, da se beneficira doba predvsem v primeru invalidnosti. Mnogi so bili mnenja, da bi bilo treba tudi za starostno pokojnino računati pokojninsko dobo s povečanjem za določene poklice oziroma dejavnosti, ki so posebno nevarne za zdravje in ki hitreje izčrpavajo delavčevo zmonost za delo. Ugotavljajo da so e nekateri poklici, ki jih osnutek zakona ne zajema, in zato predlagajo, da se ponovno prouči, v katerih primerih se delovna doba beneficira.
tevilne so bile zahteve, da se v pokojnin-sko dobo obvezno teje čas sluenja vojake-ga roka v JLA. Nekateri razpravljalci pa so menili, da se v pokojninsko dobo teje tudi čas sluenja v okupatorskih vojskah onim. ki so bili vanje prisilno mobilizirani. Nadalje so bili dani predlogi, da se tudentom univer-ze, visokih in vijih ol teje določena doba
v pokojninsko dobo, dan je bil predlog 5 let, in da se jim z zakonom omogoči odkup teh let. V pokojninsko dobo naj bi se vteval do-ločen čas materam-aktivnim zavarovankam in sicer za rojstvo vsakega otroka po eno leto.
Usklajevanje pokojnin je bilo na sestankih predmet zelo obirne razprave. Glede tega so bili dani naslednji predlogi: pokojnine naj se revalorizirajo linearno in v znesku ne pa v procentu, ker zaradi tega nastajajo vedno večje razlike v odnosu med nizkimi in viso-kimi pokojninami. Ker je vedno večja razlika y pokojninah med starimi in novimi upok<> jenci, predlagajo da se stari upokojenci pri določitvi pokojninske osnove izenačijo z no-vimi po kvalifikacijah oziroma njihovimi prejemki na osnovi katerih se je določila po-kojninska osnova. Pokojnine naj se usklaju-jejo z rastjo osebnih dohodkov aktivnih za-varovancev oziroma dvigom splonega stan-darda. Usklajevanje pokojnin naj se izvaja v krajih časovnih razdobjih, predlagajo pol-letno. Do določitve viine revalorizacije pa naj se izplačuje akontacija. Načeto je bilo tudi vpraanje nadomestila delovnim invali-dom zaradi manjega osebnega dohodka na drugem delu. Sedanji sistem ne ustreza pred-vsem zaradi tega, ker se enkrat določena razlika povečuje v poznejih letih samo z dodatkom povečanja ivljenjskih strokov, ne pa tudi s porastom osebnih dohodkov. Za-radi tega se enkrat določeno nadomestilo vedno bolj zmanjuje v razmerju do dohod-ka, ki bi ga zavarovanec dobival na prej-njem delovnem mestu. Ce hočemo delovnega invalida zadrati čimdlje v delovnem raz-merju, je v novem sprejemljiva le tista va-rianta, po kateri se enkrat določeno nadome-stilo zaradi manjega osebnega dohodka po-večuje ne samo z odstotkom porasta ivljenj-skih strokov, ampak tudi s porastom oseb-nega dohodka, na vsak način pa vsaj s po-rastom standarda.
To so glavne značilnosti iz mnenj in pred-logov, ki so jih dali občani in delovni ljudje na razpravah v krajevnih skupnostih. Poleg teh je bil dan tudi predlog, da bi bila za bor-ce NOV ťborčevska pokojninaŤ izenačena za celotno območje Jugoslavije, ker so sedaj občutne razlike med posameznimi republika-mi oziroma pokrajinami. Razpravljalci tudi menijo, da se v osnutku zakona v določanju viine pokojnine ne vidi denarni izraz iz na-slova minulega dela. V zvezi z določbami o postopku za uveljavljanje pravic, pa je bilo mnenje, da bi se pritobe zavarovancev ree-vale v posebnih odborih zavarovancev.
Digitalna knjiĹžnica Slovenije - dLib.si