,<(K l]UBUW »■1 i' Leto št« 168 LJubljana, sreda 23. julija 1930 Cena 2 Din jUpravnistvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. fnseratoi oddelek: Ljubljana, PreSer« nova ulica 4. — Telefon it. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Kačuni pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana št. 11.842; Praha čislo 78 180: W?en št 105241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova nL 3- Teiefoo št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Fašistična zarota v Romuniji Senzacionalen prevrat v preiskavi o bukareškem atentatu - Ne gre za delo Makedoncev, temveč za komplot romunskih fašistov Bukarešta, 22. julija, s. V preiskavi o atentatu proti namestniku notranjega ministra Konstantinu Angelescu, ie nastal danes senzacijonalen preokret. V nasprotju b prvotnimi domnevami preiskovalnega sodnika postaja vedno verjetnejše, da atentat ni delo posameznikov, temveč da gre za velikopotezno zaroto. Razen atentatorja Beze sta bila danes aretirana še dijak Baiku in novinar Fundu. urednik fašističnega lista «Epoca«, ki sta oba vedela za Jezove načrte. V opoldanskih urah je preiskovalni sodnik zaslišal tudi predsednika protižidcvske organizacije »Železne earde« Celeo Codrianua, ki je pred letom dni ustrelil policijskega prefekta v Jassyu. e ga je takrat porotno sodišče oprostilo. Pri zaslišanju atentatorja je bilo ugotovljeno. ca je bil Beza tudi delj časa so-irudnik fašističnega lista >Epoca« in da ]e v listu še pred dnevi objavil članek, v katerem naglaša, da zahtevajo višji interesi i uutunsk ega naroda uničenje političnih nasprotnikov V Bezovem stanovanju so najti listek, na katerem je zabeležil, da se sam obsoja na smrt, če mu atentat ne bo uspel, fudi novinarjem je Beza izjavil v nreiskovainem zaporu, da je dijak rumun skega naroda in da je izvršii dejanje v viš-j -tn interesu naroda. Njegov atentat je baje samo početek velikopotezne revolucijonar-ne akcije. Bezo so tovariši imenovali tudi revolucijonarca, ker je v svojem stanovali« često zbiral prijatelje in imel hujska-joča predavanja. Današnji listi komentirajo z velikim ogor- čenjem atentat in omenjajo naraščujoče razburjenje javnega mnenja, ki bi lahko izzvalo resne dogodke. Demokratični listi očitajo vladi, da je s svojim oklevanjem napram protižidovski agitaciji sama zakrivita sedanje stanje. Atentator Beza je star 22 let in po poki; iu ni dijak, temveč je bil nazadnje urednik fašističnega lista >Epoca«, odkoder pa so ga zaradi njegovih preradikalnih tendenc izključili. Bezo označujejo prijatelji za eksaltiran in revolucijonaren značaj. Kakor se zatrjuje, bo ranjeni Angelescu lahko že v nekaj dnevih zapustil kliniko. Beograd, 22. julija p. Po vesteh iz Buka» rešte je napravil včerajšnji atentat najglo* bokejši vtis v vsej rumunski javnosti. Li* sti energično obsojajo atentat in so mne« nja, da je posledica duševnega stanja, ki so ga ustvarili precej neovirano antisemit* ski agitatorji v Rumuniji. Ugotovljeno je, da atentaor ni vseučili* ški dijak kakor se je v prvem trenutku mislilo, da pa ima maturo. Star je 22 let majhne rasti s črnimi lasmi ter je zelo ner* vozen. Novinarji so imeli priliko, da so snoči govorili z njim v preiskovalnem za* poru. Dobili so vtis, da je v toliki meri razdražljiv, da se more smatrati kot ne* preračunljiv. V preiskavi je bilo ugotov* 1 j eno, da je atentator član mnogoštevilne antisemistične organizacije in da je v po* slednjem času bii zelo aktiven v propagan* di proti Židom v Rumuniji. Bil je član »Že* lezne garde, ki je nameraval izvršiti po* hod v Besarabijo proti tamkajšnjim Židom, ki pa ga je prepovedala vlada. Bilanca izgredov in spopadov v Egiptu Devetnajst mrtvih in več sto ranjenih - Prenapolnjeni zapori - Nevtralnost angleškega vojaštva Kairo, 22. julija, g. Danes, ko se zdi, 'da so včerajšnji nemiri v glavnem udu-šeni, se da situacija nekoliko boljše pregledati. Število mrtvih pri včerajšnjih spopadih znaša 19. Ranjenih je bilo 250 oseb, dočim so oblasti aretirale nad 1100 oseb. Zapori v Kairu so tako prenapolnjeni, da je morala policija začasno prirediti razne vojašnice za zapore. Iz mest v provinci danes ne poročajo o novih nemirih. Uradno se de-mantira vest, da bi bilo mesto Suez padlo v roke upornikom. Povsod so oddelki policije in vojaštva v pripravljenosti, da bi že v kali zatrli vsak nov poizkus upora. Angleško vojaštvo do sedaj pri izgredih še ni stopilo v akcijo, dasi je v najstrožji pripravljenosti. Situacija je slej ko prej zelo napeta in se bo najbrže nekoliko razčistila šele potem, ko bo dospel odgovor kralja Fuada na zahtevo nacionalistične parlamentarne večine, naj se za 26. t. m. skliče parlament. Vesti o odstopu kralja Fuada, razširjene v nekaterih evropskih listih, se označujejo za popolnoma izmišljene. London, 22. julija. AA. Danes ni bilo v Egiptu nadaljnjih nemirov. V spodnji zbornici je zunanji minister Hender-son izjavil, da obvalduje egiptska vlada po zadnjih poročilih položaj in da niso potrebne izredne varnostne odredbe za inozemce. Angleška vlada si je popolnoma v svesti, da je dolžna po obveznostih deklaracije iz leta 1922. zagotoviti varnost inozemskih življenj in interesov. Novi Izgredi v Port Salda Port Said, 22. julija. AA. Pri novih izgredih danes popoldne je množica skušala zažgati neke občinske zgradbe; prisilila je policijo, da je nanjo streljala. Eden izmed izgrednikov je bil ubit, dva ranjena. Oblastva so gospodar položaja Vesti o skorajšnji spremembi poljske vlade Varšava, 22. julija, g. V opozicijonalnih krogih se trdo\ratno vzdržuje vest, da Je v kratkem pričakovati spremembe v vladi. Kljub vsem vladnim demantijem se zatrjuje, c-a je kot novi vladni šef v kombinaciji bivši ministrski predsednik Ponla-tovtski. Razven njega se označuje tudi bivši finančni minister Matuszewski kot resen kandidat za novega ministrskega predsednika. Opozicija hoče tudi vedeti, da se je razmerje med maršalom Pilsudskim tn vladno večino skalilo. Uspeh angleške vlade London, 22. julija AA. Snoči je lordska febornica odobrila izpreminjevalni predlog lordske zbornice glede razpredelbe delov* nih ur v premogovnikih, in sicer pod po* gojem, da bodo ta dogovor potrdile narod* pe organizacije. .... Trgovinski minister Graham je izrazu upanje, da se ne bo izvajal pritisk na ru* darje in naglasil, da je potreben v tem vprašanju sporazum po okrajih in po posa* meznih rudnikih. Graham je prosil zbor* nico, naj izpreminjevalni predlog sprejme, kar se je tudi zgodilo, in se je zahvalil ru* darjem za njihovo spravljivost, kar je ob» varovalo industrijo pred spori in neredi. Zbornica je Grahamu izrekla priznanje ra takten način, s katerim je obvladal tež* ki položaj. Litvinov zunanji komisar Moskva, 22. julija AA. Osrednji sovi e t* ski odbor je odstavil čičerina s položaja komisarja za zunanje zadeve in zasedel to mesto z Litvinovom. Grozna bilanca japonskega tajfuna Tokio, 22. julija. AA. Uradno objavljajo sledeče številke o žrtvah in škodi, ki jo je povzročil tajfun: na Koreji 393 mrtvih, 1493 pogrešanih, o katerih domnevajo, da so mrtvi, 205 ranjenih in 8475 hiš porušenih, na Kiuši-ju 82 mrtvih, 75 pogrešanih, 425 ranjenih, 16.890 hiš porušenih, 20.786 pa poškodovanih; ladij se je potopilo ali pa jih pogrešajo 1803. Nova konservativna stranka v Nemčiji Berlin. 22. julija, g. Pogajanja za novo grnpacijo desničarskih strank so v polnem teku. ITugenberg - Hitlerjevi skupini nameravajo postaviti nasproti novo konservativno stranko. Danes popoldne se je sestalo predsedstvo Landbunda pod predsedstvom ministra dr. Schileja, da bi se posvetovalo o vprašanju, ali bi bilo mogoče ustanoviti novo veliko konservativno stranko. Kakor se zatrjuje, je prišlo med ministrom Sc Mletjem in krščansko-nacagonaJno stranko že do sporazuma. Tudi pogajanja med grofom Westarpom in Treviranusom potekajo ugodno. Nova konservativna stranka namerava postaviti agrarno in mestno listo. Dočim bi bil na čelu prve minister dr. Schiele, bi vodila mestno skupino grof Westarp in Treviranus. Ameriški senat odobril . londonski sporazum London, 22. julija. AA. Včeraj je ameriški senat z 58 glasovi proti 4 odobril ratifikacijo pomorske londonske pogodbe. V spodnji zbornici je ministrski predsednik k javil, da bi bilo z ozirom na ta dogodek dobro, da bi zbornica takoj pričela z drugim čilanjem tega zakonskega načrta, da se uveljavi londonska pomorska pogodba in se reši ta zadeva še pred jesenskim zasedanjem. Washington, 22. julija AA. Predsednik Združenih držav Hoover je podpisal pomorsko pogodbo, sklenjeno v Londonu. Sovjetsko-finski incident Helsingfors, 22. julija AA Z merodajnega mesta poročajo, da je finska vlada naročila finskemu poslaniku v Moskvi, naj vloži pri sovjetski vladi protest zaradi slučaja, ki se je dogodil finski transportni ladji »Kaleva«, na katero so streljali iz sovjetske trdnjave, ko ie zapuščala ruske vode. Zakon o kvarnerski svobodni coni Rim, 212. julija AA. Službeni list »Gazzeta ufficiale« objavlja danes zakon z dne 2. julija t L, s katerim se pretvarja v zakon kraljevski dekret z dne 17. marca o ustanovitvi svobodne kvarnerske cone. JUGOSLOVENSKA INICIJATIVA ZA SODELOVANJE AGRARNIH DRŽAV Velepomembno pismo poslaniku v Beograd, 22. julija, p. Centralni pres-biro predsedništva ministrskega sveta je izdal danes popoldne naslednjo objavo: G. zunanji minister je dostavil kr. poslaniku v Bukarešti dr. Bošku Čo-lak-Antiču spomenico o potrebi gospodarske organizacije držav Male antante. Spomenica zlasti poudarja, da so od gospodarske krize, ki pritiska danes na vso Evropo, najbolj in v prvi vrsti prizadete evropske države z agrarno produkcijo. To akutno agrarno krizo ojačuje še ubijajoča konkurenca pre-komorskih agrarnih držav, ki je ni mogoče izločiti le s pospeševanjem lokalnega poljedelstva ali s pridobivanjem ugodnih carinskih angažmajev, ker se s klavzulo o največjih olajšavah vsaka pridobitev avtomatično razširi tudi na prekomorske države. Zato je jasno, da je bila dosedanja borba agrarnih držav za omiljenje kmetijske krize ilu-zorna in da je treba poseči po novih metodah za zaščito in povzdigo domače agrarne produkcije. Edini učinkoviti način za sanacijo razmer je direktno sporazumevanje agrarnih z industrijskim državami na podlagi vzajemnih koncesij. Da bi se mogel tak sporazum praktično izvesti, ne zadostujejo ločeni napori posameznih držav, temveč je treba gospodarske solidarnosti agrarnih držav, ker vsaka od njih za sebe predstavlja nezadosten trg za porabo industrijskih proizvodov in zato industrijskim državam ne more nuditi zadostnih koncesij. Ta grupacija ne bi bila agrarni blok, naperjen proti industrijskim državam, ker ne gre tu za borbo, temveč za sporazum držav, ki so gospodarsko vezane na izmenjavo svojih agrarnih, odnosno industrijskih produktov, pri čemer so druga od druge odvisne. Taka grupacija naj bi tudi ne bila naperjena Droti onim agrarnim državam, ki bi ostale izven nje, saj bi pri sedanjem zunanjega ministra dr. Marinkoviča našemu — Za rešitev agrarne krize so potrebna nova in originalna pota umM Nejavna izjava čsl. poljedelskega ministra Praga, 22. julija, h. V nedeljo se je vršilo v Polni manifestacijsko zborovanje agrarne stranke, na katerem je med drugimi govoril tudi poljedelski minister Bradač o agrarni konferenci v Sinaji. Njegov govor prinašajo vsi listi kot izredno važno programatično izjavo. Minister je med drugim izvajal: »V JRumuniji se vrši ravnokar konferenca, ki naj bi ozdravila razmere v Srednji Evropi in dosegla svobodo in neodvisnost poljedelskega ljudstva. Istočasno se javlja tudi Poljska in vabi na pogajanja, ki naj bi odstranila ali vsaj deloma oflajšala agrarno krizo, ki je ne samo evropska, temveč morda celo svetovna. Pri nas smo pričeli reševati to krizo že z zakonitimi sredstvi. Metode našega prizadevanja v tej smeri niso bile nikdar dvomljive. Da bi olajšali krizo, smo poskusili najrazličnejša sredstva. Med njimi smo hoteli v prvi vrsti gospodarsko in politično utrditi harmonijo med mestom in deželo, med pro-ducentom in konsumentom. Poljedelska proizvodnja mora priti na znanstveno podlago, da bo mogla tekmovati z ostalim svetom.« Konferenca v Sinaji Bukarešta, 22. julija s. Danes ob 12.30 je trgovinski minister Madgearu z daljšim pozdravnim govorom otvoril sejo agrarnih ekspertov podunavskih agrarnih držav. V govoru je med drugim izvajal, da je izhod iz sedanje težke agrarne krize mogoč le z najtesnejšim sodelovanjem agrarnih držav v Podunavju. Problem proizvodnje in vse dosedanje programe je treba spraviti na skupni temelj. Za Madgearoin so posamezni delegati razvili svoje programe. Kakor domnevajo, bo posvetovanje trajalo več dni in ne kakor je bilo prvotno omenjeno, samo dva dni. stanju kmetijske produkcije v Evropi industrijske države tudi v bodoče morale pokrivati svoje potrebe po agrarnih proizvodih v veliki meri v izven-evropskih agrarnih državah. Rumunija in Jugoslavija sta po iden-tičnosti svojega gospodarskega položaja in svojih interesov prisiljeni, da v prvi vrsti podvzameta inicijativo za ustvaritev takega sporazuma Z dejstvom, da se v Mali antanti nahaja tudi Češkoslovaška kot znatna industrijska država, bi se olajšal ta proces in lažje našla primerna oblika za sporazum med industrijskimi ter agrarnimi državami. Sporazum pa bi ostal potem odprt tudi vsem drugim, v prvi vrsti seveda sosednim državam na osnovi popolne ravnopravnosti. Brez dvoma je, da bi bilo treba obvladati ogromne težkoče pri izvedbi take grupacije, toda na drugi strani obstoja neobhodna potreba, da iščemo rešitve tega za naši državi usodnega problema. Pri tem se ne moremo zadovoljiti s solucijami, po katerih so posegale razne druge države. Mi moramo dati nekaj novega in originalnega, ker je tudi položaj, v katerem se nahajamo, popolnoma svojevrsten in nov.. Sporazum med Rumunijo in Jugoslavijo naj bi bil glede na slič-nost gospodarskega položaja čim širši, tako da bi v gotovem pogledu sličil že nekaki carinski uniji. Tudi z drugimi državami bi bilo treba doseči več ali manj dalekosežen sporazum glede na gospodarski značaj dotične države, pri čemer pa bi bilo treba paziti, da mora biti vsaka država, ki bi vstopila v to grupacijo, zadostno zavarovana pred ostalimi bodisi industrijskimi, bodisi agrarnimi državami. V svrho rešitve teh vprašanj je potrebno, da se na konferenci pristojnih ministrov Rumunije in Jugoslavije načelno razpravlja ta zadeva in potem prepusti komisiji strokovnjakov, da obdela ves problem v podrobnostih. Ministrski predsednik v Banf aluki Navdušen sprejem po meščanstvu ministrov po raznih Banjahika, 22. julija, n. Danes je bila vsa Banjaldka v zastavah. Ob pol 12. se je namreč pripeljal z avtomobilom predsednik vlade general Živkovič v spremstvu bana Mitov as ljeiviča, ki se nm je bil odpeljal v avtomobilu naproti. Pred mestom je bil postavljen slavolok, pri katerem so ga sprejeli meščanstvo in mestno zastopstvo. Predsednika vlade je pozdravil mestni župan, ki se mu je zahvalil general Živkovič s kratkim odgovorom. Nato je predsednik vlade sprejel v prostorih banske uprave razne deputacije, med njimi tudi zastopnike vseh treh veroizpovedi. Ob tej prili- — Redna informativna potovanja pokrajinah države ki je imel govor, v katerem je na koncu dejal, da bodo odslej ministri vedno ob-iskavali posamezne pokrajine po vsej državi, da bodo lahko na mestu proučili njihove potrebe. Popoldne ob 4. je bila slovesna seja mestnega zastopstva, ki je ob tej priliki še posebej pozdravilo predsednika vlade. General Živkovič se je zahvalil s kratkim govorom. Dopoldne je bil predsednik vlade obiskal več občin v okolici Banjaluke, kjer se je razgorarjal s kmečkim prebivalstvom ln se zanimal zlasti tudi za razvoj Sokola. Trgovinska pogajanja z Albanijo Beograd, 22. julija p. Naš izvoz r Albanijo se je letos povečal za 18 odst. proti lanskemu. Zato sta se naša in albanska vlada v načelu sporazumeli, naj se sklene med obema državama trgovinska pogodba. V ta namen se bosta že 1. avgusta sestali naša in albanska delegacija v Beogradu. Povratek ranjencev s „Karadjordja" v Prago Praga, 22. julija h. Iz zadarske bolnice so se vrnili v Prago Sokoli, ki so bili ranjeni pri katastrofi »Karadjordja« na Jadranu. G. Kari Hortik, eden izmed ranjenih Sokolov, se je zglasil v uredništvu »Narodnih Listov« in pripovedoval, kako se je godilo češkim Sokolom v Zadru. Hortik se zlasti s hvaležnostjo spominja jugosloven-skega konzula v Zadru, kakor tudi ostalih Jugoslovenov, ki so vsak čas obiskovali bolnike in jim prinašali darila. Ravno tako pohvalno se izraža g. Hortik o zdravniški postrežbi v zadrski bolnici. Čuden vtis je napravilo nanj le to, da italijanske oblasti niso izročile češkim Sokolom listov, ki so jih praška uredništva dan za dnevom pošiljala ranjenim Sokolom v Zadar. »Karadjordje« mimo Dubrovnika Dubrovnik, 22. Julija, n. Danes ob 1. popoldne je plul mamo Dubrovnika parnik »Karadjordje«, ki ga je vlekla vojna ladja >Spasilac«. Na Lapadu ga je pozdravila velika množica ljudi, ki jim je odgovarjala posadka »Karadjordja« s klicanjem. Kongres židovske mladine Beograd, 22. julija, p. Zveza židovskih mladinskih organizacij v naši državi bo imela svod X. kongres od 27. do 29. JnJdJa t k Beograjski Zefleisov zavod zaprt Beograd, 22. julija, p. Danes je na zahtevo zdravniškega društva beograjska policija v prisotnosti nekaterih zdravnikov zaprlo zavod dr. Iliča, ki je zdravil po Zeileisovi metodi. Ukrep policije je izzval velike proteste bolnikov, ki jih je bilo nad 300 v sanatoriju. Bolniki so kričali in zahtevali, da se jim ne sme zapreti sanatorij, kjer se jim edino more nuditi zdravje. Grozili so, da bodo pod-vzeli vse potrebno, da se bo dr. Iliču omogočilo nadaljnje delo. Opozorilo invalidom Beograd, 22. julija AA. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje opo* zarja invalide: 1. vse osebe, ki jim bo prisojena odkup« nina, bodo o višini odkupnine obveščene pristojnim potom in dobe pri pristojni ob* lasti pismeno potrdilo o pristanku ali ne* pristanku na izplačilo: 2. nobeni osebi, ki ji je prisojena odkup* nina invalidnine, ni treba prihajati v Beo« grad v ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje zaradi sprejetja prisojene ji vsote, ker se ji odkupnina ne bo izpla* čala v ministrstvu, nego bo odmerjena vso* ta poslana vsakemu po Poštni hranilnici. Nobena oseba, ki bi prišla zaradi sprejetja odkupnine, tudi ne dobi nikake podpore, niti ne brezplačnega voznega listka za po* vratek iz Beograda. Most med Jugoslavijo in Rumunijo Beograd, 22. julija, p. Mešana rumunsko-jugoslovenska komisija, ki je izdelovala na-fint in proračun za zgraditev dunavskega mosta pri Brzi Palanki, je svoje delo dovršila. Stroški bodo razdeljeni na obe drža/vi po polovici. Rumunska in jugoslovenska vlada sta odobrili predložena porodila ter tudi parafirati sporazum. Most bodo pričeli graditi ie ▼ jeseni. Marko Trifkovič obolel Beograd, 22. julija, p. Bivši predsednik narodne skupščine in večkratni minister Marko Trifkovič je težko obolel na svojem posestvu v Unki in so ga takoj prepeljali z avtomobilom v Beograd. Iz državne službe Beosrad 22. julija p. Službene novine objavljajo ukaz ministrstva za Kmetijstvo s katerim je napredoval v 1-4 direktor kmetijske ogledne in kontrolne postaje Jakob Turk v Ljubljani, z drugim ukazom je imenovan za referenta okrožnega agrarnega urada v Maribora Janez Osojnik, doslej tajnik. Z ukazom prometnega ministra ie v FH-1 imenovan za šefa postaje v Šmarje pri Jelšah Anton Lešnik, doslej šef postaje v Šmarju-Sap. Za šefa postaje v Novem mestu je imenovan Vekoslav Megušar v Celju. Upokojeni so: Fr. Guzelj, Andr. Tav-zes, Fr. Pavlič, Fr. Dovgan, uradniki žel. direkcije v Ljubljani, vsi v IH-1. Iz konzularne službe Beograd, 22. julija AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra zunanjih zadev so postavljeni za vicekonzula pri vi* cekonzulatu v Korči Nikola Suica, do sedaj sekretar ministrstva v 1*7 in vršilec dolž« nosti šefa odseka za tisk; za sekretarja mi« nistrstva v 1*6 Radovan Petrovič, vicekon« zul pri generalnem konzulatu v Marseilleu iste skupine in kategorije, za sekretarja po* slaništva v Ankari (Angori) v 1*6 Slatko Kojič, vicekonzul v Korči, iste skupine ia kategorije. Ministri v Bosni Sarajevo, 22. julija, n. Minister TTeuoovič in dr. Srskič sta danes odpotovala v Han Pijesak, kjer bosta sprejeta od kralja ▼ avdijenci. Prosvetni minister Boža Maksi-moivnč je odpotoval v Beograd. Nov generalni direktor drž. železnic Beograd, 22. julija, p. S kraljevim ukazom je imenovan za generalnega direktorja državnih železnic v L 3. Dimitrije šreplovič, doslej načelnik upravnega oddelenja. Šef tiskovnega odseka v notranjem ministrstvu Beograd. 22. julija. AA. S sklepom ministra notranjih zadev je postavljen za vršilca dolžnosti šefa odseka za tisk Ilija Gara-šanin, sekretar ministrstva v I./7. ( Izsuševanje močvirij Beograd, 22. julija, p. Ekoraomsko-finanč-ni komite ministrov se je na svoji poslednji sedi bav«l z načrtom in proračunom stroškov za izsušitev vseh močvirij v naši dr-žaivfl. Odobril je kredit 8 malijotiov dinarjev za izsušitsv Ovčjega polja v Dalmaciji. štiri opazke le Briandovi spomenici Besedilo našega odgovora na Brinadov memorandum o federativni uniji evropskih držav Vozne olajšave za osobje državnih prometnih ustanov »Službene Novine« objavljajo pravilnik o novi nretftvi voaA olajšav za železničarje in drugo prometno osobje Beograd, 22. julija. AA. Kraljevski poslanik v Parizu dr. Spalajkovič je včeraj predal francoski vladi odgovor kraljevske vlade na memorandum gospoda Brianda o ustanovitvi evropske federalne unije. Odgovor se glasi: Vlada kraljevine Jugoslavije je srečna, da mora izraziti priznanje inicija-tivi ministrstva zunanjih zadev francoske republike za organizacijo evropske federalne unije. Kraljevska vlada smatra, da so predhodna dela za formacijo že sama po sebi dovolj važna, da se jim posveti dolžna pažnja ne glede na bližnjo ali daljno možnost ustvaritve unije. Ta predhodna dela bodo brez dvoma služila pripravljenju duhov in bodo pripomogla k ustvaritvi nove atmosfere. Ona predstavljajo pokret, da se na novem, razširjenem temelju poišče rešitev onih problemov, ki jih imajo evropski narodi, in da se uporabijo pota in metode, različna od onih, ki so jih v prošlosti zahtevale rešitve takih problemov. Kraljevska vlada je uverjena, da bo s svojim blagodejnim in miroljubnim vplivom v velikem pripomogla k po-mirjenju duhov in zbližanju narodov. V tem duhu in v tem proučevanju Bri-andovega memoranda ima kraljevska vlada čast, da na povabilo, ki ji je bilo dostavljeno, formulira tele opazke: I. Kraljevska vlada pristaja na to, da se inicijativa, vsebovana v memo-randu francoske vlade, kakor tudi mišljenja posameznih vlad povodom tega memoranda prouče na konferenci, ki bo v Ženevi za dobe zasedanja Društva narodov in ki se je udeleže zastopniki onih držav, ki so bile zastopane na sestanku dne 9. septembra 1929. V skladu s takrat sprejetimi sklepi naj skrbi za sklicanje te konference zastopnik francoske vlade, ki naj pripravi tudi poročilo o izvršeni anketi. II. Kraljevska vlada je pripravljena sprejeti vsako formulo, ki jasno označuje osnovni smoter tega društva, da na rednih in izrednih sestankih stopajo v kontakt zaradi skupnega proučevanja vseh vprašanj, ki bi mogla zanimati v prvi vrsti zajednico evropskih narodov. Kakor mora biti naravno govora samo o regijonalni asocijaciji pod okriljem in avspicijami Društva narodov, predlagana nova asocijacija ne more obsegati drugih kakor države, ki so članice Društva narodov. III. Kraljevska vlada soglaša s potrebo ustvaritve organov, predvidenih v drugem členu memoranda. Toda v kolikor bi ustvarjanje takega komplet- nega mehanizma naletelo na pomisleke predstavnikov poedinih držav na prihodnjih sestankih v Ženevi, misli kraljevska vlada, da bi vsekako bil velik uspeh, če se za začetek zagotove pe-rijodični sestanki in konference ter funkcijoniranje sekretarijata za potrebne študije in konference. IV. Ta sekretarijat je po mišljenju vlade zelo potreben in bi mu po vsem tem bila prva naloga omogočenje študija metod, kako bi se čimprej dosegla organizacija Evrope za vprašanja, navedena v točki 4 memoranda. Ker gre pri več teh točkah kakor n. pr. pri ureditvi in izboljšanju mednarodnega evropskega prometa, koordinacije del evropskih rečnih komisij, železniških dogovorov, službe evropske pošte, telefona in brzojava in mnogih drugih sličnih vprašanjih, ki niso našttea v memorandu, kakor so gradnja mednarodnih potov, cirkulacija avtomobilov, Italeski promet, izgradnja evropske mreže prekopov itd. itd. — za 'čisto regijonalna vprašanja, ki predstavljajo jako velik interes za evropske države, a jako majhen, pogosto prav nikakšen za države izven Evrope, je jasno, da vsega tega vrlo obsežnega dela ni moči naprtiti Društvu narodov in njegovim organizacijam Društvo narodov mora po definiciji voditi račune o onem, kar predstavlja posredni ali neposredni obči interes za vse stanove družbe; ono mora omogočiti ustvarjanje in nadziranje regijo-nalnih organizacij. Prav tako malo se more zahtevati, da bi se Društvo narodov substituiralo tem organizacijam, kakor bi bilo malo razumljivo pričakovanje, da bi se substituiralo r>osa-meznim vladam in opravljalo njihove posle. Simpatični komentarji pariškega tiska Pariz, 22. julija, p. Današnji pariški listi objavljajo besedilo Jugoslavije na Briandovo spomenico o evropski uniji. Odgovor Jugoslavije je po komentarjih pariških listov popolnoma zadovoljil pariške politične kroge, kakor tudi vso francosko javnost. Današnji »Matin« piše v uvodniku, da je jugoslovenski odgovor kratek, jasen in logičen in da se v tem zelo odlično razlikuje od ostalih odgovorov evropskih vlad. »Echo de Pariš« pravi, da vsebuje jugoslovenski odgovor posebno iskrenost in željo, da bi uspela Brian-dova zamisel. Kočevska Mestna hranilnica pred sanacijo Kočevje, 21. julija. Kočevska Mestna hranilnica je kakor znano v zadnjih letih prišla v velike finančne težkoče, ki so jo dovedle tako daleč, da je povsem prenehala z izplačevanjem vlog svojim vlagateljem. Postala je deficitna in je izguba v zadnjih letih narasla na preko 10 milijonov Din. Tak deficit je nedvomno za hranilnico, kakršna je bila kočevska, uprav katastrofalen. Kot pu-pilarno varen denarni zavod je imela hranilnica za seboj mestno občino, ki po zakonu odgovarja in jamči za vse vloge in obveznosti zavoda z vsem premoženjem in davčno močjo. Premoženje kočevske mestne občine upravlja kakor znano premoženjska uprava mesta Kočevja in je naravno tudi ta premoženjska uprava pristala na to, da jamči nerazdeljeno za mestni denarni zavod. Nesreča je bila tu in je diktirala, da se zavod povsem sanira. Stvar se je vlekla par let brez rezultata, pri čemer je hranilnica največ trpela, ker se je izguba večala iz dneva v dan. Izkazalo se je za potrebno, da se poprime stvari človek, ki bo daleč proč od kočevskih malenkostnih prilik in ki bo z dalekosežnimi polnomočji lahko izvedel sanacijo. V zvezi s tem je kraljevska banska uprava razrešila dolžnosti takratno premoženjsko upravo in predsedstvo Mestne hranilnice ter končno mestni občinski zastop. Za ge-renta prvih dveh korporacij in za župana je imenovala strokovnjaka v osebi dr. Maksa Kostanjevca, višjega finančnega svetnika, ki se je takoj lotil težkega in odgovornega dela. Razmere, ki so vladale v mestni premoženjski upravi, so bile zamotane in so zahtevale mnogo truda in časa. Novemu občinskemu zastopu je mestni župan 17. junija predložil sanacijski načrt za Mestno hranilnico s spremenjenim proračunom mestne občine, mestne vodarne in elektrarne ter krajevnega ubožnega zaklada. V tem sanacijskem načrtu je predvideno dolgoročno posojilo 10 milijonov Din, ki ga naj občina v svrho sanacije najame po čim nižji obrestni me»i. Posojilo bi mestna občina amortizirala in odplačala s tem, da mestna vodarna in elektrarna prispevata letno 300.000 Din, mestna premoženjska uprava prav tako 300.000 Din, dočim bi se iz povišanih občinskih davščin dobila še vsota 400.000 Din, tako da bi se zasigurala letna anuiteta od 1 milijona Din. Za povečanje davčnih dohodkov je v načrtu predvideno »viša- nje občinske doklade na neposredne davke za 18 odst. in občinske trošarine na vino za 50 par od litra. Mestna hranilnica bi dobila za svoje poslovanje primeren znesek, izplačala z njim nekatere najnujnejše zaostanke, z ostalo vsoto pa bi prosto razpolagala. S tem bi se zaupanje nasproti mestnemu denarnemu zavodu povrnilo in Mestna hranilnica bi bila v polni meri sanirana, nakar bi pričela počasi misliti na povrnitev 10-milijonskega dolga svoji občini, in sicer iz vsakoletnega dobička. Ta načrt, ki je zgrajen na realni podlagi, je bil na seji mestnega zastopa z vsemi glasovi, razen enega, sprejet. Mestni župan je načrt skupaj z odobrenimi proračuni občine, vodarne, elektrarne in krajevnega ubožnega zaklada predložil v odobritev banski upravi v Ljubljani. Nekateri kočevski Nemci pa s tem načrtom niso bili zadovoljni ter so napravili pritožbo na kraljevsko bansko upravo, v kateri so med drugim predlagali likvidacijo Mestne hranilnice. Kraljevska banska uprava pa je z aktom od 11. junija potrdila vse proračune, dovolila najetje 10-milijonskega posojila in zavrnila pritožbo kot povsem neosnovano. Ker proti tej odločitvi ni nobene daljne pritožbe,, je s tem faktom sanacija Mestne hranilnice v Kočevju zagotovljena. Gre samo še za posojilo, ki ga je treba najeti po čim ugodnejših pogojih za mestno občino. Šele ko bo to vprašanje rešeno, je dolžnost mestne občine in hranilnice, da poišče krivce, ki so dovedli nekdaj lepo uspevajoči denarni zavod v tako težak položaj. Besnenje blazneža Pariz 22. julija g. Sinoči so se odigrali na cesti v St. Etiennesu strašni prizori. Neki 40 letni delavec je nenadoma pobesnel in pričel divjati po ulicah. Oddal je več strelov v množico in težko ranil nekega trgovca in enega stražnika. Ko je končno prišel v svoje stanovanje se je skušal sam usmrtiti, pri čemer pa se je le lahko poškodoval. V stanovanje so vdrli stražniki in ga zvezanega spravili v bolnico. Ogorčena množica je hotela nesrečneža linčati. Pirati izropali ladjo Hongkong, 22. julija. AA. Pirati so zajeli kitajski parnik »Hellkon«, ki je bil namenjen v Saigon. Parnik so odpeljali v zaliv Biasbay. Ko so parnik izropali, so mu dovolili, da je odplul v svoji smeri, človeških žrtev ni bilo. Kovinarska stavka v Franciji Pariz, 22. julija AA. Iz Lilla poročajo, da je izmed 13.000 kovinarskih delavcev danes stopilo v stavko 6600. Beograd, 22. julija, p. »Službene novine« objavljajo pravilnik prometnega ministrstva o voznih olajšavah za železniško prometno osobje. Pravico do brezplačne vožnje I. razreda na vseh železniških progah imajo pomočnik ministra, generalni inšpektor vsega prometa, referenti ministrstva, šef kabineta ministra, načelniki oddeleaij in šefi odsekov, generalni direktor državnih železnic, njegov pomočnik, načelniki oddelkov in šefi odsekov generalne direkcije ter upravniki delavnic, direktorji železniških direkcij, njihovi pomočniki in načelniki, upravnik pomorske uprave, njegov pomočnik, načelniki oddelkov in šefi odsekov itd. Pravico do brezplačne vožnje imajo tudi drugi prometni uslužbenci, ki stalno vrše nadzorstvo nad poslovanjem eksekutivnih enot. Brezplačni vozni D stki za službena potovanja se izdajajo samo osebam, ki nimajo stalne letne karte. Uslužbenci, ki imajo pravico do le gitimacij v platnicah, dobe za svoje otroke, ki redno posečajo šole, iz kraja bivališča vozne listke III. razreda za potniške in mešane vlake. Te olajšave uživajo tudi dijaki prometnih šol. Brezplačno vožnjo imajo tudi ueedlež-niki skupščin bolniških fondov. Uslužbenci državnih prometnih ustanov in člani njihovih družin uživajo tudi za zasebna potovanja gotove olajšave. Pravico do vožnje po znižanj ce ni imajo aktivni železniški uradniki, zvaničniki, služitelji, honorarni prometni zdravniki ter kontraktualni na meščenci. Navdušen sprejem sokolskega prvaka Primožiča v Mariboru Maribor, 22. julija. Kratka obvestila v listih o prihodu Joža Primožiča v Maribor so zadoščala, da se je zbrala nocoj pred 18. na mariborskem glavnem kolodvoru ogromna množica občinstva, ki je popolnila železniški peron in nestrpno pričakovala prihod osebnega vlaka. Zaradi navala tisoče občinstva na peron je moralo biti moštvo obmejne policije pojačano, da je vzdrževalo red in preprečilo kake neprijetnosti na železniškem tiru. Ko se je pripeljal vlak preko dravskega mosta, je zasvirala godba mariborskega Sokola, ki je bila v krojih, dočim je bilo vse ostalo članstvo v civilu z znaki. S perona so zaorili navdušeni klici: Zivio Primožič — še preden je bilo sploh videti, iz katerega vagona se prikaže svetovni prvak v telovadbi. Potniki v vlaku so se v hipu pritisnili k oknu in radovedno opazovali, komu velja tako veličasten pozdrav Mariborčanov. Doli nekje pri oknih poslednjih vagonov se je prikazal Primožič. Preden je vlak ustavil, je zvalovilo občinstvo proti njegovemu vagonu, kamor so prispeli tudi starešine, ki so našega prvaka oficijelno pozdravili. Ko se je preril Primožič iz vagona v spremstvu Sokolov, ki so mu šli naproti do Zidanega mosta, se je vsulo nanj toliko cvetja iz rok So-kolic, da ga ni bilo mogoče vsega prestreči in ga je bilo vse polno na prostorih, kjer so stali svetovni zmagovalec ter sta-reinstvo mariborske sokolske župe. Hvaležni narod je neprestano vzklikal svojemu ljubljencu in vsakdo je hotel biti čim bliže Primožiča. Šele, ko se je odkril starosta mariborske sokolske župč dr. Boštjančič in pozdravil brata Primožiča ki je s svojo zmago povečal sloves naše domovine v svetu, se je navdušenje nekoliko poleglo. Ko je občinstvo opazilo črn trak na Primožičevi roki in, resen obraz junaka-zmagovalca ter slišalo iskrene prisrčne besede staroste dr. Boštjančiča, ki jih je vendar kalila žalostna misel na pokojnega Maleja, so zaihteli mnogi v bližini. V hipu so bile misli vseh teh tisočev na svežem gorenjskem grobu. Dr.' Boštjančič je čestital Primožiču k zmagi in mu zakli-cal trikratni: Zdravo! Vesel in žalosten obenem je Jože zaklical: Slava Maleju — in se zahvalil za čestitke. Množica je navdušeno vzklikala: Živio Primožič ter takoj nato izkazala spoštljivo čast pokojnemu Maleju, ki mu je s Primožičem zaklicala: Slava! Po odsviranju državne himne je mariborski podžupan dr. Lipold v imenu mestne občine čestital Primožiču k sijajnemu uspehu. Tretji in poslednji je pozdravil najslavnejšega Sokola in priznanega, najboljšega telovadca sveta v imenu mariborske sokolske župe starosta dr. Pivko. Ponovno je začelo deževati cvetje na Primožiča, ko so se pričele zgrinjati množice na ulico pred kolodvor. Slavljenca so sokolski bratje dvignili na ramena in ga odnesli izpred vlaka. Na Aleksandrovi cesti se je formirala povorka, ki je krenila z neprestano svira-jočo sokolsko godbo v mesto. S Primožičem, ki je nosil krasne šopke cvetja, je korakalo starešinstvo obeh mariborskih žup in množica članstva in ostalega občinstva. Ovacije niso prenehale. Sprevod je šel po Aleksandrovi in Gosposki ulici preko Glavnega trga pred Narodni dom, kjer je bil razhod. Ljudje pa so pritisnili na dvorišče Narodnega doma, da vidijo od blizu prvaka. Tudi ponovni poziv, da je povorka zaključena, ni zalegel dosti. Po daljšem razgovoru s svojimi sokolskinri brati o podrobnostih in nesreči Maleja, se je Primožič odpeljal z avtomobilom na svoje stanovanje. Še za njim so mahali in mu navdušeno vzklikali Mariborčani ter so ga pozdravljale razne skupine z močnim trikratnim: Zdravo! Ponesrečeno izletniško letalo v Angliji London, 22. julija AA. Vzroki včerajšnje letalske katastrofe »Junkerjevega« letala niso znane, čeprav so strokovnjaki letal« skega ministrstva takoj odšli na mesto ne* sreče in skrbno preiskali razbito letalo v upanju, da bodo rešili ta problem. Hen« derson, ki je dosegel visoko mesto v le« talstvu v vojni, je bil eden pionirjev civil« nega letalstva. Po vojni je ustanovil letal« sko šolo in izvežbal brez vsake nesreče cele vrste letalskih pilotov. Njegov pomočnik Shearing je bil ravno tako zelo izvežban letalec in je bil že 2000 ur v zraku. Henderson je bil še živ in privezan k sedežu, ko so ga našli, dočim so bile druge žrtve vržene iz letala in takoj mrtve. Lord Dufferin in sir Edward Ward sta bila člana izletniške družbe. Gospa Loef* ler je bila rodom Svedinja. Rovarenje angleških komunistov London, 32. julija d. Angleški komunisti so vrgli od sebe vsako krinko in so se pokazali za prave sluge Moskve. Po naročilu iz Moskve pripravljajo za 1. avgust zopet velike demonstracije po vsej Angliji Demonstracije naj bi imele izrecno proti-angleški in komunistični značaj. Komuni stična organizacija je razposlala na vse strani svoje agitatorje, da organizirajo te demonstracije. V rudniške revirje v Wa-lesu, Škotski in drugod so poslali komunisti svoje govornike, ki so se v posebnih kurzih pripravili za to priliko in ki bodo skušali navdušiti delavstvo za komunistične ideale. Ukradena dragocena slika London, 22. julija. AA. Včeraj je policija našla Van Dyckovo sliko, vredno 10.000 šterlingcvv (3 milijone Din). Slika je bila ukradena iz knjižnice clarendonskega ear-la. Detektivi so jo našli v hiši, nekaj milj oddaljeno od gradu, v katerem je bila ukradena. — Redarstvo je prijelo nekega moža, po imenu Sidney "West, ki je kega ,moža, po imenu Si6. januar« in >3. oktober«, izdan pa ▼ Zagrebn L 1939. Zaman iščeš na na- slovni strani ali kje drugje v knjigi, kdo je izdajatelj, kje je natisnjena (tiskarna') m kdo odgovarja za vsebino. Drugo kar iščešzaman so podpisi avtorjev posameznih člankov. Ta knjiga, ki naj bi nas vzpodbujala k domoljubju, je anonimna, kakor so samo slabe knjige. Čudimo se, kako ie mogel anonimen izdajatelj zaplesti v to stvar g. bana Šiloviča, ki je dal knjigi kratek, jedrnat motto, kateri bi pač zaslužil da(bi izšel kje drugje. Nato sledi ponatis' najvažnejših državnopolitičnih dokumentov s slikami in življenjepisi članov vladarske biše. Vse to je vsebinsko in grafično vsaj dostojno. Zavzema 48 strani na dobrem papirju. Takoj nato se vrsti na slabem papirju dolg potopis po Jugoslaviji, ki nima v knjigi niti naslova (kakšen nesmisel!). Le-ta zavzema polovico knjige ter je ilustriran s slikami, katerim so v vezanih izvodih odrezani robovi, kakor je tudi besedilo ponekod — zaradi preozkega roba—v knjigoveznici trpelo. Breznaslovni opis Jugoslavije je spisan sila naivno, ali kakor pravijo bratje onkrat Kolpe: nepismeno, tako da v tej obliki ne spada v propagandno - reprezentativni almanah Tako n. pr. začenja opis Ljubljane docela v stilu prvih desetletij minulega stoletja: »Oko jednoga brega, kraj staroga rimskega grada Emonae, prostrla se ravnica, koju lepo raseca jedna bistra rečica. Na breg« sagradiše grofovi dvor i proglasiše Mislili smo, da nas bo zeblo v Bohinju. Pa je bil prav topel solnčna dan. Črna prst ki Triglav sta si zakrila vrhove z ob« laki... drugi velikani so nemo strmeli na pisano množico na pokopališču. Tam pre ko izza meje so se kopičili oblaki, kakor da hočejo zadržati jasni svit, ki se je raz« bvail nad Bohinjem. Po pogirebu so se množice razlile po Bi« strici. Mnogi od jutra niso jedli. Ljudje so bili lačni in žejni. V gostilnah je nastal naval. Ni bilo ne miz ne stolov, vsega je zmanjkalo, predvsem kruha. Dasi je bilo od prihoda prvega vlaka dve uri, se gostil« ničarji niso pripravili na tak obisk. Take« ga »tujskega prometa« Bohinj ni vajen. Zaito je nastala povsod zmešnjava, v kates rd si je pomagal vsak, kakor si je mogel. Značilno je, da ni nihče prišel na misel, da bd izdal razglednice, ka bi bile v tiso« čih nesle pozdrave pogrcbcev na vse stra« IV- _ Ameriškim izletnikom SNPJ Izlet ni urad SNPJ v Ljubljani (Miklo« šičeva cesta 13) sporoča vsem svojim iz« letnikom t Osle: Na povabilo Mariborčanov se bo vršil dne 24. t. m. izlet v Maribor z vlakom, ki odpelje iz Ljubljane ob 5.12 zjutraj. Ro« jaki se lahko priključijo takoj v Ljubljani ali pa v Zidanem mostu ob 7.03, v Celju pa ob 7.14 itd. Prihod v Maribor ob 9.30. Sledi ogled mesta ter zadružnih podjetij. Povratek iz Maribora z vlakom ob 17.25. Udeležite se izleta v čim večjem številu. Vodi Frank Alesh. Ameriški dan v Ljubljani bo v nedeljo, 27. julija. Dopoldne bo sprejem rojakov« izletnikov pri vseh vlakih. Popoldne se začne ob 14. v hotelu Tivoli veselica, vstop za vsakogar prost. Zvečer ob 20. se bo vršil v notranjih prostorih banket in ima pristop k njemu — razen povab« ljencev — vsak izletnik, ki plača 1 dolar. Za prenočišča je poskrbljeno! Treba je le takoj javiti Izletnemu uradu v Ljubljano, koliko se jih udeleži ameriškega dneva Ker odpotuje naslednjega dne vsa skupina izletnikov na izlet po Jugoslaviji in je tre« ba vsaj en dan prej vedeti točno število udeležencev izleta po Jugoslaviji naj vsi takoj prijavijo udeležbo in naj po mož« nosti vsi pridejo že v nedeljo v Ljubljano na ameriški dan. V ponedeljek, 28. julija, odpotujemo ob 7.27 z glavnega kolodvora v Ljubljani. Pri« hod v Split v torek b 7.29 zjutraj. Preno« oimo v Splitu. Iz Splita odhod v sredo ob 9.15, prihod v Dubrovnik istega dne ob 18.30. Prenočimo v Dubrovniku. Na« slednjega dne po možnosti izlet na avto« mobilih v Kotor. Povratek istega dne v Dubrovnik, odkoder odpotujemo z vlakoma ob 23. in dospemo v Sairajevo v petek ob 12.25. Prenočimo iv Sarajevu. Odhod iz Sarajeva v soboto ob 13.20, v Beograd do« spemo v nedeljo, 3. avgusta, ob 7,25. Iste« ga dne odpotujemo ob 23.05 v Zagreb, kjer bo nato razhod. Izleta se lahko udeležijo tudi znanci in sorodniki izletnikov kakor tudi bivši Ame« ričami, ako plačajo 560 Din ter javijo to takoj Izletnemu uradu v Ljubljani, kamor naj takoj vplačajo 100 Din. Javite pa ime« na in število teh potnikov takoj, da jim utegnemo rezervrati prostore! Pozivamo tudi »letnike, da nam takoj odgovore na vprašal ne pole, loi smo jih jim razposlali! — Izletni urad SNPJ, Ljub« ljama, Miklošičeva cesta 13. Velik požar v Ribniku pri Čermošnjicah Včeraj ob 22. je nastal na še nepojas« njen način požar v veliki parni žagi v Rib« niku. Parna žaga je last lesnega trgovca g. Kumipa iz Novega mesta Ogenj, ki se je naglo širil, je uničil vse stroje in druge naprave ter za 22 vagonov desk. Upepe« lil je tudi stavbo. Zaradi pomanjkanja vode je bilo gašenje skoraj onemogočeno. Končno je vodja ga« silcev iz Rovte vasi g. Štrumpl priklopi! motorno brizgalno na avtomobil ter se tako pripeljal s svojimi tovariši na kraj nesreče. Ogenj, ki pa je že skoro dovršil svoje uničevalno delo, so z veliko težavo lokalizirali. Škoda je zelo velika, a je ba« je večinoma krita z zasvarovalnino. pravi zdravnik? Varujte srce in živce, pijte kofeina prosto kavo Hag! Kavo Hag točijo na ieljo v dobrih hotelih in kavarnah Slovo ponesrečenega nemškega turista Liiddecka Ljubljana, 22. julija Danes zjutraj je bil odpuščen iz splošne bolnice ponesrečeni nemški turist 23«letni Erwin Liiddecke, ki je bil žrtev prve letos« nje katastrofe v Triglavskem pogorju. Kakor bo še dobro v spominu, se je do« godila ta nesreča 13. junija ter zadela druž« bo štirih nemških turistov — 3 akademike in neko damo. Pod Kugyjevo polico je na« šel smrt 21«letni akademik Henrik Miiller iz Kolna, njegov prijatelj Liiddecke pa se je težko poškodoval, dočim sta se ostala dva člana družbe srečno rešila. Liiddecke je težko poškodovan prebil strašno noč na ledu v vedni nevarnosti, da zmrzne. V zadnjem času ga je še rešila rešilna eks« pedicija ter ga odpremila v bolnico. V bolnici si je nepričakovano hitro opo» mogel in izkazalo se je tudi, da njegove poškodeb niso tako težke kakor se je pr« votno domnevalo. Rana na levem sencu se je začela kmalu celiti, zlomljeno je imel samo desno nogo v stegnu in ne tudi levo, kakor je od začetka izgledalo. Za pone« srečenega turista so se požrtvovalno za« vzeli člani turistovskega kluba »Skala«, evangeljski župnik in predsednik evangelj« ske cerkvene občine g. Brandt, ki je or« ganiziral nabiralno akcijo za ponesrečenca, ter mnogi sočutni meščani. Kakor poprej, tako tudi danes ob slo« vesu Liiddecke ni mogel prehvaliti pozor« nosti in skrbi, ki mu je bila vsestransko naklonjena. Ponovno je izjavil, da ni nik« dar pričakoval, da bodo v tujem svetu skr* beli zanj s toliko prisrčnostjo. »Če bi se enemu od vaših kaj takega pripetilo v Nemčiji, se bojim, da ne bi na* šel tam tolike pomoči,« je dejal ob slovesu. Načelnik postaje g. Ludvik mu je oskr« bel za vožnjo poseben kupe in eden od Skalašev je spremljal nemškega tovariša do Jesenic. Odpeljala sta se ob 8.44. Liiddecke odpotuje najprej v Monakovo, kjer študira filozofijo, potem pa gre domov v Braun« schweig. , Želimo mu srečno bodočnost! ' Borovško pismo Kranjska gora, 22. julija V naši javnosti se redno porajajo mne« nja in razni predsodki pri vsaki priliki, ka« dar gre za kaj novega, kar se hoče dvigniti s človeško pomočjo nad svojo normalo. Za« to ni prav nič čudno, da se je naš svet polotil tudi borovškega letovišča in s po« narejeno skepso komentiral vse dogodke zadnjih let, ko se je letovišče z vsemi moč« mi poizkušalo dvigniti iz predvojnega mrt« vila. Ti predsodki niso potihnili tudi letos, dasi niso bili prav nič na mestu in se niso vsa skeptična prerokovanja niti najmanj uresničila. Dejstvo je, da se je letovišče letos tako napolnilo, da presega število go« stov vsa števila prejšnjih let in je Kranj« ska gora prišla v zadrego, kam bi spravila novo došle goste. Propaganda v inozemstvu je popolnoma dosegla svoj smoter, osobito ker ni bila pretirana in je Kranjsko goro naslikala v pravi luči. Zato pa tujci nikakor ne stav« Ijajo nemogočih zahtev in se zadovoljujejo s tem, kar jim more letovišče nuditi v tre« nutnem položaju. Nezadovoljna je samo bližnja javnost, ki pa nikakor ne pozna faktičnih razmer, ki vladajo v letovišču. Posebno še, kar se tiče razmer prehranje« vanja. Našim ljudem se zde cene jedil pre« visoke, a v resnici niso višje nego v po« vprečnih ljubljanskih gostilnah, v več pri« merih celo še nižje. Ako pa premotrimo neugodne talne prilike in pomanjkanje po« lja v borovški okolici, se moramo samo ču« diti, da so cene vendarle tako nizke. Vsa potrebna živila se morajo nabavljati iz mest in Ljubljančani nikakor ne bi smeli zabavljati čez gostilniške cene, če bi po« mislili, da si mora Kranjska gora redovito dnevno vso zelenjavo odnašati in voziti prav z ljubljanskega trga. Prenočnine tudi niso previsoke in so popolnoma v skladu z onimi prenočninami, ki so običajne po dru« gih, tudi neletoviščarskih krajih. Inozemci upoštevajo vse te razmere in so zadovoljni s postrežbo in cenami, zabavljanje pa je samo pri naših ljudeh. Vreme sicer nagaja nekam preveč, da se življenje ne more razvijati tako, kakor bi bilo treba. A vseeno se splošno pričakuje, da se bo vreme po neugodnih tednih ven« darle ustalilo in pospešilo posebno turi« stovski promet. Ruska cesta na Vršič je prešla definitivno v občinsko upravo in ta« ko lahko pričakujemo, da se bo vendarle te divne ravnine svojim vlasništvom: oku-piše oko sebe kmetove, dadoše im ispod dvora, da sagrade bedne kučice i da rop-ski rade od jutra do mraka...« V tem slogu se članek nadaljuje, n. pr. »Iz Ljubljane, malim »Citroenom«, u posjet »Janesuc, slovenskoni kmetu, seljaku.« Vrli avtomo-bilist čuje peti nekje pri šiški: Men pa ni za rožce moje, če jih zlamca pomori.. v \laku mu udari na uho »Venček na glavi se — Bliska ti z kitice«, o »Janesu« pa nam ne v£ povedati nič drugega kot prizor z »veselimi fanti«: »Idu, svi su iz jednoga sela, a da im ko j i »fant« iz drugoga sela poviče »auf biks«, bilo bi dovoljno, da se bez drugoga do krvi potuku.« Hvala lepa za take obiske pri naših »Ja-nesih«. Za domovinsko vzgojo je tudi čisto odveč, če kdo pove, da obstoji med Kranjci in Štajerci »tihi rat«. Pisec, ki se ustavi ob takem anahronizmu, pa zamolči vse polno reči. ki bi jih bil moral vsaj našteti, ni vreden, da piše za patriotski almanah. Almanah se zaključuje z nekimi naivnimi opazkami, ki so komaj primerne za kakšen kmečki tednik kje globoko v provinci. A propos: almanah ima še dodatek, ki je zopet na boljšem papirju (v celoti ima knjiga štiri vrste papirja), kar je umljivo^ Mehr Geld, mehr Musik. Tu so namreč opisi in inserati nekaterih gospodarskih podjetij! Ne odrekamo izdajatelju patriotskih namenov in tudi ne mislimo, da ne bi knjiga bila kakšnemu človeku brez večjih zahtev kolikor toliko ustrezajoča, čutimo pa potrebo, da opozorimo na to-le: Knjige, ki naj se širijo med ljudstvo zaradi večje ljubezni do domovine, ne smejo biti pod nivojem, ki danes velja za dobro knjigo — v vsebinskem in v grafičnem pogledu. Slabo pisane, anonimne in slabo opremljene patriotske knjige le škodujejo stvari, ki naj bi bila vzvišena nad raznimi poslovnimi interesi! enkrat renovirala in po dolgem času spet služila smotru, ki mu je namenjena. Turi« stovski in izletniški svet morata ta korak samo pozdravljati, ker je ta cesta velikega pomena za intenzivni in skrajno ugodni ob« isk naših visokogorskih postojank. V pogledu turistike se je pri nas v zad« njih letih pokrenilo marsikaj koristnega. A pozornost se je obračala predvsem na Pri« sankovo skupino, dočim so ostale Karavan« ke popolnoma v ozadju. Srednji vrh leži s svojimi markantnimi, starinskimi in zgodo« vinskimi hišami še vedno zatajen v samo« ti in pozabnosti, kar mora ljubitelju nara« ve biti samo všeč, a je celokupnosti samo v kvar. Prav tako ni na mestu, da se tuj« cem prikrivajo Bavha, Vožica in Baščica, odkoder je diven in silovit razgled na vse triglavsko pogorje, posebno na Martuljak in spodaj ležečo Koroško. Tako ostanejo tujcu prikrite prav najlepše pokrajinske le« pote, a vse to je samo posledica, ker Kranj« ska gora ne pozna lokalne propagande in ji primanjkuje smisla, da bi si nabavila po« trebne prospekte in z besedo in tiskom opozarjala tujce na zanimive partije v svoji okolici. Sicer je življenje pri nas precej enolično, ker so Borovci flegmatičen narod, ki ne ljubi razburkanja. Edini dogodek, ki bo med mladim svetom zbudil nekoliko sen« zacije, bo menda te dni izbira kraljice Jas* na. Pretendentinj je skoro gotovo zadosti kakor povsod. A drugod ta stvar menda ne vleče več in bo najbrž pri nas tudi tako. Saj ima vsak že lastne kraljice zadosti, skoro bi rekel, da še preveč. Jasna pa bo ostala le Jasna in bo zadovoljna s svojo se« danjo kraljico, ki tako lepo skrbi za svoie lačne m žejne častilce, ki se ves dan zgri« njajo okrog nje. v Heinejeva biografija v francoščini. V zbirki »Le roman des grandes existences« (Plon, Pariš) je izšla velika biografija Heinricha Heineja. Takšno knjigo so doslej Francozi pogrešali, tem bolj, ker je Heine eden redkih nemških pesnikov, ki uživa v Franciji veliko popularnost. Avtor tega ronianiziranega življenjepisa je znani pisatelj Camille Mauclair, ki je nedavno spisal tudi studijo o Ivi Vojnoviču. V zbirki ^Nouvelle Revue Francaise« je pred meseci izšla velika Goethejeva biografija, ki jo je spisal Jean Marie Carrč. Poljski odmev slovenskega jubileja. V najnovejšem zvezku Ivovske revije >Rueh Slowianski« je izšel kratek članek o našem zaslužnem rodoljubu in javnem delavcu g. dr. Gustavu Gregorinu, ki je nedavno slavil 70Ietnico. Član Vodnikove družbe, ali si že pridobil enega novega člana? Gasilstvo Pred gasilskim kongresom. Gasilci izvršujejo službo požarnih stražnikov in reševalcev v človeških naselbinah, kjer varujejo in rešujejo ob vsaki sili in nevarnosti življenje in imetje svojih bližnjikov, pri čemer gesto tvegajo ne le svoje zdravje, temveč tudi življenje. Kjerkoli ogrožajo človeštvo elementarne sile, povsod je gasilec kot pravi samaritan prvi na kraju nesreče, da spravlja ljudi in njih težko pridobljeni imetek na varno pa naj bo to ob požaru, ob povodnji, ob potresih in eksplozijah. Prava dobrota in sreča je za vsak kraj ob nesreči vsestransko izvežbano gasilstvo, zlasti za kraje, kamor ne more hitro dospeti zdravnik in kjer nudijo izvežbani gasilci tudi zdravniško prvo pomoč. To je neprecenljive važnosti. Pozabiti ne smemo, da tudi v vojnem viharju in metežu gasilec opravlja svoj važni posel, ko pomaga vojakom in zdravnikom prevažati ranjene in obolele junake v bolniško oskrbo. Končno bodo govorili zgodovinarji slovanskega gasilstva izza predvojne dobe, iz časa najhujšega in najbrezob-zirnejšega potujčevanja po naših krajih, kako je naše gasilstvo poleg svoje velevažne socialne in samaritanske službe gojilo tudi narodno zavest, dra-milo mlačneže in omahljivce, ustanavljalo v narodno ogroženih krajih narodna društva, privabljalo v svoje vrste že potujčena društva ter tako reševalo iz valov narodnega pogina naš slovanski živelj. Gasilstvo je zares prepotrebna in za prebivalstvo neprecenljiva vojska prostovoljnih »tihih junakov«, ki nikjer in nikoli ne iščejo svojih koristi, nego edi-no-le srečo in blagor bližnjika. P. F. SOKOL Zanimiva proslava jubileja 60Aetnice. Med drugimi je dovršilo letos tudi sokol« sko društvo Lytomišl na Češkem (rojstni kraj skladatelja B. Smetane) 60«letnico svo= jega delovanja. Članstvo se je že čudilo, zakaj društveni odbor prav ničesar ne po« krene za dostojno proslavo jubileja, ven« dar šestdeset let trdega in uspešnega dela zasluži dostojno proslavo. Presenečenje je bilo tem večje, ko je prejel neki dan zju« traj po pošti sleherni član, naraščajnik, naraščajnica in vsa deca poziv, naj se vsi zbero ob pol 20. zvečer pred Smetanovim domom, kjer dobe nadaljnja navodila. Kra« tek, ali točen ukaz je nemalo začudil vse prizadete. In fantazija je pognala svoje korenike. Ugibanja so dosegla tekom po« poldneva svoj višek, govorilo se je o vsem mogočem, celo o mobilizaciji. Ko pa se je zbrala ob pol 20. skoraj 1000 oseb broječa sokolska družina iz Lytomišla pred Smeta« novim domom, jo je pozdravil v krasnem nagovoru društveni starešina Budvcha, na* to še Iegijonar Časka in tajnik Fajman ter jim razložili pomen sklicanega sestanka. Ob jubileju slovaškega Sokolstva, ki je slavilo letos svojo 10«Ietnico, utegnejo za« nimati naslednji podatki: koncem 1. 1929. je delovalo na Slovaškem 6 žup, kjer je bilo združenih 129 drušsev in 13 odsekov. V prvem desetletju si je postavilo lastno streho že 28 društev, ostala vežbajo v šo» lah (45) in drugih najetih prostih, brez te« lovadnice je 9 društev. Tudi glede letnih telovadišč je opaziti lep napredek. Že 37 enot ima svoj lastni prostor, število pri« padnikov se je dvignilo v 10 letih za 6577 oseb; končno stanje 1. 1929. je bilo: 10.685 članov, 4133 članic, 1701 naraščajnik, 1209 naraščajnic, 3416 moške in 3928 ženske de* ce, skupno torej 24.892 oseb. kar tvori 4.7 odstotka vsega pripadništva ČOS. Na Dunaju si je uredila češka sokolska župa Dolnorakouska na bregu Dunava pri Klosteraeuburgu kopališče na najetem zem« ljišču. Postavila je /kočo, dvoje garderob in vefando. Dnevni obisk kopališča znaša pre« k« 300 oseb. \ Domače vesti * Maša zadušnica za kralja Ferdinanda na Bledu. V cerkvi sv. Martina r.a Bledu se je predvčerajšnjim vršila sv. maša zadušnica za pokojnim rumunskim kraljem Ferdinandom. Na Bled so prispele Nj. VeL kraljica Marija, rumunska kraljica Marija in pricesa Ileana; iz Bohinja pa sta prišla knez Pavle in kneginja Olga s sestro. Maše zadušnice, ki jo je daroval blejski župnik ob veliki asistenci so se udeležile mnoge odlične osebnosti. * Osebna vest. Davčni kontrolor Oton Stepič, šef davčne uprave v Šmarju pri Jelšah je imenovan za davčnega inšpektorja pri istem uradu. * Izpremembe v sodni službi. Julij Ku-der, starešina okrajnega sodišča v Maren-bergu je premeščen k okrožnemu sodišču v Maribor; Ignac Pučko, oficijal pri istem sodišču je upokojen; Antonija Drašler, pisarniška pomočnica ie napravila pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani pisarniški izpit; ravno tako sta napravila pod-uradniški izpit pri okrajnem sodišču služi-telja Anton Arih in Franc Zabiikošek. * Izpremembe v vojaški službi. Za opazovalca v vojaški zrakoplovni službi sta imenovana poročnik Viktor Bradač in podporočnik Josip Virtič, za diplomiranega pilota pa zrakoplovni narednik Josip Satler. V vojni mornarici so prideljeni na službovanje: poročnik korvete Dragotin Sič komandi parka rečne obalne komande; strojni podporučnik Fran Čič pa na službo na kr. brodu »Sitnica«. * Mednarodni koncil univerzitetnih žen v Pragi. Pred dobrimi desetimi leti so se strnile žene iz raznih delov sveta v zvezo, da pribore ženi polnovredno mesto v znanstvenem svetu. Ob početku je bil le ozek krog v organizaciji, ki jo je vodila dr. Ca-rolina Spurgeon, univerzitetna profesorica. V teku desetih let pa izkazuje društvo članice kakor go. dr. Curie, dr. Elen Gleditch, profesorico fizike na univerzi v Oslu, dr. Winifred Culiio, profesorico univerze v Londonu, dr. Alice Masarykovo in druge žene z znanstvenim slovesom. Jugoslavijo bo zastopala na koncilu univerzitetnih žen, ki se bo vršil prihodnje dni v Pragi gdč. Kasnar-Karadžič, gimnazijska profesorica. * Angleški obisk naši vojni mornarici. Kakor javljajo iz Splita, bo velika angleška vojna ladja »Brioni« konec meseca pose-tila jugoslovenska pristanišča v Dalmaciji, kjer bo ostala teden dni. * Duhovniška vest. Dosedanji župni upravitelj v Rakitni Karel Zaje je bil prošlo soboto umeščen na župnijo Rudnik pri Ljubljani. * Poljski slikarji na našem Jadranu. Predvčerajšnjim zvečer je prispelo v Beograd dvajset poljskih slikarjev. Na savski parobrodni postaji so slikarje sprejeli in pozdravili zastopniki poljskega poslaništva in Poljsko-jugoslovenske lige. Poljski slikarji ostanejo par dni v Beogradu, potem pa nadaljujejo pot v Dubrovnik, ker nameravajo v Dalmaciji slikati najlepše pokrajine naših jadranskih obal. * Nesreča na zagrebški glavni pošti. V uradu glavne pošte v Zagrebu se je predvčerajšnjim pripetila težka nesreča. Zaradi strohnele strehe sta se zrušila dva okna steklenega pokrova ter padla na oddelek, kjer se vrše izplačila poštnih nakaznic in sprejemajo brzojavke. Steklo se je razbilo na drobne kose ter na glavi težko ranilo uradnico Olgo Kopecko in lahko poškodovalo še dve drugi uradnici. Na pomoč je bilo pozvano rešilno društvo, ki je vse tri ranjenke prepeljalo v bolnico. Kopecka ie močno krvavela in bo ostala dalj časa na zdravljenju v bolnici, ostali dve pa sta bili obvezani in puščeni v domači negi. * Velik požar v osiješkl okolici. V selu .Markovcu je predvčerajšnjim izbruhnil velik požar, vsled katerega je sedem rodbin ostalo brez strehe. Ogenj je izbruhnil v skednju seljaka Vakule. Iskra iz matilne-ga stroja je zažgala slamo in mahoma je bil ves skedenj v plamenu. Požar se je naglo širil, nastala je panika in tudi gasilcem se ni posrečilo omejiti požara, ker je pihal močan veter. V gospodarskih poslopjih in hlevih je poginilo mnogo svinj in kokoši. Škoda ie cenjena na poldrugi milijon dinarjev. * Poroka. Poročila sta se v ponedeliek na Brezjah g. Vinko Šepec, posest, v Do-bovi in gdč. Alojzija Kramer, posestnica in krčmarica v Trbovljah. Poročil ju je č. g. svetnik Gašparič, župnik trboveljski. Bilo srečno; * Balkanska himna. Odbor za prireditev balkanske konference v. Atenah je razpisal natečaj za balkansko himno. V dneh konference se bo v Atenah vršil velik koncert, na katerem se bodo izvajale kompozicije vseh balkanskih narodov. Pri tej priliki se bo tudi otvorila razstava balkanske narodne umetnosti, ki bo trajala od 9. do 20. oktobra. Na razstavi bo zastopana tudi Jugoslavija. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra. 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm 8 vrsta oadavizi. 22. julija 1930. Ljubljana: 7. 758.4, 19, 65, mirno, 7, —, —. Maribor: 7. 757.1, 20, 75, S 2, 9, —, —. Mostar: 7. 760.4. 21, 75, mirno, 1, —, —. Zagreb: 7. 758.3, 20, 75, SW2, 5, —, —. Beograd: 7. 759.2, 22. 65. WSW 2, 0, —, —. Sarajevo: 7. 760.4. 19, 65, mamo, 0, —, —. Skopi je: ni depeše. Kumbor: 7. 759.7, 22, 80. SSE2, 0, —, —. Split: 7. 760.3, 23, 65, E 2, 0, —. —. Rab: 7. 759.1, 21. 80, S 2, 5, —. —. Vis: 759.2. 21, 65. SW 2, 0, —, — Najvišja temperatura danes t Ljubljani 25.9, najnižja 17.6; t Mariboru 17; v Mo« starju 17; v Zagrebu 17; v Beogradu 20; v Sarajevu 12; v SpMtu 20. Sobice vzhaja ob 4.34, zahaja ob 19.39. Luna vzhaja ob 0.54, zahaja ob 18.22. * Češki pisatelji v Jugoslaviji. Že dalj časa se mudi na študijskem potovanju po Jugoslaviji znani prijatelj Slovencev, češki pisatelj in vodja državne knjižnice v Olomucu g. dr. Bohuš Vybiral, ki je prevedel že cek) vrsto slovenskih pisateljev v češčino. G. dr. Vybiral uporabi skoro vsako leto svoje počitnice za poučno potovanje po Jugoslaviji in je letos začel svojo pot po naši domovini v Srbiji ter se bo te dni podal v Slovenijo, kjer se bo udeležil tudi odkritja spomenika Ivana Cankarja na Vrhniki. * Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubliana priredi skupno z mariborsko sekcijo svoj drugi izlet preko Koroške v Kranjsko goro v dneh 36. in 27. t. m. Čas odhoda tako iz Ljubljane, kakor tudi iz Maribora si določijo izletniki samt, določen je samo skupni sestanek v soboto, 26. t. m. zvečer ob 7. na terasi hotela »Strandetablisement Werzer« v Portschach am Worthersee (Poreče ob Vrbskem jezeru). Tu se sestane ljubljanska sekcija z mariborsko sekcijo, ki prispe preko Dravograda. Za nedeljo, 27. t. m. dopoldne je predvideno kopanje v Vrbskem jezeru. Po kopanju se odpeljejo izletniki proti Beljaku, kjer bodo v Annenheim ob Osojskem jezeru pustili svoja vozila in se po žični železnici popeljejo na znamenito Kanzel hohe (cca. 1500 m). V tamkajšnjem gorskem hotelu, raz katerega terase se bo nudil izletnikom najlepši razgled, bo prirejen skupen obed. Po obedu se bodo izletniki vrnili nazaj v Annenheim in se nadaljuje izlet preko Podkorenskega sedla v Kranjsko goro, kjer bo v hotelu »Slavec« skupna večerja. Po večerji se poslovijo ljubljanski avtomobilisti od mariborskih in je s tem slovesom izlet završen. Vsi ostali potrebni natančnejši podatki so razvidni iz okrožnice, ki je bila pred dnevi odposlana na vse člane kluba. Člane se prosi, da prijavijo svojo udeležbo najkasneje do četrtka 24. t. m. ako žele, da ilm tajništvo preskrbi prenočišča. * Smrtna kosa. Dne 17. t. m. je umrla v sanatoriju dr. Schwagule v Fehringu ga. Hedvika Rajhova, roj. Peklar, soproga g. Izidorja Rajha iz Ljutomera. Bolehala je že dalj časa ter iskala zdravja v omenjenem sanatoriju. Zapušča nedoraslo hčer. Pogreb je bil 19. t. m. v Fehringu. V Za-vodni 115 pri Cel.iu je umrl 19. t m. 76 letni upokojeni železničar Martin Štepihar. — V Vinici pri Črnomlju je umrl trgovec in posestnik g. Jurej Šterk. Danes ob 17. ga bodo na farnem pokopališču položil k večnemu počitku. — Na Planini pri Rakeku ie smrtno zadela kap g. Josipa Podboja in bo njegov pogreb jutri ob 17. na domačem pokopališču. — Pokojnim blag spomin, rodbinam iskreno sožalje! Ob 4., pol 8. ta 9. zvečer! Pat in Patachon kot mornarja Najboljša komedija obeh kraljev smeha! — Boj z morskimi psi na ledeniku! — Junaški boksač! Globoko znižane cene! KINO IDEAL. * Paleolitske izkopine v Potočki zijalkl. Prof. Srečko Brodar iz Celja je tudi letošnje počitnice posvetil raziskovanju edine paleolitske postaje Potočke zijalke pri Sv. Duhu nad Solčavo. Kljub silno slabemu vremenu — dež se menjava s snegom, ker leži postaja nad 1600 m visoko — je marljivi raziskovalec pridno na delu. Doslej je odkril nova ogljišča v globini 2 m in še globlje, kjer so prišli na dan 4 kresilniki, 3 dobro ohranjene lobanje jamskega medveda poleg ogromne množine kosti iste zveri. Prof. Brodar je izkopal tudi zobe jamskega leva, vendar zob še ni natanko preiskal, tako da doslej ne more trditi z vso gotovostjo, da izvirajo od jamskega leva. V kulturni plasti je odkril tudi polže in žuželke, ki so živele pred par desettisoletji na sedanjem našem ozemlju. Pri izkopavanju je naletel tudi na mnogo kamenov drugih vrst, ki jih ni v apnenčevih jamah in ki so bili prineseni od drugod. Prof. Brodar bo nadaljeval izkopavanje še ves mesec julij in avgust. * Z -nožem v bok. V Zemunu je sunil sve čarski pomočnik Nikola Pepič svojega druga Gustava Šmita, krojaškega pomočnika z nožem v bok, ker je dvoril njegovi so-rodnici. Pepiča so odpeljali v zapore, Smita pa v bolnico, kjer se bori s smrtjo. * Z zagrebške univerze. Veterinarska fakulteta v Zagrebu je razpisala natečaj za mesto docenta kirurške propedevtike in nauka o operacijah in povijanju. Docent bo uvrščen v 6. skupino I. kategorije. Upoštevani bod le oni diplomirani veterinarji, ki so položili doktorat. Prijave sprejema veterinarska fakulteta v Zagrebu do 1. okt. * Detomor v Frankolovem. Pred nekaj dnevi je pordila na Frankolovem hčerka nekega posestnika nezakonsko dete, katero pa je takoj po porodu zadušila in ga zakopala v pesek. Novorojenček je bil zdrav, živ in življenja zmožen, kakor je pozneje ugotovila sodna komisija. V nedeljo ie bila izvršena v frankolovski mrtvašnici obdukci ja in sta zdravnika gg. dr. Kolšek in dr. Flajs ugotovila, da je bil deček zdrav in živ zadušen. Neusmiljene matere za enkrat še niso aretirali, ker leži v postelji. * Obledele obleke barva v različnih barvah In ptlslra tovarna Josip Relch._ * Da se počulte dobro v domačem krogu, pomaga prijetna godba na domu, po delu v hiši in na pdlju. Meirtel & Herold nadi veliko izbiro glasbenih instrumentov za vsak namftn in za vsako potrebo. * Umetnostna razstava ob priliki Vse-slovanskegft gasilskega kongresa. Kongresni odbor JGB prosi vife gg. umetnike, ki so se priglasili za razstavo, da pošljejo svoja dela na naslov kongresnega odbora, razstavni odsek, Ljubljana, Velesejem, paviljon N. Na poMljatve po železnici je treba dostaviti: Razstavno blago za Gasilsko razstavo, in to na tovorni list in tudi na zaboj. Vse poznejše pošiljatve se ne bodo mogle upoštevati. Iz Ljubljane u— še vedno deževno vreme. Slabo vreme traja še vedno dalje. Dopoldnevi so še nekam iepi in posije tu pa tam tudi solnce, ki izvabi v kopališča nebroj kopalcev. Popoldne pa se navadno že pooblači in prične deževati. Vreme vsekakor ni stanovitno in bo ostalo tako še nekaj dni. Dežja pa imamo sedaj že kar preveč. Vsakdo si želi lepih solnčnih dni. ki bi bili prav blagodejni zlasti za številne dopustni-ke in druge, ki hrepene ven na prosto solnčno prirodo. Slabo vreme škoduje tudi našim letoviščem, kajti v deževju se je malo kdo odloči za daljše bivanje na naši Gorenjski in drugod. u— Pogreba g. Antona Kristana so se v nedeljo udeležili poleg oseb, navedenih v našem včerajšnjem poročilu, med drugimi tudi gg. Josip Turk, starosta Jugosl. gaajl-ske zveze, Albin Prepeluh, bivši poverjenik za socijalno politiko in pokojnikov intimni prijatelj, polkovnik Andrejka ter številni zastopniki odvetniških In gospodarskih krogov. m potMbš&o« najceneje t drogerijab RANČ, LJUBLJANA i« _ KANC (W.Hra«i, MARIBOR CENIK GRATIS! Izvršujemo Vsa amaterska dela. u— Pobeg od doma. Delavka Marija Obilčnik, stanujoča v Zg. Šiški 52, je prijavila, da ji je že 9. t, m. neznanokam pobegnila 12 letna hčerka. Deklica je za svoja leta zelo krepka in velika, kostanjevih las. Oblečena je bila pri odhodu v rjavo baršunasto obleko, na nogah pa je imela sandale. Ubežnica se je najbrže zatekla kam na deželo, kjer se je ustavila pri kakem kmetu in se lotila dela. Od doma je pobegnil tudi 19 letni čevljarski pomočnik Miroslav Kariž iz Ljubljane, ki je stanoval pri svojih starših. u— Tatvina koles. Inštalater Ivan Bo-kavšek iz Sneberij je imel v ponedeljek popoldne opravka v poslopju Kreditnega zavoda v Prešernovi ulici, kjer je spravil kolo v vežo. Medtem pa je kolo ukradel neznan tat in ga neznanokam odpeljal. Enako smolo je imel istega dne tudi dijak Vladimir Ferant, stanujoč na Zaloški cesti št. 44., kateremu je okrog 16.45 odpeljal neznan nepoštenjakovič kolo iz veže palače Pokojninskega zavoda v Pražakovi ulici. Bokavškovo kolo je bilo črno pleska-no, znamke »Diana,« in vredno okrog 800 Din. Ferantovo kolo pa je znamke »Kinta« in je vredno okrog 1000 Din. u— Dva, ki sta bila okradena v spanju. Krošnjar France P. doma iz Trboj pri Smledniku je včeraj ponoči nekoliko vinjen zaspal na neki klopi v Tivoliju. Do spečega krošnjarja se je priplazil neznan tat, ki seveda ni hotel zamuditi tako lepe prilike. Preiskal mu je vse žepe in iztaknil listnico, v kateri je imel P. okrog 70 Din gotovine in več dokumentov. Tat je oškodoval neprevidnega moža za okrog 150 Din vrednosti. Na klopi in sicer na Ambroževem trgu je zaspal včeraj ponoči tudi invalid Ivan T. Kakor Franceta se je tudi njega lotil nepoznan zlikovec in mu pobral vse, kar se je dalo odnesti. Iz žepa telovnika mu je vzel srebrno uro z verižico, iz žepa suknjiča listnico z 60 Din, nato pa si re prisvojil še Invalidovo palico ter njegov klobuk. Nesrečni T. ima okrog 450 Din škode. Dentist palovec ne ordinira «9 24. t. m. it 1. avg. Iz Celja e— Za invalide in revno deco. V prid krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Celju in Podpornega društva za revne otroke v Gaberju pri Celju bo priredil v soboto 26. julija zvečer v celjskem mestnem parku tukajšnji pevski odsek delavskega izobraževalnega društva »Svoboda« socijalen večer, oziroma koncert, ki se bo pričel ob 20. Kakor je razvidno iz kritiki zadnjih javnih nastopov »Svobode« je zbor močno napredoval, kar je v prvi vrsti zasluga pevovodje g. Cirila Preglja. Zato lahko mirne duše pričakujemo, da bomo doživeli v soboto prav lep in prijeten večer. Javen pevski koncert je za Celje senzacija prve vrste in bo spričo dobrodelnega namena gotovo zelo dobro obiskan. e— Precej dežja smo dobili včeraj popoldne tudi v Celju in po vsej Savinjski dolini. Po kratkem uvodu je zadivjala huda nevihta, treskalo in grmelo je prav pošteno in dež se je vlil kakor iz škafa. Moče je 2daj Že dovolj in vsa narava bi potre bovala lepega, solnčnega in toplega vremena. e— Svetoanska nedelja na Teharju. Prihodnjo nedeljo 27. t. m, bo veliko in splošno priljubljeno žegnanje pri sv, Ani nad Teharjem. Običajno tudi Celjani v velikem Številu obiščejo to lepo izletno točko, kjer drug poleg drugega kraljujeta sv. Ana In sv. Jakob. Vsa prireditev ima še polno starih narodnih običajev In posebnosti. e— Ponočni avtobusni promet Celje-Do-brna, ki je bil doslej upeljan iz Celja le ob nedeljah in praznikih ob 21.26, ko je avtobus prišel it Rogaške Slatine ter se vračal z Dobrne ob 22.30, se zaradi premajhnega obiska ukine. Zadnja kolona voznega reda CeBe-Dobrna odslej sploh odpade. s— Mestni avtobus Cefls-Kozje-Podsre- da bo od ponedeljka 26. t. m. dalje na splošno željo interesentov odhajal iz Pod-srede 10 minut prej, kakor doslej, t. j. ob 5.20, in bo prihajal v Celie ob 7.35. Na ta način bo imel tudi zvezo s savinjskim vlakom. Iz Maribora a— Prihod bana v Maribor. V četrtek popoldne se pripelje v Maribor z avtom ban Dravske banovine g. inž. Dušan Ser-nec, ki bo zvečer pri svečani seji mestnega občinskega odbora mariborskega razdeli dekrete, članom banskega sveta. a— Sprememba v občinskem odboru v Razvanju pri Mariboru. Mesto dosedanjega župana g. Mihe Kaca je imenovan za župana posestnik in čevljarski mojster g. Franc Korošec, v odbor pa je na novo imenovan posestnik Peter Pristernik. a— Nedeljski nož, — naša sramota! Od Sv. Marjete na Pesnici nam poročajo: Ne mine skoro nedelje, da ne bi nesrečni nož zapel svoje pesmi. Prošla nedelja nam je zopet dala žalosten primer srčne surovosti. Dosedaj še neizsledena napadalca sta z noži obdelala 22 letnega viničarjevega sina Jožefa Knedla iz Dragučeve pri Pesnici. Napadeni je dobil na vratu, hrbtu in glavi zelo opasne rane z nožem. Vzrok napada ni znan, a povzročitelj grdega dela je — nesrečni alkohol. „ a— Delokrog sreskega odbora Narodne Odbrane v Mariboru obsega za enkrat poleg Maribora tudi sodne okraje Maribor, Sv. Lenart in Slov. Bistrico. Ker so naloge N. O. velike, naj pristopijo vsa društva in tudi posamezniki. Redni člani plačajo letno 12 Din, podporni 60 Din. Pisarna sreskega odbora je v Narodnem domu, vhod iz Kopališke ulice in je odprta za enkrat ob petkih in torkih od 18. do 19. a— Nezgode. 20 letna žena ekonoma Faleža v Šikolah je zadela s kolesom ob obcestni kamen in si pri padcu zlomila desno nogo Prepeljali so jo v mariborsko bolnico. — V Rušah je padel s kolesa 30 letni Srečko Šuc in si zlomil levo ključnico ter dobil težke poškodbe na glavi. Tudi njega so z rešilnim avtom prepeljali v bolnico. a— Zopet požar na Teznu. V tvornici kemičnih izdelkov Jos. Reicha na Teznu se je včeraj zjutraj krog pol 9. vnel kotel s pasto za čevlje, iz tovarne se je valil visok steber dima. Mariborski gasilci, ki so takoj prihiteli, niso več imeli posla, ker so delavci sami že preprečili požarno nevarnost, ki z ozirom na lahko gorljive predmete ni bila mala. a— »Me ni treba iskati...« Mariborskemu trgovcu g. Vilku Berdajsu je včeraj zjutraj pobegnil vajenec Dolfe W., ki je doma iz Metlike in star 16 let. Gospodar je našel zjutraj v sobi listek z lakonično vestjo: »Me ni treba iskati. Mrtev. Adolf«. Ubegli dečko je male postave, ima temne lase, okrogel obraz in temno obleko. a— Češki gost v mariborskem hotelu. Te dni je prišel v boljši mariborski hotel odličnejši Čehoslovak, ki govori tudi slovenski in je zaradi tega v slovenščini nagovoril portirja. Ta pa Je začel takoi nemško odgovarjat. Čehoslovak je bil nad tem neprijetno iznenaden in je takoj uko-ril portirja, čemu ne govori slovenski, ko je izrecno predpisano potom ministrstva, da se mora vsakega gosta v naših hotelih ogovoriti najprej jugoslovensko. Potem poduku je šele postal portir prav osoren in se izgovarjal z običajno mariborsko frazo, da so njemu vsi jeziki enaki itd., nakar je Čehoslovak hotel zapustil. Ko bi bili tudi Jugosloveni tako odločni, bi bilo kmalu marsikaj drugače tudi v Mariboru. a— Rumunski šumarski akademiki na poti skozi Maribor. Včeraj ob pol 1. so prispeli z Bleda preko Ljubljane v Maribor rumunski šumarski akademiki, 27 po številu, deloma abiturijenti, deloma pa slušatelji bukareške politehnike, ki so na poučnem potovanju po naši kraljevini pod vodstvom treh profesorjev in dveh asistentov. ' Po Sloveniji jim razkazuje narodne krasote inž. Karel Tavčar, šumarski svetnik pri banski upravi, ki se mu je včeraj v Mariboru pridružil še šumarski nadsvetnik pri sreskem načelstvu inž. Urbas. Gosti so zelo navdušeni nad lepoto Dravske banovine in so bili v Beogradu zlasti opozorjeni na mnoge posebnosti našega Pohorja. Tako v strokovnem kakor tudi v nacijonalnem oziru so si hoteli rumunski šumafji ogledati Pohorje od blizu. Včeraj dopoldne so si ogledali mesto Maribor, nato so se ob 11. z mestnim avtobusom odpeljali do Fale, kjer so si ogledali elektrarno, od tam pa odšli peš k Sv. Lovrencu na Pohorje, kjer so snoči prenočiK, danes popoldne pa se vrnejo v Maribor in odpeljajo z brzovla-kom na Dunaj, od tam pa po Dunavu domov. a— Težko življenje železniškega upoko* jenca. Te dni je odpovedala železniška uprava stanovanje v železniški koloniji ne« k emu upokojenemu železničarju, ki je bil 55 let v železniški službi in leži že delj časa bolan v starosti 85 let. Težko prizadeti železničar je bil sicer že meseca marca upokojen in mu je bilo zaradi tega stino« vanje odpovedano, ker so po pravilih že« leznAčarska stanovanja le za aktivne usluž« bence železnice. Toda ta upokojenec še sedaj ni prejel pokojnine, ki H znašala okrog 1000 Din, ampak dobiva vse mese« ce le akontacijo na pokojnino v znesku po 300 Din. Kako naj ta revež živi s temi 300 Din, ko stane v Mariboru najnavad« nejše stanovanje s sobo in kuhinjo naj« man je 300 Din? Ali ne bi bifto primerno, da oskrbi železniška uprva tudi za svoje upokojence primeren dom. v katerem bi khko na stara leta stanovali za najemni« no, ki odgovarja njihovi skromni pokoj« nind? Ravno prejšnji teden je biio nadalje končno veljavno odpovedano stanovanje tudi vdori železničarja, ki leži težko bol« »a v tem stanovanju v starosti 75 let, a dobiva k 45.— D+n mesečne pokojnine. Iz škofje Loke Dr. Jože Rant zobni zdravnik v Škofji Loki ZOPET REDNO ORDINIRA. Iz Kranja r— Narodna Čitalnica, to staroslavno prosvetno žarišče gorenjske metropole, je naposled le dobila svoj redni odbor. Na petkovem nadaljevanju občnega zbora je bil izvoljen tako-le: predsednik dr. Sajovic Stanko, podpredsednik Roos Albert, odborniki: prof. holar Ivan, učitelj Klavora Adolf, žeL uradnik Toporos Ivan, tvorniški mojster Jereb Mihael, 2erjal Drago, zasebni uradnik, namestniki: poštni upravnik Slavec Ivan, veleposestnik Mayr Rici, bančni uradnik Vran Adolf, praporščak Tomažič Franc, pregledniki računov: Josip Cvar in Pire Ciril, namestnik Pečenko Ivan, zastopnik predavateljskega odseka Košnik Ivan, pevskega Vilibald Rus, orkestralnega odseka Re-pič Drago, knjižnice Horvat Joško, gledališkega odra Ažman KareL Iz Kamnika ka— Voznikova neprevidnost. V soboto okoli pol 12. je na križišču Maistrove ulice in Glavnega trga povozil neki voznik iz Tuhinja mlajšo žensko, ki je hotela pr«-ko ceste. Konj jo je podrl in s kopitom obdelal pod levim kolenom. Brezobzirni voznik je nato odpeljal naprej, žensko so pa na trgu obvezali, nakar so io spravili k zdravniku. Pogosto se je že ravno na tem ovinku zgodilo kaj sličnega, zato bi bilo prav umestno, da se proti voznikom, ki ne vozijo previdno, odločno nastopi. ka— Razpust streljačke družine. Stari odbor kamniške streljačke družine je razpustil družino, ker je bilo premalo članstva. Kakor doznavamo, se bo v najkrajšem^ času ponovno ustanovila streljačka družina z povsem novo upravo. To bi bilo tudi želeti! ka— Kamniška nedelja. Preteklo nedeljo je bilo v mestu in okolici zelo živahno. Lepo vreme je privabilo zelo mnogo turistov in izletnikov, Kamničani so pohiteli v okolico na razne veselice, mlajši svet pa povečini v vodo. Na kopališču ob Nevljici, ki je imela 16° C, je bilo ves dan zelo veselo. Ker je Nevljica precej nastopila, so se že pojavili na strugi mali čolnieki, ki ee vozijo prav do zgornjega ovinka. Neki prijatelj vodnega športa si je naročil večji čoin. G. Kramar je postavil dvoje kabin. Njegovemu zgledu so se pridružili še nekateri drugi in tako bo v zgornjem delu kopališča stalo prihodnji teden najbrž že 6 kabin, ki bodo dovolj prostorne in udobne. V soboto je prispela tudi železna konstrukcija zatvornice, ki so jo napravile »Strojne tovarne in livarne« v Ljubljani točno v dogovorjenem roku. Vprašujemo pa se. kdaj bo kopališče dograjeno? Kakor vse kaže, bo ostalo letos pri manjšem bazenu. Kaj pa rok? Treba bi bilo vsekakor malo več brzine pri delu. Iz Novega mesta n— Zahvala. Pripravljalni odbor noro« meškega učiteljskega društva se spoštora« nemu meščanstvu iskreno zahvaljuje za iz« raze simpatij in naklonjenosti do sloven« skega učiteljstva ob priliki njegove pokra« jinske skupščine v naši metropoli, od koder so mili gostje odnesli najlepše spomine. n— Ob javi jen je vojnega razporeda se bo vršilo 27. t. m. ob pol 7. na Loki ob vsakem vremenu. n— Beraška nadloga je postala zadnje čase že neznosna. Ne mine dan, da ne bi v en sam lokal prestopilo prag kakih deset prosjakov, ki so nekateri res potrebni, po večini pa le prosjačijo zaradi same dela« mržnosti. Poznamo že nešteto primerov, ko so postopači čez dan beračili, potem pa se opijanili do nezavesti. NAZNANILO! Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel dobro znano gostilno »Pri sodčku«, kjer bom točil pristna domača vina, kakor tudi imel za goste vedno na razpolago sveža gorka in mrzla jedila. Novo mesto, dne 21. julija 1930. Za mnogobrojni obisk se priporočata IVAN in HELEN A OBREZ 10347 Preklic Podpisani Slavko Marolt tem potom pre-klicujem vse besede, ki sem jih govoril proti tvrdki A. Midorfer. 338 Stranska vas pri Novem mesto, dne 21. julija 1930. _SLAVKO MAROLT L r. Iz Kočevja kč— lz seje mestne občine. V četrtek se je vršila plenarna seja mestne občine. 2u» pan dr. M. Kostanjevec je otvoril sejo in prešel na prvo točko dnevnega reda: pre« ureditev cestnih okolišev. Po županovih iz« vajanjih naj bi tvorilo Kočevje—Ribnica— Velike Lašče svojo centralo v Ribnici. Ta mreža bi znašala okrog 400 km. Kočevska občina naj bi bila v tem pogledu samo« stoj na. K tej točki je bil sprejet predlog dr. Lavriča, da se zadeva prepusti župan« stvu, da jo uredi. Druga točka je obsegala prošnjo vaškega načelstva Mahovnika, da se izplača 10.906 Din, ki so bili porabljeni za popravo mostu in za ureditev vaške poti v Mahovniku. Sprejet je bil sklep, da pri« speva mestna občina iz postavke za ceste Mahovniku zaenkrat znesek 5000 Din. Nato se je obravnavalo o slavnostih za bližnjo Technikum konstenz 4 \ dm Bedens<=e TtMki r Komtaoef. fnfenjenka Sol* m »troje, grad bo ia elektrotehniko. Proepektt gnti». Gradnja leti] le avtomobilov. Prodam kavarno manjšo, v centrumu mesta, blizu Zagreba, renomirano, v polnem obratu. Dobro in solidno delo, brez konkurence. — Potrebno Oltrog 60.000 Din. Večletna najemninska pogodba, nizka stanarina. — Navodila daje Savez gostioničarsklh zadruga, Zagreb, H1-& 14«, I. 10376 UfKMetnico Kocevarjev. Sklenilo se je, da se pozove občinstvo za to proslavo, da okrasi svoje hiše in okna, nadalje da bo mestna elektrarna oddajala tri noči elek* trični tok do zjutraj in da da mestna ob* čina 5000 Din za banket, ki se bo vršil v počaščen je došlih gostov in zastopnikov v nedeljo 3. avgusta. kč— Odhodnica sreskega načelnika. V soboto se je vršila odhodnica g. sreskega načelnika, vladnega svetnika g. Logerja, ki jo je priredilo svojemu šefu na čast nje« govo uradništvo. Na odhodnici so govorili zastopniki uradov, sokolskega, akademske« ga in glasbenega društva ter Čitalnice. kč— Glasbeno društvo ie priredilo v ne* del jo ljudsko veselico pri Rožnem studen* cu, ki je uspela zelo dobro. Iz Slov. Bistrice sb— Ka seji mestnega občinskega odbora IS. t. m. je bilo sklenjeno, da se mestna občina izreče za združitev okrajnih cestnih okolišev Maribor desni in levi breg, Sv. Lenart in Slov. Bistrica. Pri tem je odbor upošteval predvsem gospodarski položaj našega okraja, ki je tak, da v samostojnem delokrogu onemogoča vsako uspešno delovanje. V n sstu se namerava naseliti zobotehnik Artur Serianz; vendar pa mestni občinski onbor ni priznal krajevne potrebe za podelitev te koncesije. Iz Laškega 1— Koncert dijaškega salonskega orkc-»tra iz Šmarja pri Jelšah v zdraviliški dvorani je v soboto prav dobro uspel. Nastopili so pod spretnim vodstvom dirigenta g. Dežele. Dobra volja in veselje do glasbe združuje te mlade ljudi. Pokazali so nam obilo lepega in zdravega, kar pa se bo dalo še stopnjevati in izpopolniti. Predvajanje je tilo dobro.'Morda je nekaterih nedostatkov Kriva premajhna zasedba. Posebno se je to opazilo pri točkah, ki zahtevajo močnega orkestra. K uspehu je pripomogel veliko dirigent sam, ki je izpopolnjeval vrzeli i s svojo igro i znan jem ter spretno vodil preko težkoč. Ugajali sta solo-točki g. Dežele in g. Kuneja, katerima je sledil velik aplavz občinstva. Zal da ga je bilo malo. Pričakovali so mnogo več od nas aH pa vsaj tolikšnega obiska, kakršnega so vajeni v domačem kraju. Ali naše občinstvo res nima nikakega zanimanja za take prireditve? — č. Iz Gor. Radgone gr— Občina Badkersburg zaprosila za oddelek konjiče. V zadnjem času je v obmejni avstrijski Radgoni in bližnji okolici dobro organizirana vlomilska tolpa izvršila več vlomov in tatvin. Vsa ta dejanja gredo po :rnenju avstrijskega obmejnega prebivalstva večinoma na račun naših tihotapcev, kakor da tamkaj sploh ne bi bilo ljudi, ki bi bili nevarni tuji lastnini. Lokalni tednik »Avstrijska obmejna straža?, ki izhaja v Radgoni, je doslej še vedno poročal, da je vsaka sled za tatovi vodila navadno do državne meje in od tam >prekos (na naše ozemlje). Razven zadnje tatvine konjev, ki so jo izvršili cigani iz Medjimurja v občini 1'otrna (Laafeld), se je navadno vedno izkazalo, da imajo tudi sami take ptičke. Da se vlomi in tatvine po možnosti zatrlo, so se zastopniki nemške Radgone z županom g. Kaufniannom zglasili pri tamkajšnjem okrajnem glavarju ter prosili za odpomoč. Predlagali so, da se v Radgono dopošije za stalno oddelek konjiče, ki bi \ršil nočne patruljevanje tudi po vsej bližnji okolici. Za nastanitev vojaškega oddelka nudi Radgona na razpoiago velike vojašnice, v katerih je bil v vojnem čas i nastanjen 97. pešpolk. Iz Litije 1— Gasilcem iz Rimskih Toplic je letošnje muhasto vreme ponagajalo pri. izvedbi njihove, za dan 13. t. m. določene .i&vne tombole in so jo morali preložiti na 27. t. ni. Posestnike tombolskih tablic kakor tudi vse prijatelje gasilcev obveščajo, da se bo 27. t. m. vršila tombola pri vsakem vremenu in ob vsaki udeležbi. Ker se bo prireditev med tem le še izpoplnila in so tudi toplice sedaj v polnem razmahu sezije, bodo udeleženci tombole lahko preživeli prijetno nedeljsko popoldne. Poset toplo pripo ročamo. GOSPODARSTVO Predlogi Zbornice za TOI glede ureditve železnrkega prometa v izvozni sezoni Glede na priprave za ureditev železniškega prometa v jesenski izvozni sezoni je Zbornica za TOI v Ljubljani te dni predložila ljubljanski železniški direkciji spomenico, ki poudarja med drugim naslednje: Prevoz poljskih pridelkov, ki se v agrarnih pokrajinah naše države v jeseni znatno d-rigne, ne igra v področju ljubljanske direkcije tako vlogo kakor n. pr. v Vojvodini. če se ljubljanski železniški direkciji ne odtegnejo odprti vagoni za druge direkcije, je v dravski banovini mogoče tudi v izvozni sezoni več ali manj pokriti potrebbo po vagonih. Glavni povzročitelj prometnih težkoč v jesenski sezoni je sladkorna pesa. Zato je potrebno nekatera vprašanja vzeti ponovno v pretres, še vedno se namreč opaža, da stojijo vagoni, naloženi s sladkorno peso po 12 ali celo 24 ur, pa tudi več. preden jih dalje odpremijo, ker prihajajo tovorni vlaki v postaje že preobre menjeni in novih tovorov ne morejo več sprejeti. Zato se mora nabiralni promet za sladkorno peso do podrobnosti organizirati. Dalje je važno, da žel. uprava dopolnjuje svoje rezervne zaloge premoga za zimo sukcesivno. da s tem ne povzroča zastoja v privatnih dobavah premoga. Lani je bila n. pr. izdana na mah naredba, da se mora skoro ves premog dostavljati samo železnici in so bile cele tedne ustavljene drage dobave premoga. Spomladi pa se je izkazalo, da razpolaga železniška uprava z zalogo od 280.000 ton premoga, ki mu je grozilo propadanje. Take nepremišljene dispozicije se nikakor ne smejo ponoviti. Posebne ukrepe je treba izdati, da se zasigura redno in takojšnje vračanje vagonov iz Vojvodine, Srema in Beograda v ljubljansko direkcijo. Za povratek je treba predvideti brzotovorne vozne rede, tako da bi se ti vlaki ustavljali samo v dispoaicij-skih postajah. Ukine naj se tudi naredba, da se morajo v primeru nezadostnega etevila vagonov dati rudnikom na razpolago vsi vagoni in le preostanek razdeliti med ostale interesente. Pravočasno je treba dotiraiti vse delavnice z zadostnim rezervnim materijalom za popravilo strojev za tovorni promet: popravilo pokvarjenih strojev pa se mora izvršiti pospešeno. Nujno je treba nadaljevati gradbena dela v Zidanem mostu in dovršiti direktni spoj preko novega mostu s progo na Zagreb. Pospešiti je tudi dela na novih razbremenilnih tirih na postaji v Rakeku, ki je absolutno preobremenjena, ln pospešiti dobavo ter graditev 11 obljubljenih vagonskih tehtnic na močnejših izvoznih postajah ljubljanske direkcije. V svoji spomenici se Zborniza za TOI nadalje odločno izjavlja proti splošnemu in pavšalnemu skrajševanju nakladalnih in razkladalnih rokov, ker tak ukrep za vse postaje ni utemeljen. Znižanje rokov po opažanju Zbornice prav nič ne zboljša prometne situacije, ker je natovorjene vagone videti stati po 12 ur v postajah, ne da bi ee odpremili dalje. S takimi ukrepi se le povzročajo gospodarskim krogom težave v poslovanju in večji dovozni stroški, ker je treba naenkra/t najeti večje število vozil; otežuje pa se tudi manipulacija na postajah. Zbornica nadalje opozaria na potrebo pravočasnega zasiguranja zadostnega števi* la tujih ali nabavo lastnih tipov specialnih vagonov (za oglje, hmeli. seno. jajca itd.). Opozarja tudi na pritožbe glede tarirania vagonov, ki so še vedno na dnevnem redu. I Ako stranka zahteva uradno tehtanje na Dosedanji monopolski zakon, ki daje državi izključno pravico nakupa tobaka od pro-duceniov in izvoza v inozemstvu ter pravico konligentiranja produkcije, ni pokazal zadovoljivih uspehov. Monopolska uprava v vlogi trgovca in izvoznika tobaka doslej ni pokazala zaželjenih rezultatov. Ni ji uspeio zasigurati možnosti stalnega plasiranja našega tobaka na inozemskih tržiščih, niti ji je uspelo pri tem zasigurati državi in proizvajalcem trajnih in primernih koristi. Glede na veliko važnost produkcije tobaka za cele pokrajine naše države, kjer je kultura tobaka najvažnejši izvor dohodkov naroda, gre že dolgo vrsto let stremljenje za tem, da se monopolski zakon revidira in se tako produkcija kakor tudi prodaja v inozemstvo postavita na novo podlago. Zlasti se za tako reformo zavzemajo sadilci tobaka iz Hercegovine, kjer se od nekdaj proizvajajo renonilrane vrste tobaka in kjer živi siromašni narod po večini le od produkcije tobaka. Tendenca gre za tem, da se omogoči svobodni Izvoz tobaka, od katerega si sadilci obetajo višie dohodke in možnost povečanja produkcije. V stremljenju, postaviti produkcijo in izvoz tobaka na novo bazo, je vlada že izdelala načrt zakona o monopolih, o katerem se je te dni razpravljalo v Beo-g-adu. Ta zakonski načrt predvideva gotove ugodnosti glede svobodnega izvoza tobaka, in sicer pod državno kontrolo in za količine preko kontingenta, ki je potreben državnim tobačnim tvornicam. Producenti so ob tej priliki ponovno predložili finančnemu ministrstvu svoje zahteve. Svoboden izvoz tobaka bo najbrž dovoljen samo zadružnim organizacijam, ker je treba onemogočiti izkoriščanje naših sadilcev tobaka po karteliranih inozemskih veletrgov-rik. Praksa v Turčiji, Grčiji in Bolgariji je pokazala, da so si ti trgovci razdelili glede nakupa tobaka posamezne okoliše, kjer njihovi agenti brez konkurence odkupujejo tobak po neupravičeno nizkih cenah. Tako izkoriščanje sadilcev bi bilo seveda se slabše, kakor sedanji sistem monopola. Zato je potrebno omejiti pravico prodaje le na močne zadružne ustanove, ki bi se imele ustanoviti. — Sklicanje tarifnega odbora. Za 18. avgust je sklicana seja tarifnega odbora z naslednjim dnevnim redom: 1.) Osnova za novo tarifo z ozirom na današnje potrebe narodnega gospodarstva v pogledu potniškega ir. blagovnega prometa; 2.) načelne osnove za ustanovitev mednarodnih tarifnih zvez; 8.) prometno - tarifni ukrepi za pospeševanje našega izvoza- 4.) slučajnosti * — Pričetek dela v tvornici za tiskanje bankovcev Narodne banke. Iz Beograda poročajo, da so te dni dospeli zadnji stroji za opremo tvornice za tiskanje bankovcev, ki jo je zgradila Narodna banka na Top-čuieru. Delo v tv6rnici se bo slovesno pričelo 15. avgusta. Tiskarna bo takoj pričela s tiskanjem bankovcev po 10 Din, Čim bo prispelo odobrenje finančnega ministrstva, ki mora po pravilniku o državni kontroli pri tiskanju bankovcev za vsak posel dati posebno odobrenje. Pozneje bo tiskarna pričela tiskali bankovce po 100 Din. Predvidena je zamenjava vseh vrst bankovcev za nove, ki bodo nosile naziv Kraljevina Jugoslavija. = Zakon o davčnih in taksnih olajšavah za hotelsko industrijo je objavljen v »Službenih Novinah« od 19. t. m.' št. 162. S tem dnem je ta zakon, o katerega vsebini smo že poročali, dobil obvezno moč. = Dobave. Strojni oddelek direkcriie državnih železnic v Ljubljani sprejema do j 28. t. m. ponudbe glede dobave 3000 kg črne bauve, 100 kg rumene barve, 500 kg kiita za okna, 100 kg minija, 100 komadov ščetk za barvanje, 4000 kg bencina, raznih električnih svetiljk in raznega instalacij* skega maiterijaila. Vršile se bodo nasled* nje ofertalne licitacije: 6. avgusta pri di« rekciji državnih železnic v Sarajevu gle* de dobave 400 komadov jeklenih vil in 3000 komadov jeklenih kovanih lopat; 8. avgusta pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave spojnih vijakov. — (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dne 4. avgusta se bo vršila pri računsko*ekonomskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu ofer* talna licitacija dobave raznih strojev. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjenem oddelku.) — Oddaja krovskih del. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejem« KfoTk^?lve in"" se S^S E I ^ 600 ^ ^cina, do 31. t m. gle de dobave krožnih žag in krožnih rezka čev ter glede dobave 2 železnih dvigalk, do 1. avgusta glede dobave 50 kg stenja iz bele bombaževine; gradbeni oddelek pa do 29. ponudbe glede dobave 300 m dvoj* ne žice. (Pogoji so na vpogled pri ome* njenih oddelkih.) Direkcija državnega rud* nika Velenje sprejema do 4. avgusta po* nudbe glede dobave biret. merilnih stek* krnic, pipet, Fixamol*snovi itd. ter glede dobave 20 komadov vrvnih kolut. D'rek* cija državnega rudnika Kreka sprejema do = Vprašanje svobodnega izvoza tobaka. 8> avgusta ponudbe gled dobave 300 kg Ureditev produkcije in izvoza tobaka je subox*barve, 50 kg salmijaka. 500 kg sa* gotovo eden najvažnejših gospodarskih dre, 100 kg kolofoniie, 100 kg laka 500 kg problemov, ki ga ima rešiti naša vlada. slikarske zemlje, 300 kg firneža ' 100 kg vleče včasi celo do 1? ur. Končno onozar* ja. da ie nit'iaciia glede tovornega nr'ometa na postaji Ljubljana, g/, kol. vedno boli nevzdržna in da ie že skrajni čas, da se vsa manipulacija slede na naraščajoči nro* met nreuredi. zlasti glede dovoza in odvo* za Mioa. Koristno ie vsekakor uvedba noč* ne sl'i'be nri oblastnih razd^ilnicah vafjo* nov. Vi naj se letos obnovi. Razmišljati bi bilo t'irli o eventualnem podaljšanju po* složnih ur pri tovornih skladiščih v izvoz« ni sezoni. Blagovna tržišča LES -L Ljubljanska borza (22. t. m.1 Tendenca za ies nespremenjena. Zaključeni so bili 4 vagoni, in sicer 2 vagona bukovih rezanih drv, 1 vacon parjene bukovine in I vagon jtlovih desk. Povpraševanje je za br.kove testone (iz bele bukve, lepo izdelane suhe. paralelne, obrobljene na živ rob. brez grč in srca, 300 kub. m 2.20 m, 10—,S0 cm. 20 mm in 150 kub. m 2.20 mi 10—24 cm. 20 mm), nadalje za orehove hlode (od 50 cm navzgor), za hrastove deske (I., neobrobliene. popolnoma suhe, 18 do 28 mm) in za bukove deske (I., parjene, suhe 15—IS mm). ŽITO 4- Ljubljanska borza (22. t. m.'! Tendenca za žito čvrsta. Zaključen re bil po 1 vagon pšenice in ovsa. Ponujali so (fco. slov. nostaja, plač. 30 dnil: pšenico: baško 80/81 k0in >0g2«r 275 — ?85: >5*- °30 — *>40-170 - 180: >7r 110 - 115: >8< 95 do 100. Otrobi: baški. sremski in banaški 80 do 82.5. -4- Somborska blaarovna borza (22. t. m.) Tendenca mirna. Promet: 412 vagonov Pšenica: baška. 70'80 177.5 — 1825" gor-n-Vbaška. 80 kg 1S2.5 - 187.5: banaSkn Tisa. šlen. 80 kg. 182.5 - 187.5: bnnašVa. B-ga. šlep. 79 kg 180 — 185: banaška. Bega kanal. 79/80 kg 177..=! _ 1^5. sremska. slavonska. 79 k" 167.5 — 172.5 Ov*«: baški in sremski 1*0 _ 155. Rjj. haška. "ova. 105 — 115. Ječmen: baški. «re'msk'. 64/65 kg 105 — 110 Tvoru7,1 • baška 119.5 do 117.5. Moka: baši™ -;0g- i" -Ofrrr* 310 do 390; »2< 280 — 990: -5- — °40: >6- 170 - 180. Otrobi: baški 80 — 85. mnogo prav krasnih, se je razvila animira* na zabava. Na tekmah smo videli vse naše najbolj* še veslače ter moramo ugotoviti, da so reč* ni klubi pokazali viden napredek, dočim so dalmatinski klubi pokazali le v poedinih točkah, da so še vedno elita jugoslovenske* ga veslaškega športa. Ako poiščemo vzroka temu dejstvu/najdemo, da se je pri rečnih klubih manifestirala velika volja in izdaten trening, kar v veslaškem športu znači si* len plus. Zanimivo je tudi dejstvo, da so oba dneva zmagala moštva z angleškim sti* lom, dočim sta Krka in Gusar prišla ob svoje lanske zmage. Krka in Gusar sta — kakor smo predvidevali — veslala z istim stilom: italijanskim, toda različno interpre* tiran; zato smo videli, da oba kluba vodita na progi do višine 1700 m daleč pred osta* limi klubi, kasneje pa zmaga tisti, ki vesla enakomerno in mirneje, t. j. oni,, ki ima angleški stil. Italijanski stil je primeren za močne in zelo odporne veslače, kajti samo ti ga morejo pravilno interpretirati in upo* rabiti. ♦To se je pokazalo v osmercu, kjer sta Krka in Gusar z lahkoto nadvladala Beograd, ki ima angleški stil. Z ozirom na vse to je razumljivo naše vprašanje: kaj bo prihodnje leto? Organizacija tekem je bila z malimi iz* jemami dokaj dobra. Predvsem je bilo sla* bo to, da so bile markacije na desni stra* ni premajhne in so bile prepozno postav* Ijene, tako da klubi pri treningu niso ve* deli, kje je 1000 m, 1500 m itd. Od kolike važnosti je točno poznavanje proge in po* edinih dolžin, vedo najbolje vsi športniki. Drugi dan je v tem oziru bilo že bolje, ker so bili nameščeni čolni, iz katerih se je tekmovalcem naznanjala višina, na kateri se nahajajo, toda način je dokaj drag in pri* mitiven. Dolžine morajo biti na obeh stra* neh proge vidno zabeležene. Nadalje je bi* lo opaziti, da čolni, ki so veslali brez kr» marja, niso mogli imeti dobrega pravca, če* mer se lahko odpomore s tem, da se sod* nik vozi v motornem čolnu, ki vozi malo hitreje in ne zaostaja preveč. To so teh* nični nedostatki, ki se bodo prihodnje leto nopravili in zaradi katerih ne zadene no* bena krivda tekmovalni odbor. Pač pa bi moral Veslaški savez v tej zadevi prayo* časno noslati eksperta, ki bi prireditelje opozoril na tehnične pomanjkljivosti. Tek« movalni odbor in SK Bled sta svojo na* logo izvršila zelo dobro in na splošno za* aovoljstvo vseh veslačev*tekmovalcev. Tu mislmio v prvi vrsti na hrano in stan: sobe so bile lepe. hrana mestoma kar naiboljša. Prijetna dolžnost nam je po naročilu tek* movalcev tudi s tega mesta organizatorjem tekem in blejskim hotelirjem izreči zahva* lo veslačev*tekmovalcev. Motila je razpoloženje gledalcev previ« soka vstopnina. Ugotoviti pa moramo, da je tako vstopnino določila Zdraviliška obči* na Bled in da so zato tozadevni napadi na tekmovalni odbor in SK Bled napačno na* slovljeni. Vsekakor so veslaška tekmovanja na Ble* du položila temelje za nov razmah vesla* škega športa v naši ožji domovini. Že zato zaslužijo, tekmovalni odbor in SK Bled ne* deljeno priznanje vseh za svoje delo. Ivan, občinski tajnik na Bregu. Vpisi v trgovinski register: Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani je pri tvrdki »Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani« izbrisalo kot člana upravnega odbora Žabkar Avgusta in inž. Kneževič Dimitrija, vpisalo pa Šičarevič Milivoja, direktorja Jadransko - Podunavske banke v Beogradu. Odpravljeni konkurzi: Deželno sodišče v Ljubljani je odpravilo konkurz Premogo-kopne družbe »Belokrajina« v Črnomlju, ker so pritrdili vsi upniki; konkurz Leben Franca in Anice v Škofji Loki, ker ni pokritja za stroške postopanja, in konkurz tvrdke F. in A. Leben, valjčni mlin in žaga v škofji Loki, ker se je sklenila prisilna poravnava. Ofertalna licitacija: Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje na dan 9. avgusta ob 10. dopoldne v svojih uradnih prostorih v Zagrebu, Mihanoviče-va ulica 3/III. pismeno ofertalno licitacijo za celokupna dela podiranja starih in gradnje novih ležalnic lečilišča Brestovec na Slemenu. Potrebni podatki in pojasnik ee dobijo pri navedenem uradu v Zagrebu, Mibanovičeva ulica 3, soba 418. Poziv: Županstvo Šmarjeta na Dolenjskem poživlja Kukee Petra (Alojzij), roj. 1. avgusta 1910 v Goriški gori, da se v teku dveh mesecev predstavi rekrutni komisiji v Celju, sicer se bo smatral za voj. begunca (dezerterja). krepi in zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIK Ljubljana VII. Kurja očesa HajbolJJe sredstvo proti kurjim očefom »CLAVEN« i« mast Dobite v lekarnah, droge-tijab ali naravnost ii tvor-Biče in glavnega skladišSa M. Hrnjak lekarnar — S is a k IZVANKEDNA PRIUKAl Železna rfuZinska patent postelja zloiljiva, * ta-pecirafiom madracom, Zelo praktična za vsako hiio, hotele, nočne službe in potujoče ' o »obe stane samo Dia 3M.—> Razpošiljam po poiioe-oom povzetju- tako ■ZGLEDA SUttEN Lesena patcat ptateli* zloiljiva. s tapeciranim madracom, zelo praktična. stane samo O J89. Ležal ka za sončenje « (Liegestuhl) najnovije Trsti. stene samo Din 15t Madrad punjeni t vol-nom stanejo samo O 751. L. BROZOVIC, ZAGREB ILICA «2. . Službeno iz LNP. Danes, v sredo, ob 21. važna kratka seja u. o. v prostorih Delav* ske zbornice. Tajnik I. Iz LNP. Šefa poslovnsza odbo-ra dfenes odpade. Tajnik II. SK Svoboda. Jutri v četrtek od 18. dalje re, den trening. Po 18. fotografiranje I. mo* štva v naši garderobi. Prosim sigurne ude« ležbe. SK Natakar poziva svoje igrače k tre» nin klenicah z modrozlato etiketo. Da ne dobite kake potvorbe, zavrnite aude >logne Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Sreda, 21:. julija. LJUBLJANA: Opoldanski program odpade — 18.30: Koncert radio - orkestra. — 19.30: Portreti iz svetovne literature. — 20: G. Jelačin poje slov. narodne 11 šlagerie. — 21: Prenos z Bleda. — 22: Napoved časa in poročila. Četrtek, 24. julija. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18 30: Koncert radio - orkestra. — 19.30: Otroška ura (Milčinski). — 20: Plošče. — 20.15: Jugoslovenski večer: Slovanski vokalni kvintet. — 21.05: Prenos iz Beograda. — 21.55: Prenos iz Zagreba. EEOGRAD 12.45: Koncert radio - kvarteta. — 19.30: Godba na harmoniko. — 20.15: Jugoslovenski večer. — 22.45: Poročila. — 22.50: Koncert radio - orkestra. — ZAGREB 12;30: Opoldanski koncert. — 20.15: Jugoslovenski večer. — PRAGA 17: Koncert iz "Bratislave. — 19.35: Prenos iz Brna. — 20.30: Arije in pesmi. — 21: Koncert godbe na pihala. — 22.15: Lahka godba. — BRNO 17: Koncert iz Bratislave. — 19.35: Zamorske pesmi. — 20.20: Vojaška godba. — 21.40: Klavirski koncert. — 22.15: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 18: Koncert solistov. — 20.15: Poljuden koncert orkestra. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Koncert orkestra. — 20.05: Operetni večer. — 21.05: Komorna glasba. — Plošče. — BERLIN 19.05: Zborovsko petje. — 20.30: Staro in novo v plesu. — 22.30: Lahka glasba. — FRANKFURT 19.30: Prenos vsega programa iz Stuttgarta. — LANGEN-BERG 17.30: Večerni koncert. — 20.30: Plošče. — Koncert orkestra. — STUTT-GART 19.30: Koncert kvarteta na citre. — 20 30: Koncert iilharmoničnega orkestra. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski kon-ceit. — 18.30: Koncert orkestra. — 21.30: Pevski koncert. — 22.40: Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21.02: Puccinijeva opera »Ma-dame Butter!ly«. Dopisi SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI. Ljubljanska poštna direkcija je na željo intere« sentov odredila, da bo pri gostilni Ignaca Colariča na Križaju (Malo Mraševo) name* ščen pisemski nabiralnik, s katerim bo pi» semski oddajni promet za okoliške vasi znatno olajšan. Pisma se bodo dvigala pred odhodom poštnega avta v obe smeri: No» vo mesto in Brežice. GUŠTANJ. (Tombola Rdečega križa.) V nedeljo 27. t. m. ob 16. se bo vršila na vrtu g Ivana Petrača v Guštanju - Javornik tombola Rdečega križa. Med drugimi bodo prišli na svoj račun tudi kolesarji, kajti glavni dobitek ie kolo in sicer na izbiro, moško ali žensko. Kolo je prodala tvrdka »Tribuna' pod lastno ceno. Cisti dobiček je namenjen za zgradbo doma Rdečega križa. V to svrho je kupil krajevni odbor staro guštanjsko ubožnico, ki je bila v razpadanju in jo pusti podreti. Na istem kraju bo zgradil nov dom, ki bo imel v pritličju javno kopalnico, stanovanje za slugo in bolničarke ter društveno sobo. V prvem nadstropju pa bo zdravstveni dom, masada in bolniške sobe. Za tukajšnje prebivalstvo bo stvar velikega socialnega in higienskega pomena, zlasti se občuti potreba javne kopalnice. Seveda guštanjski krajevni odbor Rdečega križa ne razpolaga z zadostnim kapitalom, da bi moge! pričeti z zgradbo, mnogo akcij bo treba še podvzeti, da bo zbran potreben denar. Upajmo pa, da bo agilni odbor premagal tudi to težavo tako srečno, kakor pri nabavi rešilnega avtomobila. Nadejamo se, da bodo zmagali tudi sedaj optimisti in da se bo v par letih dvigal ob sejmišču ličen dom, kjer bodo našli zavetišče pomoči potrebni. Odbor upa, ker se vrši tombola v humanitarne svrhe, da bo udeležba prav številna. Darujte za slepce! omedlevica, nagnjenje k padcu itd. To stanje se še poslabša, če vele poskusni osebi, naj med vrtenjem fiksira kakšno točko na stropu. Največje neugodje pa se je poloti, če izvaja med vrtenjem enakomerne gibe z glavo, n. pr. v stran v zvezi z nagibanjem glave. Vzroki morske bolezni so dražljaji v gornjem delu ušesnega labirinta, zlasti v trojici oblokov. Ti rabijo za registracijo vrtilnih gibov telesa in njegovega premikanja naprej. Poleg teh organov je v ušesu še poseben organ, ki beleži vsakokratni položaj telesa v prostoru. Ce prihaja radi ladijskih gibov preveč vtisov gornjega ušesnega labirinta v zavest, tedaj odpove možganska skorja svojo nalogo, da bi tvorila točne predstave o vedenju našega telesa v prostoru. Tako postanemo morsko bolni. Zanimivo pa je, da hotene mnogovrstne spremembe telesne lege v prostoru, n. pr. pri orodnem telovadenju, ne povzročajo podobnih učinkov. Samo pasivne spremembe te lege izzovejo morsko bolezen. LIndbergh mlajši, prvorojeni sin slavnega prekooceanskega letalca, šteje sedaj mesec dni in se, kakor nam kaže slika, dobro razvija. Vatikanski rekord Mlada papeška država je otvorila avtomatsko telefonsko centralo z 800 aparati. Vatikansko meste šteje okrog 200 prebivalcev. Torej pridejo na vsakega posameznika po štirje telefoni, kar pomeni nedvomen rekord. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 J€dor hočep "Z"Žili aH GaGo drugo informacij o tieoeo oo matih oglasov naj priloži v snamGah ^ sicer no ho prejel odgovora m CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsako beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. mrerat rssi Učenca boljših staršev, z dobrimi spričevali sprejme rij. veletrg. v Ljubljani. spece-Spreitzer 2S031 Prodajalko iičem za orodajo mlečnih proizvodov. Prednost imaic v mlekarniški stroki vešče. Predstaviti se ie v Šolskem drevoredu 8 — »Točilnica« med 12. in 13. aro. 28579 Dober pekovski pomočnik nekoliko valen slaščičarske stroke, dobi stalno službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober pek«. 2S521 Črkoslikar sposoben tudi v lasiraniu, dobi stalno službo. — M. Nonner. Maribor. Vrazova ui. 3 28436 Trg. vajenca s predpisano šolsko izobrazbo in s stanovanjem v Ljubljani sprejme F. R. Kham. Ljubljana. Mikloši čeva cesta 8. 28345 Gospodično veščo nemščine in event. z znanjem nekoliko kuhe spreimem s 1. avgustom t šestletni hčerki. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod šifro »Caprag«. 28749 Poslovodjo (injo) vestnega in z garancijo spreimem takoi v veletr-govino mešanega blaga. Naslov: Anton Kurnik — Raka, Dolenjsko. 28756 Učenca zdravega in močnega, dobrimi spričevali sprejme takoi v trgovino mešanega blaga Ciril Zurman, Pod lehnik pri Ptuju. 28757 Tovarna dežnikov in solnčnikov na jugu. išče v svrho takojšnje zaposlitve v tej stroki dobro verziranega. samostojnega mojstra Oferte s spričevalom in opisom dosedanjega zapo-slenja. kakor zahievkom plače je poslati na Ko-manditno društvo »Kosovo« Skoplje. Ulica Cara Du šana 3. 28767 Trg. pomočnico začetnico, izučeno mešane trgovine na deželi, zanesljivo in pošteno, ki bi pomagala ori gospodinjstvu sprejmem. Ponudbe s prepisom spričeval na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sposobna«. 28317 Knjižnica v večjem mestu Slovenije sprejme mlaišo moško moč za popoldanske ure. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« Dod šifro »Knjižni-ca«'715. 28734 Žagarja (Gattermeist.) Slovenca išče za hitro venecijanko. ki je vešč tudi popravljanja. Ponudbe na »Zlatar« šumska industrija. Nova Varoš (SandžakV 28732 Slaščičarja iščem za samo ročno delo, prvovrstno moč. Ponudbe ie poslati na oglasni odde-iek »Jutra« ood »Slašči-čar/22. 28722 Vajenca z vso oskrbo sprejme Ivan Molek. sedlar. Vrhnika. 28680 Kovaškega pomočnika sprejme takoj Josip Kordiš — Sušak, Račkijeva ul. 44 28502 Pek. vajenca z vso oskrbo v hiši sprejmem takoi. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 28783 Čevljar, pomočnika in vajenca sprejme Ivan Atibelj, Oor. Kašelj 74. D. M. v Polju. 28743 2 mizar, pomočnika dobro izvežbana v stavbnih in pohištvenih delih sprejme Jože Košlar. Straža. 28751 2 mizar, pomočnika za pohištvo, z vso oskrbo v hiši sprejme I. Jeglič, strojno mizarstvo v Radovljici. 28750 Čevljarskega prikrojevalca za fina zgornja dela sprejmem takoj v stalno službo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood šifro »Kombinacija«. 2S670 Kuharico izvežbano. pridno, pošteno ir čisto, z dobrimi spričevali. staro do 45 let. išče uradniška menza v Solita za 1. avgust. — Hrana in stanovanje v menzi. Ponudbe z navedbo plače in spričevali, oziroma opisom dosedaniih služb na naslov Cinnvnička menza u Splitu — Severova ulica t. 28666 Učenca krepkega in poštenega, z veseljem do trgovine v s:arosti 15—16 let. po možnosti s par razredi mešč. ali srednje šole spreimem takoi v trgovino mešanega blaga na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« Dod »Pošten in priden«. 28660 Dva vajenca za vrvarsko obrt, z vso oskrbo sprejme Bobinac — Zagreb. Ilica 199. 28659 Prodajalko starejšo iščem za majhno trgovino mešan, blaga na deželi. Nastop s t. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Z dežele«. 28658 Čevljar, vajenca sorejme Novak Ivan. Tacen 81. Št. Vid nad Ljubljano. 28651 Kmečko žensko staro nad 30 let. iščem za gospodinjstvo in kmetijo — skupno življenje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubezen«. 28778 Slaščic, in medičar. pomočnika dobrega samostojnega delavca sprejmem v stalno službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojen 68«. 28766 Vrtnarja veščega vseh v stroko spadajočih del. z letnimi spričevali in znanjem nemščine sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šiiro »Vrtnar«. 28747 Kočijaža samskega, z znanjem nemščine in lefnimi spričevali spreimem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Kočijaž«. 28748 Kdor želi dobro in stalno eksistenco, naj prevzame zastopstvo naših, v vsaki hiši neob hodno potrebnih predmetov — naj pošlje takoi svojo ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zanes lijv 3000«. 28548 Prvovrstna vezilja za monograme, dobi delo na dom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vezilja«. 28770 Potnike ali potnice ki obiskujejo priv. stranke, spreimemo proti dobri proviziji. Ponudbe pod šifro »Tekstilna industrija 63«. 28763 Potnike s kavcijo ali garancijo, za prodajo šivalnih strojev, gramofonov, koles itd. — proti fiksni plači in proviziji sprejme tvrdka J. Novak v Celju. Prešernova ulica 24. 28829 Kot sadjar ali vrtnar I Hrastove hlode in pri kakem veleposestvu ali I (ri7P graščini išče službo A v-1 m«S gust Klepej, Stopce. pošta kupujem. Ponudbe z na-Laško. 2ŠS281 vedbo cene na naslov: Ivan Šiška, tovarna par-ketov in parne žage, Liub- Manufakturist liana- Metelkova ulica 4. z večletno prakso v ma- ■ 28549 nufakturni veletrgovini, de tajlist. engrosist, želi pre meniti mesto. Ponudbe na Raznih uteži oglas, oddelek »Jutra« pod vec sto rabim za patent Manufakturist 1«. 288321 smučna okna. Kdor reflek-tira na dobavo, naj pošlje ponudbo na mizarsko tvor Mlad urarSki Inico M- Gogaia. Bled _ „ I 28775 pomočnik išče službo. Naslov pove ■ D . g. Anton Jansekovič, klo-1 rOZOr. bučar. Prevalje št. 107. Kupim rabljena kolesa, ši-288231 valne stroje, štedilnike, staro železo itd. Dopisnica zadostuje, da pridem takoi na dom. Lončar in drug, Celovška cesta 43. dvorišče 28812 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmani 5 kg. Potem Isto belo gosje kg oo 130 Din In čisti oub ke oo 250 Din L. B r o z o v i č. Zagreb, i ,. „ . . Ilica 82. kemiska čistilnica | oddelku »Jutra«, perja. 242 Pritlično hišo in vrt prodam skupaj, ali vsako zase. Naslov v ogl. 28582 I. oblastv. koncesljonlrana šoferska šola Camernik, Ljubljana Dunajska cesta štev. 30 (Jugoavto) telefon 2236. Pouk ln praktične vožnje. 251 Inštruktor s sigurnim uspehom instru-ira dijake iz vseh predmetov za nižje in višje razrede srednjih šol. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rapide«. 28739 dmfot Zobozdr. asistentka daljšo službeno dobo išče mesta v svrho izpopolnitve. najraje v Ljubljani. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« ood značko Dobra pomoč v kavčuku in zlatu« 27052 Invalid 36 let star. oženjea. brez otrok, zeli nameščanja v Ljubljani kot sluga. vratu, nočni čuvaj ali tema podobne Nastopi lahjto takoj Ceniene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani ood »Invalid«. 27874 Vzgojiteljico z dobrimi spričevali, ki bi pomatala tudi pospravljati sprejmem k šestletni deklici. Takojšnje ponudbe s sliko na naslov: Milan Poljak. Zagreb, Visoka ulica št. 20. 28764 Slugo kaieremu bi se lahko proti primerni kavciji poveril tudi lokalni inkaso. sprejme večji denarni zavod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zaupljiv 98«. 28798 Kroj. vajenca s hrano in stanovanjem v hiši sprejme Franc Koželj, Primskovo pri Kranju. 28809 Učenko za strojno pletenje sprejme Parzer, Florijanska ulica 1 28S22 Trg. vajenca predpisano šolsko izobrazbo, pod nadzorstvom Poštenih staršev, spreimem v manufakturno trgovino v Ljubljani. — Pn nudbe na poštni predal 100 28814 Strojnik za parne stroje in Diesel-motorje ter izprašan elek-tromonter za visoko in nizko napetost ter dober že-lezostrugar z večletno prakso, prvovrstna moč. želi službo premeniti, najraje v električno centralo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28494 Trg. pomočnik manufakturne stroke, dober prodajalec želi premeniti dosedanje mesto — najraje v okolico Maribora. Sem poklicni vozač, ter opravljam tozadevna dela že leto in pol. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobra trgovska moč«. 28776 Otroški voziček I Posestvo z gostilno in trgovino, ki je zelo na Velik lokal lep in svetel, na najbolj prometnem krajo v Kranju, z lepim stanovanjem oddam s 1. septembrom t. I. Interesenta. ki zamore enoletno najemnino plačati naprej. — Vse popolnoma novo preurejeno. pripravno za bolj šo obrt. oziroma večjo tr govino. za primerno dobo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek'»Jutra« pod šifro »Velik promet 22«. 28622 Več lokalov pisarniških In poslovnih oddamo s l. novembrom na Miklošičev; cesti. Pojasnila daje Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani. 28699 Lokal in skladišče oddam pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sriaini lokal 18«. 28818 Trgovino na prometni točki. 5 minut od glavnega kolodvora oddam. Lokal pripraven tudi za druge svrhe. Ponudbe pod šifro »Maribor« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 28824 prodam. Ljubljana VII, Ce- | PJ-0™^®1" ^ Itrajn. ^prodam | lovška c. ,61. " *" ~ * 28694 Trgovino iz proste roke delavnemu trgovcu (kmetija oostran- I mešanega blaga pod zelo sko delo). Dober nsoeh za- I ugodnimi pogoji oddam — iamčen. Informacije dale I najraje solidni dami. Pis-„„„ „„„,. „„ ,,n n- i vsak dan lastnik Andrej mene ponudbe na naslov: nov prodam za 170 Din. Lužar. trg.. Podzemelj 10. lvan Jeleili Celje, poštno Naslov v oglasnem oddelku 0 Qradac v Belikraiini. ležeče.' 28816 »Jutra«. 287591 28457 Irigator »Kefri« Pekarno dobro idočo oddam v na jem. Peče se dnevno do 50 litrov. Potreben majhen kapital za odstopnino. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28761 Gostilno in mesarijo na prometnem kraju vza mem z novim letom v na jem. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »789«. 28789 \z> Moderno stanovanje 3 sob. v eni najlepših točk. v bližini Tivolija tako oddam. Naslov pove oglas oddelek »Jntra«. 28098 Stranka brez otrok išče stanovanje 3—4 sob kopalnice in drugih pritiklin za 1. november 1930. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood »Trajnost«. 27533 Stanovanje 2 sob oddam s 1. avgustom boljši stranki. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28152 Stanovanje 2—3 sob in pritiklin iščem za družino 3 oseb. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vpokojenec«, 28688 Stanovanje dvosobno, novo. v podpritličju oddam mirni stranki v bližini Vrtače. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28630 Stanovanje 2 sob in kuhinje dobi tisti, kdor ml posodi za 6 mesecev 40.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood »Okolica sv. Petra 03«. 28603 Manjše posestvo Premog, suha drva dobavlja Pogačnik. Bohori-1 10 mimll od Brezij (Go-čeva ul. 5 — telefon 2059. | renjsko). z vsemi pritikli nami prodam. Ciril Jelene puškar. Kranj. 28318 | Gostilno ali vinotoč z osebno pravico iščem v FnnHrilžJrickn viln I naiem za točenje dalmatin cnoaru^infeKU vuu | skih vin v mestu a|. na Stanovanje sobe. kabineta in knhinje, z elektr. razsvetljavo, išče starejša gospa. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod •Za stalno 98«. 28598 Voziček na peresih lep. poceni proda Želez-1 nik. Cesta na Loko št. 23.1 Palma 28773 I z vscm komfortom. solnčno I deželi. Ponudbe na oglasni lego in lepim vrtom, v I oddelek »Jutra« pod šifro mestu aH Pod Rožnikom I »Dalmatinac 33«. 28733 kupim proti takojšnjemn Posredovalci (Feniks) krasen eksemplar, I plačilu. Posredovalci !z- 7 let stara, zaradi pomanj- I kijučeni. — Ponudbe z na- I Natakarica kanja prostora naprodaj. — I vedbo cene in lege na ogl. I Naslov v oglasnem oddelku oddelek »Jutra« pod šifro zeli vzeti v najem gostilno Jutra«. 28799 | »Enodružinska vila«. 28305 | v kakem prometnem kraju na deželi ali v mestu. — Event. gre tudi kot plačil- Najboljši kis Majhno posestvo "a- Zmožna je kavcije. - za vlaganje" 0*,st0ieče hiše ali twraiojecc iz nise au vnc i ^jgig^ »Jutra« šifro po 5 Din. oljčno olje (dal- | £ta?™poSv°o poleTkot I'Na deže!° v mesto«, matmsko; po 15 in bučno j letovišče, v bližini Ljub-olje po 16 Din nudi tvrdka I liane, oziroma največ 10 Marija C e r n a k in drug, km oddaljeno kupim takoj. Ljubljana. Vodnikov trg. Prednost lega ob kaki *o-285 di in v okolici zdrav zrak. Ponudbe z označbo cene c , , i na oglasni oddelek »Jutra« rotoaparat pod značko »Majhno po-Voigtlander« 6 % X 9 ma. | sestvo«. 28304 lo rabljen, prodam ali za-meniarn za žensko kolo. — ■ n . ... — Naslov pri podružnici I Dve uiSI »Jutra« v Celju. 288271 krasni, dvonadstropni. Sobo in kuhinjo iščeta mati tn sin za tak-oj »li pozneje, ▼ trnovskem aH šentjakobskem okraju. Naslov na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Tiha«. 16306 Stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami išče mlad zakonski par za takoj ali s 1. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stanovanje 71«. 28771 Stanovanje 2 sob in kuhinje oddam pod ugodnimi pogoji do tričlanski družini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« 1000 Din nagrade dam onemu, ki preskrbi za september v mestu mirni dvočlanski družini eno- ali dvosobno stanovanje — z mesečno najemnino ne nad 400 Din. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »1000« 28791 Stanovanje sobe, kabineta in kuhinje, z elektr. razsvetljavo, išče starejša gospa. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Za stalno 98«. 28805 Sobo lepo opremljeno, z električno razsvetljavo in parketom išče zdravnik za takoi v bližini bolnice. — Ponuc^e na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Sepa-riran vhod«. 28664 Prazno sobo pol ure od mesta oddam takoj samcu ali zakoncema brez otrok. Prednost ima tisti, ki založi 3000 Din. — Istotam oddam tudi Sobo in kuhinjo v podstrešju, do smrti za koncema brez otrok, ki založita 20.000 Din. Jako lep in zdrav kraj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 28774 Visokošolka išče opremljeno sobico s 15. septembrom. Takojšnje ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zračno«. 28S08 Opremljeno sobo nn Bleiueisovi cesti oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28793 Opremljeno sobo lepo in veliko, z elektriko ter parke ti oddam s 1. avgustom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 28781 Sobo s posebnim vhodom oddam Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 28740 Opremljeno sobo oddam mirni osebi v Ilirski ulici 29. 28786 Z gospodično srednje postave, staro 20 do 22 let se želim seznaniti. — Resne ponudbe na oglas, oddelek *.lutra« nod šifro »Zenitev 65«. 28765 Simbol! Jeli svidenje mimogrede mogoče? Piši njej. ne nie-mu. Poljub. 28741 Mladenič srednjih let. komandir žan darmerijske Staniče v južnih krajih, dobre narave in karakternih lastnosti — želi znanja z gospodično katolikinjo. s primerno izobrazbo. sličnih lastnosti zdravo, vredno in pošteno. Dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Katolik«. 28788 »Morje« V nedeljo. 13. t. m. ste. bili v Emoni _ meni ste rekli, da niste bili. Prosim za telef. razgovor, ali razglednico. Več pod značko »Morje 21« oglas, oddelek »Jutra«. 2S821 »Zvezda« Dvignite pismo. 28837 Ločena gospa po moževi krivdi, mlada, s premoženjem, iz poštene in ugledne hiše. se želi poroči*-' z značainim starejšim. dobro situiranim tr-goVcem ali industrijcem. — Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Delo in napredek«. 28807 Opremljeno sobo separirano s stopnjic oddam v Ciril-Metodovi ul. št. 19/1-4. 28744 1 ali 2 gospoda poceni sprejmem v čisto, opremljeno sobo s posebnim vhodom in elektriko. Event. sprejmem tudi čez dan odsotni gospodični. — Sp. Šiška, Janševa c. 12. 28802 Veliko sobo prazno ali opremljeno, z elektriko in event. z vso oskrbo takoj oddam v centru mesta. — Ponudbe pod Centrum 03« na oglas, od- 28797 pod »Čistost 19«. 288» delek »Jutra«. Slovenec v Franciji. 35 let star, želi znanja, oziroma dopisovanja z inteligentno gospodično, v svrho ženitve. — Prednost imajo tiste, ki jih veseli tuiina. Dopise z naslovom in sliko na naslov: Poste restante, post Lintal. Ht. Rihn. France, Chifre »Internationa!« 28820 11LL Klavir in harmonij tudi potrebna popravila — kupi Pintar. kavarna Slon, Ljubliana. 28804 28803 liana. Pava in 2 samici ki neseta. prodam. Pojasnila v trgovini »Ara«, Gallusovo nabrežje 33, Ljub- 2 para lepih konj težkih, za lesno industrijo knpim tako) proti plačilo v prvorazrednih smrekovih kolobarjih. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celin ood značko »Takoj knpim« 28441 Airedaleterrierja perfektno policijsko dresl-ranega. večkrat odlikovanega. šest let starega proda ljubitelju psov lekarnaT Mr. Hočevar. Vrhnika. 28597 Pes volčjak star 1 leto, z znamko št. 437, se je izgubil. Najdite^ naj ga proti nagradi prižene na Tržaško cesto št. 29-1 desno, ali v dro-gerijo Adria. 28704 Pozor! Vsa stavbnoključavničarska dela prevzemata in izdelujeta pi konkurenčmn cciish ter se priporočata Lončar in drug. Celovška cesta 43 — dvorišče. 28811 IJimfano iz > Tbvarne v Nemčiji oziroma tovarn, skladišča. Cenik zastonf. Violine od Din 95*-Ročne harmonike od Din 85*-Tamburice od Din 98--Gramofoni od Din 345-- ME1NEL & HER0LD MARIBOR štev. 101-B Lep trgovski LOKAL z dvosobnim stanovanjem, ob prometni cesti v Mariboru, oddam v najem s 1. septembrom. Vprašanja na podr. Jutra v Mariboru pod »Sigurno 288oi prospevanje«. 10352 v centru Celja, velik vrt. skladišče, velike suhe kleti. naprodaj za 1.800.000 Din. kateri znesek se obrestuje. — Karol Breznik. Celje. 28177 Lepo, novo hišo V pisarno ali v trgovino kot blasaj-ničarka želi vstopiti službo osemnaisiletna gospodična, ki ima dveletno pisarniško prakso in vešča strojepisja. Ponudbe pod šifro »Pridna in poštena« na oglasni oddelek »Jutra« 28780 Mlad fant inteligenten, samski. 20 let star, izučen steklar, obrti in trgovine, želi stalno službo. Cenjene ponudbe pod »Zanesljiva moč 779 na oglasni oddelek »Jutra« 28779 Poslovodjo (injo) potrebujem takoj za podružnico trgovine in gostilne. Potrebna je kavcija Naslov pove uprava Jutra v Cel'"' 28830 Učenko z vso oskrbo v hiši sprejme takoj trgovina z mešanim biagoin na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Št. 37«. 28782 Čedno dekle ki zna poleg gospodinjstva tudi kuhati, sprejme tričlanska družina v Kranju. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 28746 3 prvovrstne kolar. pomočnike vajene izdelovanja karoserij. kakor tudi vajenca sprejme takoj »Autobus«, stroj. izd. karoserij. Zg. Šiška 50 — Ljubljana VII. 28792 Absolvent kmetijske šole s parletno prakso, dobi mesto na veleposestvu. — Ponudbe z označbo zahtevkov na naslov: Hart-ner. Murska Sobota. 28815 1000 potnikov ima prav, ako pravijo.: »Pri tej tvrdki nudijo največji zaslužek.« 2e dejstvo da ste ugledali ta oglas pomeni za Vas že dobiček! Vsak dan. tudi v nedeljo denar na roko. Do neba vzklikajoče poslanstvo za potnike! — Silen prodajni predmet. Brezplačna kolekcija. Dopisom pod šifro »Srednjeevropski sistem« na oglasni oddelek »Jutra« je Gospodična ki se razume na vsa gospodinjska dela, išče službe Ponudbe na upravo »Jutra« na Jesenicah pod »Pridna in poštena«. 28755 Stavbni polir bi rad s 1. avgustom pre menil službo — najraje v Primorje. pa tudi v mesto ali na deželo. — Na željo stavbenika s partijo zidarjev in delavcev. Eventuel-no bi prevzel stavbe tudi v akord. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stavbovodja«. 28690 Mesto gospodinje k boljšemu gospodu, ev. vdovcu z otroci išče starejša gospodična, vajena vseh gospodinjskih del. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra kuharica 40«. 28760 Brivski pomočnik išče službo. Ceni. ponudbe na glasni oddelek »Jutra« pod »Izurjen«. 28795 500 Din dam tistemu, ki mi preskrbi stalno službo oskrbnika, skladiščnika, sluge, vra- priložiti znamke za odgo- ^ vor- 28835 »Jutra*. 28825 Ford limuzina v najbolj-1 s sadnim vrtom prodam, 3 sem stanju z koncesijo n-1 minute od železniške po-godno prodam. Camernik, staje Domžale. Hiša ie ze-Dunajska c. 36. 286951 lo pripravna tudi za vsakega obrtnika. Pojasnila v restavraciji Prislan, Domžale. 28745 Tovorni Ford stare ali nove tipe kupil Camernik, Ljubljana. Dunajska cesta 36. 286S4 [ Motorno kolo D Rad. 500 cm®, zelo do- I stva izvršuje po zmerni I bro ohranjen po ugodni I cenI gradbena ln arhitek-ceni prodam. Reflektanti i fonična inženjerska Disarna naj sporoče svoj naslov na Tehnični biro »T E H N A« oglas, oddelek »Jutra« pod i i„Ki:.n, ■>= i »Motor 66«. I Ljubljana. Mestni trg 25-1; | Nasvete za nove gradnje načrte, proračune, nadzor- 28766 Motorno kolo | Enodružinska vila ^•št^odL^ s »dSSSi.0^1 r ai^ttS^g »JenS U« 28772 Avto »Renault« štirisedežna limuzina, zelo I pripraven ugodno naprodaj 28794 Več hiš r>o ugodnih cenah prodal Posredovalnica v Ljubljani, , n„r ' uMcuuvdiniua v L-juouani, »soca« v Dol Frančiškanska ulica št. 8. i _ 0dda tudj ve- lokaIov_ 28806 Damsko kolo zelo dobro ohranjeno knpim. Ponudbe z navedbo cene poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Damsko kolo«. 28724 Damsko kolo dobro ohranjeno poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28717 Moško kolo dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28762 Kolo za dečka od 9 do 15 let, prodam ali zamenjam za žensko kolo. Zgornja Šiška, restavracija Weiss. 28810 Bukovih drv več vagonov lepih in zdravih kupim. — Ponudbe na Ekspozituro »Jutra«, Ljubljana VII. pod šifro »Plačam takoj«. 28257 Maline kupi Lovro Sebenik. Ljubliana, Knezova ulica 28. 28787 Spalnico novo. masivno, črešnjevo, I politirano. po nizki ceni proda Vižin. mizarstvo — Dorfarie (20 minut od postaje Škofja Loka). 28754 | Kdo posodi za nar mesecev skromno I a čisto pohištvo za eno osebo. Ponudbe z navedbo I odškodnine na oglasni od- I delek »Jutra« pod značko »Avgust 1930«. 28796 Pridelki, 1000 kg fižola ribenčana (boehini) kupil Podbevšek. Ljubljana — Ižanska 67. 28834 Mlekarstvo, kavo-točje in delikatesa na prometnem mestu, z lepim lokalom in inventarjem ter stanovanjem, radi bolezni naprodaj. Vprašanja na naslov: Mljekarstvo Zagreb, Vinogradska cesta št. 1-b. 28777 I $ i^i m m g ggš tp irn ?M m m ¥ m m vfcvč >M n m v&š Jp *M 3S5 m 0SS m trn ?§g f&S p M ŠSK 5P yM §§§ ags m m Ivanka Podboj, roj. Kovca, naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsemogočni poklical k sebi v boljše življenje njej dobrega in skrbnega soproga, brata, svaka, strica, nečaka, itd., gospoda Josipa Podboja uri previden nenadoma v kateri je danes ob 15. s svetotajstvi vsled kapi Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek ob 17. uri na domače pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi. Pokojnega priporočam v blag spomin. Planina pri Rakeku, 22. julija 1930. v Žalujoča žena m m m md m m Sp m^ Ste® mi M P p Spi m m >-.1)75 m siš ?M 'm •/ii- m m m ffii ^ m ■/ps ?M im -7ŽK P m< ?M P m i N. V. Williams: KRVAVA MAŠA Epopeja velike francoske revolucije. »Mar so ti nadležni ti ljudje, ki me obiskujejo, dragec? Čakaj, jutri bom kratko in malo zaklenila duri in če se kdo javi, mu bo Polidor sporočil, da naju ni doma. Ali ti je prav tako?« — Smehljaje ga je pogledala. On pa je odmajal z glavo: »Niso krivi tvoji prijatelji!« Nato se je nekoliko sklonil in jo ostro pogledal: »Povej, Zouzou, kai sodiš o meni, kdo sem jaz?« Zazvenel je njen prikupni, valujoči smeh. »Pač nekoliko čudno vprašanje v tej pozni uri. Morda si kak tatarski veliki knez?« In zopet se je veselo zasmejala. »Ne, resno ... Zouzou!« Skomignila je z rameni. »Vem samo, da nisi — Charpentier,« je odvrnila nato in njen glas ie nenadoma zvenel zelo resno. »Zakaj si me tedaj priznala za Charpentierja?« Namrgodila se je nekoliko in nato z velikim zanimanjem motrila svoje male zlate čeveljčke. »Bila ie šala zame, da sem lahko jezila grbca.« je govorila počasi. »Pa tvoie oči — kako so me prosile pomoči! Mehkega srca sem in rada pomagam ljudem ...« Položila je svojo ročico na Hektorjeve rame. »Kai ne. ti si temu pustežu Charpentieru pošteno zasviral? Odvzel si mu dokumente? Ah veš, saj je bil lep, izvrsten dečko. Toda: dragec moj,« — vsako besedo je posebej naglasila — »on... je bil— velik... tepec«. Nekje so prestrašeno vzplahutala krila... Tožno je zaskovikal skovir. »Zouzou.« je dejal Hektor odkrito, »Francijo bi rad zapustil«. Vzravnala je glavo in očitajoče dejala: »Jeannot, ti me hočeš zapustiti?... In kam si namenjen? Nazaj v Kodanj?« »Da,« je resno odrezal Hektor. »Tedaj potrebuješ potni list Državljan Couthon ti ga bo gotovo preskrbel.« »Takih listin se za svoj povratek ne morem poslužiti,«. je tiho odvrnil Hektor. Zouzou ga je tedaj prijela za roko in vprašala: »Kaj naj storim zate, povej?« »Ti mi morda lahko pomagaš na kako drugo stran..je pričel, a takoj zopet obmolknil, ko je videl, kako so se je dojmile njegove besede. Umaknila se je, se čvrsto oprla ob drevo in pritisnila vsa presenečena dlan ob svoje rdeče lice. »Kaj si blazen?« je nato vzkliknila tiho, a sila prestrašeno. »Mar veš, kaka kazen grozi? Smrt! Mili Bog, že sama misel na take stvari prinaša dandanes nad človeka bedo in pogubo. Čuj, Jeannot dobra ženska sem, storim kar morem, da pomagam drugim, toda s sanskiloti vse življenje nočem imeti opravka, — nikomur, prav nikomur na ljubo! Ena, dve, — pa si že v zaporu. Ena, dva, — te že obsodijo. Ena, dva — in tvoja glava se zakotali v košaro!« Težko je dihala. Njene poteze so razodevale s-rali in razburjenje. Nenadoma pa se je tesno prižela k mlademu možu in prislonila svoj vroči obrazek k njegovi roki. »Pojdi, Jeannot,« mu je laskala, »bodi dober z menoj. Zakaj me strašiš s takimi nerodnimi besedami o ponarejenih listinah, in bogve še čem? Ljubček, strašno se bojim smrti... Če pridejo pome, da me zapro, — umrla bom od strahu, preden bom uzrla Samsona. Saj si vendar srečen tu pri meni, kaj ne r « Hladen obup ga je davil, ko mu je različne nežne besede šepetala v uho. Tako se je bil tudi v njej premotil! Lahko se je smatral še srečnega, da ji ni več povedal, kajti v svojem strahu pred moriščem je bila v stanu izdati ga. Čeprav je vedela, da se je izdajal za Charpentierja, se očitno doslej še ni zavedla, da se poslužuje napačnih listin. Menda je sodila, da se je poslužil imena njenega prejšnjega ljubimca zgolj zaradi poslovne zvijače. Hektor jo je pomiril pol nežno, pol šaljivo. Čutil pa je, da tako ne gre več dalje. Hotel je to hišo čimprej zapustiti. Mučno ozračje v vili se mu je gabilo in bilo bi zanj ponižanje, če bi se ukloniL Za to ceno ni maral kupiti svobode. Tudi to noč sta se kakor vedno doslej ločila pred vrati Zou-zoine spalnice. Ko je naslednje jutro stopil v mali salon, je Polidor ravno čistil konjsko opremo na krasni porfirni mizi. »Pripravljamo se za mal izlet v Pariz«, je dejal Hektorju. »Zouzou je naročila voz za 11. uro. S seboj bomo vzeli mrzel prigrizek in bomo nekoliko počivali v hladni senci Bulonjskega gaja. Danes bo strašno vroče!« Zažvižgal je skozi zobe in nato nadaljeval s čiščenjem konjske vprege. Nekaj ur pozneje je stopila v sobo Zouzou, že opravljena za vožnjo. Nosila je srčkan rdeč klobuk in preko krasne bele museli-naste obleke rdeč plašč. »Preveč sedimo doma«, je razodela, »ti se ne smeš dolgočasiti, dragec! Danes se odpeljeva v gozd, kosila bova v zelenju in počakala, da mine najhujša vročina. Nato podaljšava pot v Pariz. Videti moram, kako napreduje delo z mojo novo obleko«. Polidor je kočijažil. Zouzou je bila sijajno razpoložena in je neprestano kramljala, ko so se ustavili pod mogočnim, košatim hrastom. Ko so proti 5. uri popoldne pri barijeri de Neuilly dospeli v Pariz, je huda vročina že popuščala. Vendar pa je ozračje bilo še mučno soparno. Po blagodejni, zeleni okolici, v kateri je stala Zou-zouina vila, je mesto učinkovalo še bolj žalostno in pusto kakor kdajkoli prej. Celo uro sta se Hektor in Zouzou pomudila pri šivilji, in ko so zvonovi oznanili pol sedmo uro, sta se na povratku peljala zopet skozi hrupno ulico St. Honore. Nova obleka je krasno uspela in Zouzou je sijala od zadovoljstva. Sedela sta v odprtem vozu in Viktorina je očitno imela zadoščenje v tem, da so jo v Parizu lahko občudovali ob strani tega lepega mladega moža. In kakor da je hotela svojo pravico do njega še posebno poudariti, je s svojimi malimi, drobnimi prsti oklenila njegovo od solnca ožgano roko in naslonila svojo kodrasto glavico na njegovo ramo. LOKAL v strogi sredini mesta iščemo za takoj že urejenega ali za prezidavo in ureditev na naše stroške, za fino modno trgovino, — Resne ponudbe z vsemi podatki na naslov: Inter inform. biro Viktor Blažič, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 21. „atihal<' ozdravi pijančevanja1 Izdelek berlinskega lekarnarja Francka, je edino sredstvo, ki pa je zdravju neškodljivo; z njim morete odvaditi pijance, ne da bi sami kaj vedeli za to. Polno zahvalnic ozdravljenih. Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo: N. Popovic, Beograd, Kolarčeva 7 ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega predragega soproga, očeta, tasta itd., gospoda Franca (ernelca šolskega upravitelja v pokoju se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno hvalo pa dolgujemo čč. duhovščini, gg. primariju dr. Cholewi in dr. Ravnikarju, gg. govornikoma šol. ref. Dernovšku in šol. upravitelju Bohincu, pevskemu društvu, zastopnikom raznih organizacij, darovalcem prekrasnih vencev in šopkov kakor tudi vsem, ki so blagega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti. Brežice, 22. julija 1930. 10345 Žalujoči ostali. Prostor za pisarno IŠČE, po možnosti v sredini mesta, BURROUGHS AD-DING MACHINE COMPANY, Ljubljana, Pražakova 3. Ponudbe pismeno ali telefonično štev. 33—47. šele sedaj sem sprevidel, da ni zdravja brez dobre prebave želodca. Pritisk v želodcu, pogosta vrtoglavost, glavobol, nespečnost, zoprn okus, vzpehavanje, hemoroidi (zlata žila) so navadno posledica mučne zaprtosti. V vseh teh slučajih je najbolje jemati l a k s i t ki je najprijetnejši za zauživanje, ker ima vonj in okus čokolade in je najcenejši. — Originalna škatljica za 12kratno uporabo stane v vseh drogerijah in lekarnah 10 Din. — Po pošti razpošilja 166 DVORSKA LEKARNA, BOGOJEVICA, SKOPLJE. V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, ozir. oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod Jurej Šterk trgovce in posestnik dne 22. t. m. zjutraj po dolgem in težkem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 23. julija ob 5. uri popoldne od doma žalosti, Vinica št. 2, na farno pokopališče, kjer se položi truplo v rodbinski grobnici k večnemu počitku. Vinica pri Črnomlju, dne 22. julija 1930. Marija, roj. Majerle, soproga; Katica, por. Koren; Hermina, por. Valjak; Mara, por. Stepic; Vilko, Volka, otroci. Josip Šterk, trgovec in posestnik v Predgradu; Pero šterk, hotelir in posestnik v Ljubljani, brata. Pero Koren, trgovec in posestnik v Črnomlju; Luka Valjak, višji činovnik banske uprave in posestnik v Zagrebu; Mirko Stepic, veletrgovec v Ljubljani, zeti; vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo. Zahtevajte cenite! M. Suttner, GJuhlfan* * Največja zaloga ur, zlatnine hi srebraine Lastna profokoHrana tovarna vr v švka Prešernova ulica 4. (Poleg frančiškanske cerkvc.) tn m dečke «f Dtn 4L— naprej ■re od Din 70,— i Zahtevajte cenik, gratis In franko. Na plaži uporabljajte samo NOGAVICO iz svile, ker ona niti na solncu niti v vodi ne izgubi barve. 10284 Zastave s aO brez grba, čisto volnene, garantirane barve, v lepi izdelavi, izdeluje In razpošilja: JOSIP VVINKUER, Subotica, poštni predal 48/d. Dustrovani cenik brezplačno. 82 Rabljene, dobro ohranjene tračnice 5, 7 in 9 kg težke, vozove za prevoz lesa in lokomotive PRODAMO zelo ugodno zaradi opustitve posla. Cenj. vprašanja pod »Promptna dobava P-1987« na Interreklam d. d., Zagreb, Marovska ul. 28. 10313 Mag. št. 26195/30, ref. IX. 10349 RAZGLAS. Mestno načelstvo razpisuje oddajo naprave novega železobetonskega mostu čez potok Gradaščico na Groharjevi cesti. Upravičenci morajo pod običajnimi pogoji vložiti ponudbe pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/IL, do sobote, dne 26. julija 1930, do 11. ure dopoldne. Vsi potrebni in razpisni obrazci in načrti se dobe od 21. julija 1930 naprej med uradnimi urami pri imenovanem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 17. julija 1930. Županov namestnik: DR. ZARNIK L r. Zahvala Ko smo pogrešali našega WOIiFA ko je bil najden mrtev v planinah, bil spravljen v dolino in položen v pre-rani grob ob vznožju njegovih ljubljenih gora, se nam je pomagalo s toliko požrtvovalnostjo in smo bili deležni toliko sočustvovanja, da se ne moremo zahvaliti vsakemu posebej. Iskreno se zahvaljujemo vsem požrtvovalnim reševalcem, predvsem gg. Joža čopu, Miha Potočniku, Joža Koširju ter SPD, ki je po svojem rešilnem odseku omogočila vztrajno iskanje ponesrečenca, nadalje obmejnim oblastem za vsa poizvedovanja. Prisrčna hvala prečastiti duhovščini ter preč. g. pisatelju Jalenu in g. fil. Avseniku za iskreno-topla nagrobna govora, nadalje zastopnikoma univerze g. dekanu dr. Cankarju in tajniku dr. šmalcu, akademskemu pevskemu zboru v Ljubljani za prelepe žalostinke, SSLU, akademskemu krožku Jesenice, SPD in njegovim podružnicam Dovje—Mojstrana, Jesenice in Kranjska gora, turist, klubu Skala, smuč. klubu Dovje—Mojstrana ter požarni brambi KID, nadalje obitelji dvornega nadlovca g. Rabiča, vsem Wolfovim kolegom, prijateljem in znancem in vsem drugim, ki so ga spremili do zadnjega počitka in njegov grob obsuli s cvetjem. Tisočera hvala. 10346 RODBINA LUCKMANN. Urejuje Davorin Ravtjen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoif Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseiatni de' je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.