Ureditev širšega obrežja Ljubljanice
Reka je vedno ista, ne da bi v resnici lo bila. Izraža stalnost. Prenešeno v člove&i mikrokozmos pomeni srce, duio, izvir, večno življenje. Takšna je tudi naša Ljubljaoica, ki je tesno povezana z zgodovino, razvo-jem in življenjem Ljubljanskega barja od koliščarskih naselij iz mlajfc luunene dobe, prek rimske Emone, srednjeveške Ljubljane s pristanišči in pristani. Z iz-gndnjo Gnibearjevega prekopa v davnem 1780 lelu in s priključkom na Kodeljevem na glavno strugo leta 1828, ko se je prekop podaljšaJ za 3,2 km, sc je stari del z Ljubljanskiin gradom v celoti opasal z reko Ljubljanico.
Čeprav Ljubljanica ni velika reka, so se ljudje ob njej že zelo zgodaj naselili in je tako kot prometnica v raz-voju mesta odigrala pomembno vlogo. Ljubljančanom je nudila stik z vodo, ljudje so tutili z reko in z njo živeli. Celo simbole tedanje družbe so prenesli na sredo rečne struge. Bilaje hrbtenica mesta, promenada ob njej pa središče življenja. Opisoval jo je že Valva-zor, obeležena je v starih grafikah. Spomnimo naj predvsem na: slavje ob praznovanju Mirovega godu kot odhod Francozov ter sklenitev Pariškega miru ob sožitju Ljubljanice in Iščice 1814 leta (zaplulo je 180 ladij - Ljubljana pa je štela 20.000 prebivalcev!); slavje ob obisku prestolonaslednika Ferdinanda 1819 leta, ko je eesarsko ladjo po Ljubljanici spremljajo 6000 mešča-nov, pa dejstvo, da je vse 19 stoletje predstavljala stalno mesto za prireditve... Pogled na Ljubljano z barja tet reko v ospredju ni ušel niti znanemu kraji-narju A. Karingerju. Spomnimo se ene liajbolj znanih vedut Ljubljane z nizko reko, širokim ravnim delom barja ob njej, pa Ljubljanski grad in v ozadju KamniSke planine. Podoba, ki je vrsto let živela na razglednicah.
Vsa ta nekdanja idiličnost. utrip in živahnost, pa so bili v tem stoletju in še posebej po drugi svetovni vojni močno razvrednoteni. Reka je postala močno onesna-žena (Vrhniška usnjarna...), ob njej so se množično zajezile črne gradnje in - najprej na desnem bregu kot vikendi in v zadnjih dvajsetih letih na levem bregu (Rakova jelSa z obojestranskim popolnim blokiranjem bregov v dolžini 800 metrov in odvodom fekalnih kana-lov v reko) na najbolj občutljivih delih obrežja so locirane neprimeme dejavnosti (Hoja,...), izpeljane so bile pomembne cestne povezave z mostovi na dveh sotočjih, ki predstavljajo naravni fenomen...
Kaj storiti, da bi temu obsežnemu prostoru od Kar-lovSke ceste pa vse do južne obvoznice dali urejenost, pomen in življenjski utrip, ki tnu gre? O tem razmišlja-mo že dolgo časa in zdi se, da se izjemne možnosti odpirajo s poglobljenim projektom, ki ga je pripravil dipl. ing. arh. Roman Rems s sodelavci. Projekl nosi naslov - Posebne strokovne podlage za območje ureja-nja VK 1/2 in VR 2/1 ob Ljubljanici. Z nekaterimi manjšimi dopolnili ga je občinski izvršni svet ze potrdil.
Te strokovne osnove v detajlu in po posameznih odsekih podajajo rešitve in predloge ter zahteve za bodočo ureditev obrežja Ljubljanice. Na dlani so ugo-tovitve, da predstavlja območje Gruberjevega prekopa in še posebej Špice kot simbolnega rečnega vhoda v mesto izjemno naravno vrednost, da je na mestu
zahteva po odstranitvi industrijskih in odprtih skladiJč-nih prostorov Hoje, priča smo kvalitetni vegetacijski raznolikosti v območju Livade z možnostjo širitve proti Ižanski cesti, območje Mesarice z izjemnimi pogledi na grad in barje predstavlja simbolno vrednost z možnost-mi parkovno-spominske ureditve, na obmoiju Rakove jelše je nujna zahteva po odstranitvi objekov ob vid-nem robu, tako, da bo dostopna obvodna vegetacija, na desnem bregu od Jurčkove poti navzdol je potrehro odstraniti obstoječe vikende, ki onemogočajo dost^-nost v dolžini 800 metrov, v vsakem pogledu je potreb-no iuvati edinstvene poglede z reke z obraščenimi bregovi na Ljubljanski grad...
Na obravnavanem območju sta bili raziskani dve arheološki najdKči in sicer na Špici, kjer je dokumenti-rano večje kolišče z najdbo dela ostenja Rače..., ter ob izlivu Prošce v Ljubljanico v bližini novega mostu južne obvoznice preko Ljubljanice, kjer so našli stare barjanske čolne.
In kakšen je program? Na A obmotju - obstoječi Botanični vrt se predvideva preoblikovanje v park odprtega tipa, na območju B - »Hoja« se mora obstoje-ča dejavnost nujno umakniti. Tu je predviden kulturni program z barjanskim muzejem, parkovnimi površina-mi in gostinstvom v povezavi s programom Špice na Prulah (viseča vrv). Na območju Mesarice - C - zahte-va Špica posebno skrbno izbiro programa. Predlagana je parkovna ureditev s sprehajalnimi peš potmi, na severni strani morda glasbeni paviljon in preko peš brvi povezava proti rekreacijskemu centm Ljubljanica in Kajak Kanu Klub.
Na območja D - Livada je planirana razširitev go-stišča, prenova Kajak Kanu Kluba z ohranitvijo starega kopališča, parkovne površine z izjemo nekaj igrišč ter parkirni prostor ob JurČkovi poti. Pod Jurčkovo potjo predvidevajo zelene rekreacijske in športne površine predvsetn za potrebe sosednjih stanovanjskih območij (Ilovica). Zelene rekreacijske površine ob PST - in športna igrišča (tenis, košarka) so načrtovana v območ-' ju E. Na območju F so predvidena zunanja in pokrita kopališča (kar se bo pokazalo ob izgradnji novih stano-vanjskih sosesk). Zelene rekreacijske površine na ob-močju G bodo prav tako namenjene rekreaciji s sprem-ljajočim programom, navezavo na PST iri povezavo z visečo brvjo na levi breg ler parkirišča. Na obmoiju H in L - ob zaključku rekreacijske pešpoti ob reki pti se sicer podaljšuje pod avtocesto na Ljubljansko barje) predvidevajo kot cilj ponovno določen program. Ta naj bi obsegal razstavo na prostem v smislu prikaza rekon-strukcije barjanskih kolišč. Območje J -Spica je vseka-kor najbolj izpostavljena toLka (rečni vhod v mesto) kar pomeni, da je treba program objektov skrčiti na minimum ter ga vključiti v obstoječe bogato zelenje.
V celoten program se vključujejo tudi prometni reži-mi in gradnja potrebne infrastrukture ter seveda pred-videni posegi (odprava objektov in vikendov) s kom-pletnim stroškovnikom. Realizacija ureditve je sicer srednjeročnega, da ne rečemo dolgoročnega pomena, kar pa ne pomeni, da ne bi pristopili k uredivi v okviru možnosti ločeno po posamcznih obmoijih, torej fazno.