GLASNIK Ljubljana, 11. junija 195? OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO IV., štev. 45 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročilo sveta za delo za leto 1956 Nekateri zagovarjajo ostrejši, jjrugi pa milejši kurz pri izpitih, “ra vil n o rešitev vprašanja bi pred-stavljal izdelan minimalni program v zveznem merilu, ki bi ga lahko "'“Publike za svoje območje dopril-ade. Nevzdržno pa je sedanje sta-"j,e neenakih programov in krite-r'jev za polaganje izpitov. Izpitna komisija v Litostroju je ■a polaganje izpitov za visoko kva-,'beirane delavce izdelala obširen "•orni program, ki se ga glede ob-s?Ka poslužujejo tudi ostale komi-la program pa ni dostopen andidatoin. Tudi izpitna komisija !lr' /druženju gradbenih podjetij ." industriji gradbenega materiala -US je izdelala program za grad-‘eiKt stroko, ki pa ga lahko dobi Sak kandidat. Ti programi so po s®bini obširni in težki. Zato se {*"*lo kandidatov prijavi k izpitu 'r<‘z predhodnega tečaja. Preko 0% vseli kandidatov, ki so v letu položili izpit, je predhodno po-,l‘čalo od 2 do 9 mesecev truiajoči .""oj- Te'čaii so se vršili pri Zdru-ojiju gradbenih podjetij. Elektrotehniškem društvu LRS. Združenju šoferjev in avtomehanikov LRS ter v Podjetjih Litostroj, Sumi, Kemič-2a tovarna. Alko, 'tobačna tovarna. f.aKa v Ljubljani, Geološki zavod, Utonsilia in J DZ. V tovarni Titan . Kamniku se je tečaj pričel leta ij.t in se ho končal v aprilu 1957. ,"oi načrt obsega 470 predavatelj-*K,h ur. i ^z-piti se opravljajo pri izpitnih tOmiel ;„l, T-:—..........i..l„ (Nadaljevanje) konjar: iz OLO Kranj, Kočevje, Trbovlje in NovO mesto; prasičjerejec: iz OLO Kranj, Trbovlje, Gorica in Koper; kletar: iz OLO Kranj in Trbovlje; poljedelec: iz OLO Kranj, Gorica in Koper; traktorist: iz OLO Kočevje, Kranj, Gorica, Trbovlje in Koper; čebelar: iz vse LR Slovenije; sladkovodni ribič: iz v&e LR Slovenije; za vse poklice grafične stroke: iz vse LR Slovenije; voznik motornih vozil: iz OLO Kočevje, Novo mesto, Kranj, Gorica in Koper; misije, kjer pridejo v poštev, seveda tako, da naj bo sedež komisije tam, kjer je ustrezna panoga dela najmočnejša. Nepravilno je namreč odvzemati nekemu okraju pristojnost skrbi za strokovno usposabljanje kadrov na njegovem območju, zlasti, če ima tu za to pogoje in jo istočasno naprtiti drugemu okraju izven tega območja. Če bi obstajali republiški izpitni programi, bi bila zagotovljena tudi enotnost programa oziroma poslovanja vseh komisij. Svet je tudi v tem smislu predlagal republiškemu organu spremembo ustreznih zakonskih predpisov. VABILO na 13. sejo Mestnega sveta Nn osnovi 134. člena Statuta Okraja Ljubljana sklicujem 13. SEJO MESTNEGA SVETA ki bo v petek, dne 14. junija 1937, oh 16.30 v sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani Predlagam naslednji dnevni red: 1. Sklepanje o občinski dokladi za občine na območju mesta Ljubljane. Morebitno odsotnost javite skupščinski pisarni OLO, Kresija, soba št. 16 ' eler " (telefon 21-939) Predsednik Mestnega sveta: dr. Marijan Dermastia 1. r. ",ri izpitni komisiji pri Okrajni : >r.lni zbornici. Pri prvih polagajo IjP.de kandidati iz industrije. Oprav-j"io se pretežno v ljubljanskih podiš l'h. le iz usnjarske stroke v (,"">*alah. tekstilne v Jaršah in iz-lovalci lesenih glasbenih inštru-L "n,f>v v Melodiji v Mengšu. Za ne-ij"re poklice oolagajo kandidati j^mte v podjetjih, kjer so zaposleni, it/v ''kraju n! primernega podjet-j’ lastnem podjetju opravljajo hiv v tui*' večJe skupine knndida-|: j kadar le-to organizira priprav-ni tečaj in kandidati ne morejo laeL^ti podjetja v velikem številu .j,‘"krat. Tedaj komisija posamez-: . °in določi izdelek, ki ga izdelu-d^Pod kontrolo komisije. ’ Sili Ivi II n m i nn vrulono >ji smislu prej navedenega Pranji . ® se za opravljanje strokov-'zpitov za kvalificirane delavce v vsl,kem okraju izpitno Lm,,ijo, za visokokvalificirane de-L l*a se določijo sedeži izpitnih V Ljubljani se pred izpit-ntlrk°|uisijo zn kvalificirane delavce "e ?VVa!° IZP'*' 7B uokatere pekliti ni i. i* drugih okrajev in sicer Poklice: Ve^.kAar: iz območja vse LR Slo- ‘•K?1SK™J> c“‘“’ 33 poklicev gradbene stroke, gradbenega materiala in kovinske stroke: iz OLO Gorica, Kočevje, Koper, Kranj, Novo mesto in Trbovlje. Za visokokvalificirane delavce vseh poklicev in strok opravljajo izpite pred tukajšnjo komisijo kandidati iz OLO Ljubljana, Kočevje in Koper. Za nekatere poklice pa tudi od drugje, in sicer: za vse grafične stroke: iz vse LR Slovenije; voznik motornih vozil: iz OLO Kočevje. Novo mesto, Kranj, Koper in Gorica; 33 poklicev iz gradbene stroke, gradbenega materiala in kovinske stroke: iz OLO Gorica, Kočevje, Koper, Kranj, Novo mesto in Trbovlje. Iz prednjih podatkov sledi, da pred izpitnimi komisijami OLO Ljubljana polagajo izpile za kvalificiranega delavca iz 4 poklicev kandidati iz vse republike, iz 40 poklicev pa kandidati iz 3 do 7 okrajev; za visokokvalificiranega delavca polagajo pred tukajšnjimi izpitnimi komisijami izpite kandidati iz vseh poklicev in strok iz 3 okrajev, iz vseh poklicev ene stroke iz vse republike, iz 34 poklicev pa iz 6—7 okrajev. Upoštevajoč načela sedanjega samoupravnega sistema smatra Svet za delo, da morajo ostali okraji imenovati svoje'Izpitne ko- Pri okrajni obrtni zbornici opravljajo izpite za naziv »obrtni pomočnik« in »mojster«. Izpitne komisije razpolagajo s tiskanimi učnimi programi in načrti za praktično delo vajencev v obrtnih obratih in s programi za pomočniške in mojstrske izpite, ki jih je izdala Obrtna zbornica LRS. Kandidatom v industriji dela pri izpitih največ preglavic, teoretični del iz splošnih predmetov: slovenščina, računstvo in zakonodaja. Zanimivo je, da kandidati v pretežni večini ne uporabljajo slovenske terminologije za orodje, stroje in način izdelave ter uporabljajo popačene nemške izraze. Znanje obrtnega pomočnika je približno emjko znanju kvalificiranega delavca v industriji, znanje visokokvalificiranega delavca pa glede, na sedanje zahteve pri polaganju izpitov prekaša sedanje znanje obrtnega mojstra. To je tudi razlog za dogodek, ko so se na primer 2 livarja iz industrije med posečanjem tečaja za dosego visoke kvalifikacije vri javila za polaganje izpita Republiški obrtni zbornici, ki ju je — kar 'je nepravilno — sprejela. Ko sta z lahkoto opravila izpit, sta minirala tečaj s propagando, naj se kandidati ne mučijo, pač pa naj se prijavijo obrtni zbornici, kjer je položitev izpita lažja. Nasprotno tej trditvi pa se med delavstvom čestokrat pojavlja mnenje, da je mojstrski naziv višji kot visoko kvalificiran. Nepravilni so tudi predpisi, ki določajo, da je za dosego mojstrskega naziva potrebna samo 4-lctnu pomočniška doba, dočim se v industriji zahteva za dosego visoke kvalifikacije 7-letni staž kvalificiranega delavca. Kvalificirani delavci obiskujejo 2—9-meseene tečaje, v obrti pa le 4-dnevne. Ker je problematiko usposabljanja kadrov treba deliti na dva dela, kajti v industriji je drugačna kot v obrti, in ne moremo zahtevati, da je potrebno znanje kvalifikacije enako v industriji in obrti, je glede na različne potrebe v industriji in obrti in tudi iz tega vidika potrebno sedanje različne kriterije vskladiti z dejansko potrebo po znanju in. kvalifikacijah ene in druge stroke. V letu 1956 je delalo pred tukajšnjimi komisijami 1784 kandidatov izpite in sicer 1437 za kvalificiranega delavca, 347 pa zu visokokvalificiranega ■ delavca. Nu območje ljubljanskega okraja jih odpade 1196 ali 67% in Sicer: 961 kvalificiranih in 235 visokokvalificiranih delavcev. Na ostale kraje jih odpade 588 ali 35°/o in sicer 476 kvalificiranih in 112 visokokvalificiranih. Od skupnega štpvila izpitov odpade na izpite za kvalificiranega delavca 80%, za visokokvalificiranega delavca pa 20%. Pri Okrajni obrtni zbornici je opravilo izpit za obrtnega pomočnika 1029 kandidatov, od tega iz privatnega sektorja 595, iz socialističnega pa 434. Ker je privatni sektor dokaj močnejši od socialističnega, sledi iz prejšnjega podatka, da se iz privatnega sektorja rekrutira manj vajencev, kpt iz socialističnega' sektorja. Evidenca kadrov Predpogoj za uspešno načrtno usposabljanje in usmerjanje kadrov v gospodarstvu je pregled, čez obstoječe kadre po strokah, kvalifikacijah, starosti in spolu. Doslej te evidence-ni, ker je noben organ ne vodi, niti statistični. Obstaja evidenca o opravljenih izpitih za kvalificirane in visokokvalificirane delavce, obrtne pomočnike in mojstre. Nikakega pregleda pa ni o ostalih stopnjah kvalifikacije, kakor tudi ne potrebe po vajencih. Zlasti je abstraktno število polkvalificiranih delavcev, ker podjetja z malimi izjemami sploh ne posvečajo pozornosti napredovanju nekvalificiranih delavcev, ki po poteku določene dobe v tej stopnji kvalifikacije avtomatično postanejo polkvalificirani. Gospodarske organizacije ne poznajo zadevnih predpisov, ki določajo postopek za izdajo dokumenta o polkvalifikaeiji, ne predvidevajo pa posebnega izpita za to, kot se v praksi smatra in postopa. Običajno se pa o tem sploh ne ukrepa in se vprašanje postavi šele tedaj, ko delavec hoče opravljati izpit za kvalificiranega delavca in ga komisija pozove za predložitev listine o pol-kvnlifiknciji. Zaradi teh nedostat-kov so prikrajšani delavci. Svet za delo je nameraval izvesti akcijo za popis vsega kadra v Industriji in obrti, pa je od tega sklepa odstopil na predlog republi- škega organa za delo, ki namerava v kratkem izvesti tako akcijo v republiškem merilu. Vajenci Z vprašanjem vajencev se bavijo vsi občinski ljudski odbori, organi za prosveto na okraju, obrtna in trgovinska zbornica ter združenja gradbenih podjetij, pa tudi Biro va posredovanje dela. Med njimi pa ni nobenega načrtnega sodelovanja oz. koordinacije. Poseben problem predstavlja šolska izobrazba vajencev. Nivo te izobrazbe je silno nizek, če upoštevamo, da je znašalo povprečje Stilske" izobrazbe ob zaključku osnovnega šolanja v letu 1956 6 razredov osnovne šole. To povzroča težave pri samem vključevanju vajencev, ker nimajo predpisane izobrazbe za določen poklic, v veliki meri pa vpliva na uspehe vajencev tekom učne dobe. Prosvetni organi so mnenja, da bi sc vstop v nižje strokovne šole smel omogočiti le tistim vajencem. ki so dovršili osemletko. Vendar je Svet za delo mnenja, da sc bomo še dokaj časa morali zadovoljiti z izobrazbo mladine kot doslej, če hočemo oskrbeti našemu gospodarstvu vsaj najpotrebnejše mlade kadre, zlasti, če upoštevamo, da le 30% sedanjih osemletk odgovarja zahtevam. Svet zn delo si prizadeva, da bi nižje strokovne šole imele tak učni program, od katerega bodo absolventi lahko odnesli potrebno znanje in ga uporabili pri praktičnem delu po aktivni vključitvi v gospodarsko življenje. V pogledu opravljanja izpitov vajencev po zaključku vajeniške dobe se ugotavlja, da delodajalci posvečajo vajcncejn tekom učenja premalo pozornosti. Upravni odbori gospodarskih organizacij bi v smislu obstoječih zakonskih predpisov morali na koncu vsakega šolskega leta organizirati izpit, na katerem bi preizkusili praktično znanje vajencev. Obrtna zbornica te izpite izvaja. v industriji pa tega ne izvajajo z izgovorom, da republiški organ k zveznemu predpisu od leta 1952 še ni izdal natančnejših pogojev in načina opravljanja izpitov. Čutimo veliko potrebo po takih izpitih, na katerih bi se pomanjkljivosti v znanju ali napačnih metodah učenja odpravljale vsako leto sproti. Pri končnih izpitih po 3 letih učne dobe je stvar že zamujena, ker je v vajencu že zakoreninjena. Zanimiva je tudi ugotovitev, da vajenci ne znajo čitati načrtov in se iz njih ne spoznajo. Mojstri čuvajo načrte zaprte v predalih in prečestokrat ne želijo da bi bili vajenci ali mladi kvalificirani delavci preveč samostojni in iilj želijo obdržati v čim večjf odvisnosti. Ugotovili pa so se tudi nasprotni primeri, do ie vaienec moral opravljati delo kvalificiranega deloven, ta na je šušniaril. Organi delavskega samoupravljanja/in ostali delodninlei bi morali zato posvečati več pozornosti vajencem in stremeti zn tem. da jih usposobijo zn čim boljše kvalificirane delavce in bi se morali zavedati. do so za to družbeno odgo-vornj. Vključevan ie vajencev Za vključevanje vajencev v uk in zaposlitev deluje pri upravnem odboru Biroja zn posredovanje delo posebna komisija za mladinska vprašanja, sestavljena iz zastopnikov političnih in družbenih organizacij. V programu vključevanja vajencev so bilo predavanja, ki so se izvršila po vseh šolah z namenom, da sc mladina, ki je v tem letu zaključila obvezno šolanje, pouči -o osamcznili poklicih in strokah, redavanja so bila namenjena tudi staršem. Vršila so sc v 44 centrih, udeležilo pa se jih je 1020 roditeljev, 287 učiteljev in 1817 šolskih učencev; zn njih so predavali strokovni učitelji. Poleg predavanja je bila izvedena tudi anketa, ki je zajela 3312 učencev, od teh 1129 v mestu, 2138 pa na podeželju. 35,5 °/o otrok se je odločilo za nadaljnji študij, 41,4% za učenje v gospodarstvu, 9,1% za delo v tovarnah, 10,8% za delo na kmetih, 3,2% pa je ostalo neodločenih. Zanimivo je, da sc je v, mestu za nadaljnji študij odločilo 72°/o otrok, na podeželju pu .17°/o. Podeželska dekleta so se odločila prvenstveno za šivilje, tovarne in kmečko delo, fantje pa za delo na kmetih in mizarje, le malo za ključavničarje in avtomehanike. V mestu so se fantje največ odločili za finomeha-niko. električarstvo in radiomeha-niko, skoraj nič pa za grafično, knjjgnveško in trgovsko stroko. Pri dekletih je največ zanimanja za šiviljsko in frizersko stroko. Potrebe po vajencih so v našem okraju zelo velike. Rubili bi 1758 vajencev. Samo v Ljubljani 1186. medtem, ko se jih je prijavilo po anketi zn uk 154. To pometi, da bo treba dobiti vajence od zunaj. S tem pa se pojavi tudi problem stanovanj za vajence. Kapacitete obstoječih domov in internatov ne zadoščajo niti za najnujnejše potrebe. Zato je nujno pričeti reševati vprašanje gradnje novih vajenskih domov. V letu 1956 je bilo vključenih uk 1953 vajencev, od tega v Ljubljani 1422 (1075 fantov, 347 deklet). Po sektorju gospodarstva je bilo vključenih v socialistični 1183. v privatni pa 770. V primerjavi z letom 1955 se je število vključenih zmanjšalo zn 170. kar brez dvoma ne vpliva dobro na razvoj in perspektivo kadrov našega gospodarstva. Svet je mnenja, da so eden osnovnih razlogov za tako vkl jučevanje tudi slabi materialni pogoji vajencev v težjih strokah. Zato bi bilo umestno, urediti nagrajevanje vajencev tudi po teži dela. Nekatere stroke imajo izredno malo ali pa nič naraščaja, na primer podobarstvo. pfefnrstvo, usnjarstvo, vrvarstvo. kotlarstvo. krovstvo. kamnoseštvo. cemetni-narstvo ter mlinska in pekovska stroka. Kritično ie stanje v tiskarski in knjigoveški stroki. Nasprotno pa je mladina v nesorazmerno ogromnem .številu zainteresirana za nekater stroke, na primer avtomehanika in finomehanika. v katerih so notrebe mnogo mnniše od števila reflektantov. V trgovski stroki ie pomanjkanje moškega naraščaja zelo kritično in ie nevarnost, da bo v prihodniih letih v trgovini občutno nianikal kvalificirani moški kader. Najbolj primanjkuje vaiencev v mestu, kjer so potrebe velike, zn uk pa se je odločilo majhno število učencev. V letu 1956 ie bilo razvezanih 3f0 ličnih pogodb ali 15% od sklenjenih. 189 je bilo razvezanih po krivdi vnjepcev. 14 po krivdi mojstrov. 4 po krivdi podietii. II zaradi prekinitve obrti. 7 zaradi bolezni vajencev, 36 sporazumno, 46 zaradi preselitve .in 3 zaradi nadaljnjega šolanja. POSREDOVANJE DELA 1 S čedalje večjim utrjevanjem organizacije dela v gospodarstvu in stremljenjem za' večjo produktivnost dela postaja tudi služba posredovanja dela odgovornejša. V tem položaju ni namreč edina njena dolžnost le posredovanje v tem smislu, da ljudje dobijo zaposlitev, temveč gre tudi za to, da podjetju dobe tako delovno silo, ki v strokovnem, fizičnem in zdravstvenem pogledu ustreza njihovim potrebam. V našem okraju je ta služba v okoliških občinah decentralizirana, v občinah v Ljubljani pa zanje opravlja posle okrajni Biro za posredovanje delu. razen izdajanju delavskih knjižic. Ker v smislu določil Zakona o pristojnosti občin in okrajev sodijo nekatere zadeve iz tega področja v pristojnost občin ki jih v smislu istih določil ni do- ustno v pogledu pristojnosti pri-rajševati in ker po obstoječih predpisih ustanovijo tudi občine posredovalnice. za delo, pa tudi, ker so občine dolžne neposredno voditi računa o politiki zaposlovanja, bo 'Svet za delo razpravljal o možnosti prenosa poslov v občinsko pristojnost tudi v Ljubljani, v okrajnem merilu pa naj bi bil Biro za posredovanje dela kot nadzorni in koordinacijski organ, kot to določajo predpisi in linija decentralizacije v sedanjem samoupravnem sistemu. To je potrebno tembolj, ker tako težnjo kažejo sami občinski ljudski odbori. Biro za posredovanje delu ima upravni odbor, ki sestoji iz 7 čla-npv. Le-ta je imel tl sčj, na katerih je razpravljal poleg pritožb zoper prvostopne odločbe o priznanju oskrbnin tudi o vseh problemih posredovanja dela in zaposlovanja, ter dajal s svojim delom smernice Biroju za posredovanje dela. Posebno pozornost je posvečal zaposlovanju invalidov in poslovanju Zavoda za zaposlovanje invalidov in zn delo manj zmožnih oseb. Mnogo pozornosti je posvečal tudi vključevanju vajencev v uk in zaposlovanju mladine sploh. V ta namen je formiral tudi komisijo za mladinska vprašanju, ki jo vodi član upravnega odbora, sestavi in jo nn jo zastopniki vseh organov ki so zainteresirani pri tem vprašanju. Usnelii zaposhivnrrja in stanje ne-' zaposlenih: V primerjavi z letom 1955 se je v letu 1956 delo v zaposlovanju oz. posredovanju zaposlitve povečalo. Opravljenih je bilo preko 10.000 razgovorov več. kar pomeni, da se gospodarske organizacije in posamezniki bolj posbižuiejo organa za posredovanje dela. V preteklem letu je iskalo zaposlitve — prve in ponovne — 18.749 oseb ali 7409 več kot prejšnja leta. Napotnic za delo je bilo izdanih 14.373 osebam (9321 moških in 5052 žensk), brez napotnic neposredno po prijavi pn se je zaposlilo 2078 oseb. Od oseb. ki so Iskale zaposlitev, ie kvalificiranih' delavcev 3112 moških in 892 žensk, nekvalificiranih delavcev 5860 moških in 5236 žensk, strokovnih uslužbencev 1043 moških in 1263 žensk, pomožnih uslužbencev 112 moških in 2f9 žensk 733 vajencev in 277 vajenk. Gornji podatki pn ne dokazujejo pojava brezposelnosti, lemveč gre za ogromno flrfktunruo delovne sile. Tej je med drugim brez, dvoma vzrok neenaka politika plač v posameznih podielilh. Pri tem ie značilno dejstvo. da je bilo danih ogromno število odpovedi delovnega razmerja s strani znposlcn.il« Samo kvalificiranih delavcev ie t6«0 odpovedalo delovno razmerje; Brez dvoma le vzrok temu tudi slanovnnlski problem. Povprečna doba čaknnia zaposlitve ie bila 2 meseca in 11 dni. medlem ko je bila v letu 1955 skoraj 4 mesece. Osebe, ki jim ni posredovana tn-kojšnja zaposlitev, se registrirajo kot začasno nezaposlene." V letu 1956 jih ie bilo registriranih 6650. od tega 2306 moških in 4344 žensk. Med njimi je bilo 1698 oseb (5*1 moških in 1131 žensk), ki jim j6 bila služba odpovedana s strani delodajalcu, na ' lastno željo odg6" vedanih 1778 (364 moških in UJ; žensk), disciplinskih odpovedi I"1 (72 moških, 104 ženske), odpovedi za; radi bolezni 164 (66 moških, ” žensk). Iz tega sledi, da od reg1' striranih odpade 3816 oseb ali 57*'! na iskanji' druge zaposlitve žara* odpovedi. Za prvo zaposlitev je bik registriranih 2409 Oseb, oseb po pf6-stani kazni 97 (71 moških. 26 žensk'1 po odsluženjti kadrovskega rok® 203, oseb. ki po letu 4945 niso bi* zaposlene, pač pa prej 125 (1 o10" ški, 124 žensk). V primerjavi z letom 1955 sc 6 v preteklem letu znatno dvigni«6 število odpovedi po lastni želji 1* število disciplinskih odpustov, n8' raslo pn je tudi število registrira; nih oseb za prvo zaposlitev. V M zvezi je omeniti pozitivno viol!6 predpisu o obveznem prija vi janj6 prostih delovnih mest, ki je v ve' liki meri odpravil anarhijo pri sprC’ jemanju delovne sile na delo mi*1!11 evidence organov za posredovanj6 dela. Prav tako so k temu mnog6 prispevali referenti na občinah, »j imajo zaradi bližine terena laži1 pregled nad stanjem na terenu. V letu 1956 je dvakrat ali ve* krat iskalo zaposlitev 541 oseb «”* moških in 455 žensk), od katerih l1 znaten del delomrznih ali pa boj; nih. pa tudi takih, ki so se zoposn1. le za določeno dobo, ter takih, k niso prestali preizkusne dobe.' , Zaposlovanje ženske delovni1 s"ff V primerjavi z letom 1955 se I število nezaposlenih žepa povečaj1’ prav tako po sc je povečalo števil žena. ki so sc zaposlile brez <*' kan ja in posredovanja. Sleda je"1 je vzrok boljša povezava organ®, posredovanju dela z gospodarski* organizacijami in večjo i(|ln_8Pada jo: mizarji, kolarji, 10% t„ ?.rji> mehaniki, clektromon-ČnVJI- kovuči, pletilje, slnšči-hltv' 'n. druge obrti, 1 11 rj“jo s proizvodnjo) r' »jo ,>n druge obrti, ki se h) zavezancem, ki sc ukvnr-(Sp1 '■ neproizvodno obrtjo . . jnj.h spadajo čevljarji, kro-’ šivilje, brivci, frizerji, so- 3% davičarji, prevozniki in ostala neproduktivna dejavnost) c) zavezanci ostalih poklicev ..................... . . 10 % (sem spadajo: gostilne, veterina, zdravniki, odvetniki, duhovniki in ostali). Občinska doklada se po tem členu ne odmerja tistim zavezancem, katerih celokupni letni čisti dohodek ne presega 120.000 din. 5. člen Občinska doklada se odmerja in plačuje v gotovini istočasno in na isti način, kakor odgovarjajoča dohodnina. 6. člen Uredba o dohodnini (Uradni list FLRJ št. 18-56) jP-vsemi spremembami in dopolnitvami, odlok o stopnjah dohodnine (Uradni list FLRJ št. 15/57) ter uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov veljajo kakor z.u odmero in pobiranje dohodnine, tudi za odmero in pobiranje občinske doklade. 7. člen Davčne olajšave pri dohodnini se morajo upoštevati tudi pri občinski dokladi na odgovarjajočo dohodnino. 8. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana. Grosuplje, 31. maja 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora. Anton Janežič 1. r. 116. OBČINA LITIJA Na podlagi 2. odstavka 15. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 1/52) v zvezi s 15. členom Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o potnih in selitvenih stroških (Ur. list FLRJ št. 26/56). drugega odstavka 1. člena Odloku o dnevnicah in povračilu z.u ločeno življenje uslužbencev in delavcev okraja.. občin in zavodov v Okraju Ljubljana (Glasnik OLO Ljubljana št. 100/56) in v soglasju z 01,0 Ljubljana, izdanem na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 19. aprilu 1957. je Občinski ljudski odbor Litija na svoji 23. seji dne 10. maja 1957 sprejel naslednji ODLOK o povračilu stroškov za službena potovanja ali terensko delo, ki se opravlja v mejah občine Litija do 10 km oddaljeno od ožjega območja občine 1. člen 7.a službena potovanja ali terensko delo uslužbencev in delavcev vseh državnih organov in zavodov na območju občine Litija, ki se opravlja v mejah do 10 km oddal ic-no od ožjega območja občine sc določi tole povračilo stroškov: a) zn uslužbence, ki so razvrščeni od V. plačilnega razreda navzgor v znesku 580 din; b) za uslužbence, ki so razvrščeni od X. do VI. plačilnega razreda in za visokokvalificirane delavce v znesku 540 din; c) zn druge uslužbence in delavce v znesku 450 din. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Miha Berčič 1. r. 117. Na podlagi 12. ter 2. točke 50. čl. Zakonu o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), v zvezi s 3. členom Uredbe o pravicah ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Ur. list FLRJ št. 19/53 in 24/55) ter 2. člena priloge l/A-l-h-XX Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34-371/55), skladno s predpisi Odloka o najvišjih stopnjah turistične takse v ljudski republiki Sloveniji (Ur. 1. FLRJ št. 45-176/56), po predhodni pritrditvi OLO Ljubljana, na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 19. IV. 1957. je Občinski ljudski odbor Litija na svoji 23. redni seji dne 10. V. 1957 sprejel naslednji ODLOK o spremembi odloka o pobiranju turistične takse na območju občine Litija, objavljenega v »Glasniku« št. 65 z dne 24. avgusta 1956 lako, da se prečiščeno besedilo glasi: 1. člen S tem odlokom se predpisujejo turistične takse za o.sebe, ki prenočujejo kot turisti v krajih na območju občine Litija. 2. člen Za turista se smatra vsakdo, ki nima ha območju občine svojega stalnega bivališča in prenočuje vsaj enkrat v obratih in v drugih prenočiščih. navedenih v 1. odstavku 4. člena tega odloka. 5. člen Turistična taksa se pobira od nočnin. 4. člen Turistično takso so dolžni plačevati turisti, ki prenočujejo v državnem. zadružnem in zasebnem gostišču oziroma gostinskem podjetju, v dijaških domovih in internatih ali v registrirani turistični sobi proti plačilu ustrezne nočnine, in sicer: a) v glavni sezoni v času od 1. juliju do 31. avgusta: 1. v restavracijah in hotelih kategorije C in D v višini 20 din zn noč: 2. v drugih prenočiščih, v sobah, ki iih oddajajo zasebniki, v internatih. šolah in podobno v višini 15 din od noči; b) izven glavne sezone, t. j. v ostalem času: 1. v restavracijah in hotelih kategorije C in D v višini 14 din za noč; 2. v drugih prenočiščih, v sobah, ki jih oddajajo zasebniki, internatih. šolali in podobno v višini 10 din za noč. 5. člen Turistično takso so dolžna pobirati podjetju odnosno zasebniki istočasno z nočnino in jo oddajati do vsakega 3. v mesecu za nazaj obči n-skčmn ljudskemu odboru v mesečnem obračunu. 6. člen Člani sindikatov FLRJ, Zveze vojaških vojnih invalidov, Počitniške zveze Jugoslavije, Izvidniških organizacij Jugoslavije, »Partizana«, društva upokojencev, športnih organizacij, pripadniki JLA in Ljudske milice ter člani njihovih ožjih družin plačajo po 4. členu tega odloka, in sicer: po točki a) 1 15 din; po točki a) 2 10 din; po točki b) I 10 din; po točki b) 2 5 din. 7. člen Dohodke turistične takse uporabi občinski ljudski odbor za pospeševanje turizma. Z občinskim proračunom se dohodki od turistične takse lahko v celoti prepustijo okrajnemu turističnemu društvu, da jih uporabi za izvršitev svojega delovnega programa. 8. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Miha Berčič 1. r. 118. OBČINA LJUBLJANA-BEŽI6RAD Na podladi 2. odstavka 15. člena Zakonu o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS 19/52), skladno z določili Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34-371/55), v zvezi s 15. členom Uredbe o posojilih za gospodarske investicije (Ur. 1. FLRJ št. 4-30/54) in 7. člena Uredbe o družbenih investicijskih skladih (Uradni list FLRJ št. 22-257/56) ter 76. člena- Uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi gospodarskih organizacij (Ur. I. FLRJ. št. 52-433/53) ter 4., 8., 10. in 23. člena Statuta občine Ljubi jana-Bežigrnd z dne 11. julija 1956, je občinski ljudski odbor Ljubijana-Bežigrad na predlog sklepa seje sveta zn industrijo, trgovino in gostinstvo z dne 14. maja leta 1957 na svoji seji dne 21. maja letu 1957 izdal i sledeči ODLOK o ustanovitvi občinskega investicijskega sklada, ki se v prečiščenem besedilu glasi: 1. člen Ustanovi sc investicijski sklad občin« Ljubiiana-Bcžigrad kot družbeni sklad. Sklad ni pravna oseba. 2. člen Namen sklada je dajanje posojil gospodarskim organizacijam, zadrugam in drugim družbenim organizacijam za gospodarske investicije, kakor tudi kmetijstvu in obrtništvu za pospeševanje njihove delavnosti. 3. člen V občinski investicijski sklad se stekajo: 1. obresti od osnovnih sredstev komunalnih podjetij; 2. del dobičku gospodarskih organizacij, ki pripada občinskemu investicijskemu skladu po predpisih o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij; 3. obresti za posojila iz tega sklada; 4. drugi dohodki, ki so določeni v zveznih predpisih. 4. člen Najdaljši odplačilni roki in najnižja obrestna mera za posojila se določajo z družbenim planom občine Ljubljana-Bežigrnd. Če v družbenem planu občine Ljubljana-Beži-grad to ni odločeno, veljajo zadevna določila zveznega družbenega plana. 5. člen Sredstva investicijskega sklada občine Ljubljana-Bežigrad se nalagajo pri komunalni banki, ki izvršuje proračun občinskega ljudskega odbora. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 19% dalje. Od dneva veljave tega odloka zgubi veljavo odlok z dne 5. jun. 19%, objavljen v »Glasniku« Št. 51 z dne 6. julija 1956. Ljubljana, 21. maja 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Franc Drobež 1. r. 119. OBČINA VRHNIKA Občinski ljudski odbor Vrhnika je na XVIII. redni seji 24. V. 1957 na podlagi I. in 2. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Ur. I. FLRJ št. 19/1957), 1. in 2. toč. XXII. poglavja zveznega družbene- ga plana za leto 1957 (Ur. 1. FLRJ št. 54/56), XVIII. poglavja družbenega plana Ljudske republike Stt>-vcnije za leto 1957 (Uradni list LRS št. 3/57) in 24. člena Statuta občine Vrhnika sprejel ODLOK o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in od premoženj A. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Na območju občine Vrhnika se pobira v letu 1957 občinska doklada na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj. 2. člen Občinska doklada po tem odloku je proračunski dohodek občine Vrhnika. 3. člen Občinska doklada se odmerja in plačnic v gotovini prav tako kot dohodnina in hkrati z njo. 4. člen Določbe uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ št. 18/56) z vsemi spremembami in dopolnitvami, odloka o stopnjah dohodnine za leto 1957 (Ur. list FLRJ št. 15/57) ter Uredbe o prisilni izterjavi dohodkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. list FLRJ št. 33/53) se uporabljajo tudi za odmero in pobiranje občinske doklade. 3. člen Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado. 6. člen Zavezance po 7. členu tega odloka uvršča v posamezne kategorije občinska davčna komisija. B. STOPNJA OBČINSKE DOKLADE 7. člen Osnovo za občinsko doklado od dohodkov iz kmetijstva tvori za leto 1957 ugotovljeni katastrski dohodek, stopnja pa znaša 16°/o tega dohodku. 8. člen Zavezancem samostojnih poklicev in premoženj se za leto 1957 odmeri občinska doklada od davčne osnove, ki je podlaga za odmero dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj, izvzemši zavezancem za davek od dohodkov iz dopolnilnega delovnega razmerja in od honorarnega dela. Občinska doklada sc odmeri po sledečih stopnjah: 1. zavezancem obrtnikom, ki se bavijo pretežno s serijsko izdelavo, po stopnji I0°/o, 2. zavezancem obrtnikom, katerih dejavnost obstoji pretežno iz osebnih storitev ali storitev po individualnem naročilu, po stopnji 3%, 3. vsem ostalim zavezancem samostojnih poklicev in premoženj po stopnji 3%. Občinkka doklada se po tem čle- nu ne odmeri zavezancem, katerih celokupni letni čisti dohodek ne prc* sega 100.000 din. 9. člen Obvezane! ostalih zasebnih pok'1' cev ter zasebne pravne osebe pl«! čajo doklade kot obrtniki po točti 2,> 8. člena tega odloka. C. ZAKLJUČNA DOLOČBA 10. člen Ta odlok velja od dneva obj«*? v »Glasniku«, uradnem glasilu OU' Ljubljana. Vrhnika, 24. maju 1957. Predsednik Občinskega LO Vrhnika: Janez Brenčič 1. r. Vsebina: Vabilo na 13. sejo Mostnega svete. Poročilo Svet« za delo za loto 19967 Razpis mosta načelnika Tajništva z® m n nalne zadeve. . 113 Odlok o uvedbi občinske doklade od <• Itodkov od kmetijstva, samostojnih P, klicev m od premoženj v letu 1917 čine Grosuplje. 116 Odlok o povračilu stroškov zn služb®** potovanja ali terensko delo, ki se opN lja v mejah občine, do 10 km oddaljcn od ožjega območja občine Litija. 117 Odlok o spremembi odloku o pobit®8* turistične takse občine Litija. ,i, 118 Odlok o ustanovitvi občinskega inXf8*;. cijskegn skladu občine Ljubljana-^6* 119 Odlok o občinski dokladi na dohodke kmetijstva, samostojnih poklicev i*1 premoženj v letu 1997 občine Vrhnika. Zaključni računi za leto 1936 gospod* škili organizacij* n$'* Izvleček iz poročila o poslovanju krojaškega podjetja »NOVOST««, Ljubljana, Rimska cesta 2, v letu 1956 Za leto 1956 je bilo postavljen plan na 149,000.000 din, dosežen je bil 138,880.341 din ali z 92,7 %. Konec leta je bilo zaposlenih 129 delavcev ln uslužbencev in 14 vajencev. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1956 PASI^* St. Zap. Naziv postavke Znesek v 000 din Zap. §t. Nazlvpostavke Znesek v 000 (M A. Osnovna In Izločena sredstva A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 2.169 1. Sklad osnovnih sredstev 2.16» 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 3. Izločena sredstva In druga investicijska sredstva 1.067 3. Itaznl skladi 1.134 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij —‘ B. Obratna sredstva 8. Drugi viri finansiranja investicij — 4. Skupna obratna sredstva 11.777 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu tn druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 15.5$« 0. Kupci ln druge terjatve . 6.241 e C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 8. Druga aktiva 140 7. Dobavitelji lp druge obveznosti D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 3.02® 7. Razporejeni dob.ček 6.364 D. Finančni uspeh 0 Dobiček 6.364 10. Kritje Izgube Skupaj: 33.758 Skupaj: 33.1^ Vodja računovodstva: Tominc Franc Predsednik upravnega odbora: Stemberger Stane »r podjetja: Puc Ivan llK* Izvleček Iz poročila o poslovanju trgovine z železnino »OPREMA««, Ljubljana, Gosposvetska 4. v letu 1956 Krg°,Vn=? "Oprema" je bila ustanovljena ob reorganizaciji trgovskega podjetja -Kovina« z odločbo MLO Ljubljana št. G-7175-1-54 od 3. decembra 19)4. Trgovina je zaposlovala. 19 delavcev In uslužbencev ter 2 vajenca. Zaključni račun za leto 1956 je bil potrjen od ObLO Ljubljana- Center z odločbo št. 2308/1-72-61 z dne 30. marca 1957. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1956 Zap. St. Nazlvpostavke Znesek v 000 din A. Osnovna ln Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 1.085 2. Investleije v teku 3. Izločena sredstva tn druga investicijska sredstva 1.824 B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva S0.317 C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 1. Kupci ln druge terjatve , 4|e 6. Druga »ktiva a* D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček $• 8. Izguba Skupaj: 43.760 Zap. Naziv postavke A. Viri osnovnih In izločenih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev t. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 3, Razni skladi «. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 1. Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih* sredstev (skupno) 1 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva T. Dobavitelji in druge obveznosti S. Druga pasiva D. Finančni uspeh l. Dobiček 10. Kritje izgube _____ Skupaj: Znesek V 000 d1* 1.0«* 1^ zo.«6* «.7$« Vodja računovodstva: Samotorčan Ivo Predsednik upravnega odbora/ Perla Stefan Direktor podjetja: Belčlč Jože