GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LJUBLJANA
PAPIRNICE
OB 8. MARCU - MEDNARODNEM PRAZNIKU VSEH NAPREDNIH ŽENA ČESTITAMO ŽENAM. P,OSEBNO PA ČLANICAM NAŠIH KOLEKTIVOV
Nekaj o volilvah
0 gospodarskem načrlu za leto 1965
KOLIČEVO, FEBRUARJA -Delavski svet Papirnice Količevo je na svoji seji dne 29. decembra obravnaval predlog plana za leto 1965 in sicer predvsem obratovalni čas, obseg proizvodnje in prodaje, uvoz in izvoz, investicijsko vzdrževanje in investicije.
Obratovalni čas za posamezne proizvodne stroje je bil predviden in usklajen na podlagi vsestranskih proučitev energetske, proizvod no-teli nične, vzdrževalne in komercialne službe v podjetju. Rezultat teh proučevanj je bil sklep, da bodo letni remonti oziroma reparature v letu 1965 porazdeljene skozi vse leto in da bodo sinhronizirani z reparatura-«ii kalorične centrale. S tem načinom izvrševanja rednih letnih reparatur se bomo finančno izognili »suhemu mesecu«, ko je tovarna v celoti stala zaradi vzdrževalnih del, proizvedenih ton ni bilo. zalog nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov prav tako ne v zadostni meri, s tem pa je bil finančni rezultat takega meseca občutno nižji. Po drugi strani pa bomo na ta način lahko boljše izrabili kapacitete naših delavnic in hitreje izvršili potrebna dela.
Tako predvidevamo, da bo v letošnjem letu:
■	papirni stroj I obratoval 556 dni, razlika 29 dni pa predstavlja čas državnih praznikov, čas zastojev, čas investicijskega vzdrževanja in vsakoletnih reparatur;
® papirni stroj II obratoval 541 dni, 24 dni pa bo stal zaradi prej omenjenih razlogov;
■	kartonski stroj I obratoval 556 dni:
■	kartonski stroj II obratoval 525 dni, 40 dni pa bo stal. Pri tem pomeni večje število neobratoval-nih dni predvideno večje število dni za reparature stroja;
E lepenčni stroji (5) bodo obratovali 525 dni. Obratovalni čas sušilnice pa predvidevamo 540 dni.
(Nadaljevanje na 2. strani)
KOLIČEVO. KEBRU AR J A -Po Komaj dueli letih je pred nami zopet velika in pomembna naloga — volitve. Zakaj po dneh letih spet na volišča? Spominjamo1 se še, da smo o letu 7965 z novo ustavo sprejeli načelo obnavljanja predstavniških teles, oziroma načelo rotacije. Skupščine od občinskih do zvezne so s tem postale zamenljive. Sicer je bilo to možno tudi prej, vendar so bili takrat nekateri izvoljeni večkrat zapored. To pa sedaj ni več možno. Če bi skupščine volili le vsaka 4 leta, bi z drugo besedo to pomenilo, da bi skupščino vsaka 4 leta popolnoma razpustili in bi tako morali razpisati splošne volitve, s tem pa bi tudi popolnoma obnovili sestav skupščine. Na poslanskih oziroma od-borniških mestih bi bili vedno novi ljudje, ki pred tein vsaj dobra 4 leta niso bili člani teh pomembnih predstavniških organov. To pa bi vsekakor oviralo delo skupščine, vsaj prvo leto, ko bi se poslanci uvajali v delo in SC' seznanjali z nalogami skupščine. No. in prav zato se vsaki dve leti obnavljajo predstavniška telesa.
Tak način volitev in tako oblikovanje skupščine, čeprav se nam zdi še tako zamotano, omogočata, da so vsi naši organi izpeljani iz občine in iz delovnih organizacij. Tako pride v skupščino več delovnih ljudi neposredno iz proizvodnje in družbenih služb, ali bolje, tako so neposredno povezane z delovnim človekom, z njegovimi problemi in interesi.
Rotacijo je uvedla v našo prakso nova ustava. Bistvo v tem je zamenljivost skupščin — občinskih, okrajnih, republiških in zveznih. Na ta način vsaki dve leti obnovimo polovico sestava volilnih teles in tako omogočimo, da se v organih oblasti zvrsti čiinveč ljudi. S tem povezujemo izkušnje polovice sestava skupščine, ki ima za seboj že dve leti dela o skupščini, z novimi pobudami druge jrolovice, katere mandatna doba se je šele začela. Zamenljivost pa je povezana še z nečim drugim in sicer z omejitvi-
jo ponovne izvolitve. Brez pomena bi namreč bilo, da bi bil nekdo dvakrat zapored izvoljen za člana istega zbora iste skupščine. To ne velja namreč samo za poslance temveč za vse nosilce funkcij. Nikakor pa čl. 82 ustave ne izključuje možnosti izvolitve v drugi zbor. To pomeni, če je bil nekdo izbran za odborniku okrajne skupščine, bo naslednja štiri leta lahko izivoljen za člana občinske skupščine, ne bo pa mogel biti delegiran o okrajno skupščino. Z drugo besedo povedano, smisel funkcije ni o tem, da nekdo živi od nje, temveč da jo uspešno opravlja in s tem prispeva k družbenemu napredku.
EVIDENTIRANJE
KANDIDATOV
VEVČE, FEBRUARJA — V PE Vevče ali bolje v X. volilni enoti je bilo evidentiranih 6? kandidatov za odbornike v občinski skupščini Ljubijana-Moste-Polje. Popis je odklonilo " kandidatov, 5 kandidati pa niso pri nas v službi.
Funkcija torej ni pravica, ampak predvsem družbena odgovornost.
Iz vsega tega lahko zaključimo, da rotacija ne pomeni zamenjavo generacij, temveč gre tu za odnos družbenega razvoja, do nalog, ki nas čakajo. Nikomur se namreč ni treba bati, da bi bil brez dela ali brez funkcij, saj v naši družbi ne bo nikoli zadrege, kam z ljudmi ki so voljni čimoeč prispevati k splošnemu napredku.
Evidentiranje občanov za kandidate n občinsko, kakor tudi v republiško skupščino se je o naši občini že pričelo in sicer na konferencah krajevnih odbor SZDL, na občnih zborih sindikalnih podružnic, na razširjenem plenumu ObO SZDL in pa z anketo med
občani. Anketiranje je pokazalo, da občani trezno in s čutom odgovornosti^ predlagajo za kandidate v občinske in republiške organe tiste ljudi, za katere mislijo, da bodo prevzeto dolžnost najuspešneje opravljali. Evidentiranje se bo nadaljevalo še na zborih volivcev, konferencah SZ D E. o odborih organizacij in društev, po kolektivih in končno povsod tam, kjer bodo' ljudje razpravljati o skupnih interesih občanov. Evidentirati možne kandidate pa ne pomeni, da s tem že postavljamo' kandidate. To je pravzaprav javno kandidiranje. O tem, ali ima nekdo potrebne kvalitete za opravljanje določene javne družbene funkcije, naj nikakor ne odloča ozek krog, temveč najširša množica delovnih ljudi Pri evidentiranju bo seveda le po-irebno nekoliko1 upošteonii ali gre za občinsko oziroma republiško skupščino. Kriteriji morajo biti vendar nekoliko različni. Delo v republiški skupščini terja od poslanca prav gotovo večjo družbeno razgledanost, medtem ko je mogoče o občinsko skupščino kandidirati človeka, ki si bo tu šele pridobival družbeno veljavo.
Tudi vsak posameznik lahko predlaga za evidentiranje vsakogar, za katerega meni, da je tega vreden, oziroma sposoben, s lem pa bi bij seznam evidentiranih ljudi pestrejši, prav tako pa tudi izbor za zastopnike v občinski skupščini in za republiške poslance.
f; as je torej, da začnemo razmišljati o volitvah, ki bodo< v mesecu aprilu in da kandidiramo ljudi, ki bodo vredni tako po-membne in obenem od govorne funkcije.
NM
KOLIČEVO,
ALI POZNATE SVOJO TOVARNO?
Danes nagradna slika! Stran 5
Ukrep za preprečevanje onesnaževanja ozračja
MEDVODE, JANUARJA -Glede na raiziie članke v dnevnem časopisju v zvezi z onesnaževanjem ozračja v PE Celuloza Medvode je prav, da se s tem vprašanjem, seznanijo v®i člani kolektiva združenega podjetja’.
Vaščani vasi Ladja se pritožujejo nad tovairiniškim smradom in prahom že od začetka obratovanja novih obratov, ki so postavljeni v bližini vasi Ladja. Že večkrat lso sc pritožili na razne občinske. okrajne in rcpublilšlke upravne forume. V zvozi z njihovo zadnjo pritožbo na Izvršni svet je bil na pobudo Skupščine občine Ljubi jana-šiiška sklican v PE Celuloza sestanek dne 22. 12. 1964, na katerem iso bili prisotni zastopniki občinske skupščine^ sanitarnega inšpektorata SRS. Zavoda za zdravstveno varstvo SRS, Zdravstvenega doma Medvode in našega podjetja. Na sestanku je bila obravnavana realizacija ukrepov za preprečevanje onesnaževanja ozračja, obenem pa sprejeti določeni zaključki v zvezi z nadaljnjimi ukrepi glede toga. Ugotovitve in zaključke tega sestanka je obravnaval delavski svet poslovne enote na svoji seji dne 28. 12. 1964. Delavski svet se je strinjal z omenjonimi ugotovit vami in potrdil zaključke, ki se nanašajo na ukrepe v bodoče.
Na sestanku dne 14. I. 1965, na katerem je prisostvovalo 16 vaščanov vasi Ladja, so zastopniki občinske skupščine io podjetja seznanili vaščane z dosedanjimi ukrepi p.ri preprečevanju onesnaževanja ozračja. Vaščani so se z ugotovitvami in zaključki, ki jih je potrdil in sprejel delavski svet, strinjali in niso imeli bistvenih pripomb.
Ugotovitve, obravnave na DS PE:
Podjetje jc poslalo ustrezno poročilo o pred videni rekonstrukciji in gradnji čistilnih naprav ter drugih naprav za preprečitev onesnaženja ozračja Zavodu za zdravstveno vanstvo SRS dne 21. 11. 1964 in republiškemu
(Nadaljevanje na 7. strani)
Proizvodnja v januarju 1965
ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA
O GOSPODARSKEM NAČRTU ZA LETO 1965
	Plan	Doseženo
Papir ....	. . . 100	92,8
Celuloza . .	. . . 100	105
Pinotan . . .	. . . 100	86
Lesovina . .	. . . 100	101,7
Proizvodnja papirja po količini v mesecu januarju ni do-segla planirane višine. Nizko proizvodnjo pa opravičujemo z zelo zahtevnim proizvodnim programom, ki je obsegal večje količine ekspertnih papirjev z nizkimi gramaturami.
V mejah postavljenega plana pa se je gibala proizvodnja lesovine, kljub nepredvidenim zastojem zaradi pomanjkanja lesa in energije, kvalitetno pa lesovina ni vedno; ustrezala zahtevani. Proizvodnja celuloze je bila na zadovoljivi višini, kljub težavam, ki so nastopile s pomanjkanjem pare zaradi slabe kvalitete premoga. Zato smo imeli večkratne zastoje v kuhariji, podaljševati^ pa smo morali tudi kuhe. Ker smo razpolagali le z neočiščenim celuloznim lesom, smo imeli tudi težave pri doseganju kvalitete celuloze.
Stopnja izkoriščenja osnovnih proizvodnih zmogljivosti:
Leta 1364 Leta 1965
Vevče..............8t,8	85,9
Medvode............ 93	91,1
Stopnja izkoriščanja kapacitet je v obeh obratih padla zaradi manjšega števila obratnih dni zaradi praznikov.
PAPIRNICA KOLIČEVO
Mesečni plan Izvršitev v %	v %
Papir.....................100	97,7
Karton................... 100	102.5
Lepenka.................. 100	106,3
Skupaj....................100	102,1
Mesečni operativni plan proizvodnje smo v januarju presegli za 2,1 %. Iz zgornjega pregleda je razvidno, da ga nismo dosegli v proizvodnji papirja. V preteklem mesecu smo namreč proizvajali večje količine filter krep papirja na papirnem stroju, kot smo pa predvidevali z operativnim planom. Posledica tega je bila, da fizičnega obsega plana v proizvodnji papirja nismo dosegli.
Glede ur zastojev na posmeznih proizvodnih strojih lahko ugotovimo, da jih v januarju ni bilo veliko. Nekoliko več jih beležimo na kartonskem stroju I in na kartonskem stroju II. Na KS I je bilo 2,4 % zastojev od možnih obratovalnih ur. na KS II pa 2,9 %.	.J
(Nadaljevanje s 1. strani)
Glede na to, da zalog nedovršene proizvodnje in zalog gotovih izdelokov skorajda nimamo, nam predstavlja plan prodaje obenem tudi plan proizvodnje. Ta je bil sestavljen na podlagi prej ugotovljenega obratovalnega časa posameznih proizvodnih strojev in ustreznega asortimenta, ki je glede na lanskoletno proizvodnjo nekoliko spremenje proizvodnjo nekoliko spremenjen. Po posameznih strojih sestavljen plan izgleda takole:
Od skupne proizvodnje 890 ton na papirnem stroju I, predvidevamo ca. 20 o/o proizvodnje za izvoz (tanki papirji), ca. 77 °/o proizvodnje ovojnih papirjev in le 3 °/o ostalih papirjev (filter krep papir).
Proizvodni program za papirni stroj II predvideva skupno proizvodnjo 2610 ton papirja, od tega 22 %> za izvoz (tiskovni papirji) in "8 °/o za domači trg (tiskovni in težko propustni papirji).
_Na kartonskem papirju I planiramo proizvodnjo navadnih in finih kartonov, predvsem za domači trg. Proizvodnja za izvoz na tem stroju predstavlja le 2,3 °/o skupne proizvodnje, ki znaša 6349 ton.
Proizvodnja na kartonskem stroju II je nekoliko nižje planirana kakor v preteklem letu, predvsem zaradi manjšega števila razpoložljivih obratovalni Ii dni. Program predvideva proizvodnjo sestavljenih kartonov v skupni količini 12.764 ton. Približno 24 »/o te količine predvidevamo za izvoz, ostalo pa za potrebe domačega trga.
Program proizvodnje lepenke predvideva glede na lanskoletno proizvodnjo boljše izkoriščanje kapacitet in s tem v zvezi za tl°/o večjo proizvodnjo. Približ-
Sklepi samoupravnih organov
KOLIČEVO, FEBRUARJA — Na IX. redni seji je UO sprejel naslednje sklepe:
■	Janezu Sedeljšku se dodeli nagrada v višini 40.(>00 din, ker je ob požaru v podjetju pokazal veliko prisebnosti. Jože Poljanšek in Dominko Gaspa r dobita po 25.000 din za poškodovano obleko.
■	Kurjač I in II v kalorični cemtrali dobita zaradi otežkoče-nega dela dodatno hrano — mleko.
■	Prošnjo odbora za gradnjo vodovoda v Črnem grabnu bo UO obravnaval po končnem obračunu za leto 1964.
■	Odboru SZDL Dob se prošnja za 3 standardne drogove načelno odobri.
■	Prošnjo Marije Kaplja odstopi tarifni komisdje 4. EE.
■	Vodje oddelkov naj pripravijo plan izkoriščanja dapuatov v letu 1965. Poleg tega naj orga-niziirajo tako, da bo do 1. maja izkoriščenih 30 %> dopustov.
■	Generalno se prično reševati problemi transporta, zato je zadolžena komerciala s sodelovanjem ostalih služb. Rolk je: konec marca. Cez mesec naj se ugotovi, koliko je to delo napredovalo.
■	Vsa poročila o normi mora vsako jutro do 7. ure pregledati normirec.
■	Na predlog centralne tarifne komisije naj kolegij pripravi predlog za nagrajevanje vodij oddelkov, da ne bodo vezani na normo svojega oddelka. Pripravi naj se tudi predlog za nagrajevanje delavcev in uslužbencev, ki 60' bili vezani na poprečno normo.
■	Kolegij naj razpravlja in ugotovi, kaj se lahko stori glede usklajevanja norm pri PS II. Dokončno naj se tipizirajo naši izdelki in vpliva na komercialno službo, da ne bo sama spreminjala naš asortiment.
■	Prouči naj se predlog tarifne komisije, da se ukine nočno
delo v kalorični centrali pri prevozu premoga in v transportu.
■	Sprejme se plam novih investicij s pripombo, da se odgovorne službe maksimalno angažirajo za izvedbo plana in se naslonijo na tuje izvajalce.
■	Upravni odbor je apeliral na sindikalno podružnico, naj organizira primeren program za praznovanje 20. obletnice osvoboditve in 30-letnice organizirane stavke na Količevem.
Delavski svet pa je na svoje VI. in VII. zasedanju sprejel tele sklepe:
■	Obravnaval in sprejel je plan proizvodnje in prodaje za leto 1965.
■	Obravnaval in sprejel plan HTV službe. Po planu so za leto 1965 odobrena finančna sredstva
za tehnično zaščito 8,000.000
za higienično zaščito 5,000.000
za osebna zaščitna sredstva	6,500.000
za okrepčila im rekreacijo	7,000.000
26,500.000
■	Obravnaval im sprejel plan gasilskih potreb za leto 1965. Za nabavo proti požarnih sredstev je odobrenih 4,887.000 din.
■	Sprejel siki ep, da se v letu 1965 vkalkulira iza strokovno izobraževanje 2,5 °/o od bruto osebnih dohodkov s pripombo, če sredstva ostanejo neizkoriščena, se vrnejo na dohodek podjetja.
■Obravnaval in sprejel plan investicijsko vzdrževalnih del za leto 1965, znašajo 176.500.000 din in sprejel fcalkulativno stopnjo
P n /Nnicfinf Pik
■	Odobrii za leto 1965 1,500.000 dinarjev za reklamne stroške in 840.000 din za reprezentančne stroške.
■	Obravnaval poročilo o potovanjih v inozemstvo v letu 1964 in potrdil stroške v zvezi s potovanji.
■	Obravnaval poročilo UO sklada za zidanje stanovanjskih h iš.
Sklad je imel na razpolago v letu 1964	20,600.000
odobrenih posojil za 14.650.000
nerazdeljena sredstva konec leta	5.950.000
(Javilo se ni dovolj prosilcev)
■	Obravnaval in potrdil popis vrednosti v restavraciji podjetja.
■	Odobril sredstva oz. prispevek restavraciji za tople obroke in kavo iz osebnih dohodkov v višini 481.000 din, negativni rezultat bifeja v znesku 230.000 din pa naj pokrije restavracija v breme izrednih izdatkov.
■	Obravnaval in potrdil zaključni račun restavracije za leto 1964.
■	Obravnaval in potrdil popis sredstev podjetja na dan 51. XII. 1964 -tako, kot ga je predlagala centralna popisna komisija.
Akcija
na Veliko planino
KOLIČEVO, FEBRUARJA —
Planinsko društvo Domžale se je moralo v januarju zaradi poškodovane žičnice na Veliko planino zopet zateči k ‘staremu, preizkušenemu načinu oskrbovanja koče na Planini — k prenosu hrane v nahrbtnikih. V ta namen je organiziralo prostovoljno akcijo, ki so se je Udeležili tudi številni člani našega kolektiva. Društvo je organiziralo prevoz do Črne, od koder smo se vsak s isvojim bremenom na hrbtu napotili proti cilju, ki se je skrival v gostih meglah. Vsak po svoje smo premagovali strmino, eni hitreje, drugi počasneje, na koncu pa smo se le vsi zbrali v domžalskem domu. Po daljšem odmoru smo se veseli in razpoloženi napotili proti dolini im domu.
Akcije se je udeležilo 20 planincev, skupno pa smo prinesli v planinski dom ca. 300 kg hrane. Za nekaj časa bo. smo dejali, ko ■pa bo zmanjkalo pa zopet na svidenje.	-J-
no 75 “/o skupne proizvodnje predstavljajo specialne lepenke in le 25 Vo siva lepenka. V okviru tega programa oziroma povečanja proizvodnje previdevamo večjo proizvodnjo tankih lepenk.
smo v preteklih letih storili najmanj.
Glede na večjo proizvodnjo, planiramo tudi večji celotni dohodek. Ta se bo po predvidevanjih gibal okoli 6,4 milijarde di-
Tudi za menjavo okroglega mehanizacija. Na sliki:
Skupna blagovna proizvodnja, planirana za leto 1965, je v primerjavi z lanskoletno za 2 °/o večja.
Vsa ta predvidevanja pa so odvisno od normalne proizvodnje električne energije in proizvodnje pare. Glede na to predvidevamo 1000/o izkoriščanje vseh kapacitet in obenem računamo na normalno dobavo električne energije iz omrežja.
Plan izvoza temelji predvsem na naših potrebah po uvozu surovin in drugega reprodukcijskega materiala. Stanje glede dobav surovin za proizvodnjo papirja in kartona je na domačem trgu tako usklajeno, da smo jih prisiljeni uvažati. Devizna sredstva za uvoz pa ustvarjamo z izvozom naših izdelkov. Iz tega sledi, da nam potrebe po uvozu surovin in reprodukcijskega materiala narekujejo količinski in vrednostni obseg izvoza. V letošnjem letu predvidevamo izvoz naših izdelkov, predvsem kromonado-mestka. v vrednosti 652.800 dolarjev, v približno isti vrednosti pa se bo gibal uvoz surovin in reprodukcijskega materiala. Količinsko bo predstavljal izvoz ca. 16,2 °/o celotne proizvodnje, vrednostno pa ca. 12 °/» celotnega planiranega dohodka.
Plan zaposlenih za prihodnje leto ne predvideva sprememb glede števila, pač pa poudarja še popolnejše izobraževanje zaposlenih, bodisi preko našega izobraževalnega centra v podjetju ali pa v ustreznih šolah. Za te namene je v prihodnjem letu določeno ca. 22 milijonov dinarjev. Na ta način bomo izboljšali kvalifikacijsko strukturo naših zaposlenih in dvignili kvaliteto dela na višji nivo.
Neprekinjeno obratovanje je v preteklem letu z uvedbo 42-urnega delovnega tedna dalo dobre rezultate, ki pa se lahko z boljšo organizacijo še izboljšajo. Pri tem mislimo predvsem na organizacijo in mehanizacijo transporta in skladiščenja surovin, kajti prav na tem področju
sita je predvidena v letošnjem letu Ročna menjava. Foto: Laznik
narjev, kar pomeni približno id odstotno povečanje v primerjavi z lanskim letom. Na to sorazmerno povečanje vrednostnega in količinskega plana pa vpliva predvsem kvalitetnejši asortiment naših izdelkov, ki jili letošnji plan predvideva. Pri tem povečanju ima določen vpliv tudi planiran manjši izvoz glede na realizacijo lanskega leta. ker izvozna cena ne vsebuje prometnega davka.
Plan družbenega standarda tudi v bodoče predvideva nadaljevanje politike stanovanjske graditve, družbene prehrane itd. Stalno naraščanje življenjskih stroškov povzroča tudi nominalno višje osebne dohodke. Sistem nagrajevanja pa naj omogoča pri večji produktivnosti, ekonomičnosti in boljši kvaliteti izdelkov tudi realno višje osebne dohodke. Vprašanju izpopolnitve sistema delitve in nagrajevanja daje plan določen poudarek predvsem v zvezi s kvaliteto naših izdelkov za izvoz.
Plan investicij za leto 1965 ob-sega veliko več del, ki bi jih morali financirati iz tega naslova, kakor pa imamo sredstev na razpolago. Pri tem pa je večina del še vezana na devizna sredstva. Ker pa je pred zaključnim računom za leto 1964 težko določiti obseg investicij, je DS sprejel predloženi plan investicij s tem. da se določi prioritetni red investiranja glede na razpoložljiva sredstva. Predvideva se, da bo na razpolago 150—200 milijonov za investicije. V okviru teh sredstev naj bi dokončali upravno poslopje, zgradili novo trafo postajo, mehanizirali razkladanje premoga in mogoče še nekaj manjših stvari.
Glede na vse to lahko ugotovimo. da nas letošnji plan postavlja pred večje naloge in obveznosti in da jih bomo lahko realizirali le z vestnim delom in hotenjem, da čimveč proizvedemo in s tem tudi ustvarimo materialno podlago za naš osebni standard.	-j
Stroj za prečno rezanje papirja v Vladičin Han
VEVČE. FEBRUARJA — Kapacitet,a 111. in IV. rezalnega stroja zadostuje za celotno dodelavo na prpirmih strojili izdelanega papirja. Po skleou DS podjetja, da naj bi odprodali vsa osnovna sredstva, ki niso za proizvodnjo več potrebna, smo prodali II. prečni rezalni stroj (B-rezatni) v tovarno pol čelu lože Vladičin Han. Istočasno s strojem je bilo prodano tudi nekaj strojne opreme
kot:	okrogli noži, dolgi noži,
transportne klobučevine, pogonski motorji itd.
Sestavni del pogodbe o prodaja je tudi obveza, na podlagi katere smo poslali v Vladičin Han našega strokovnjaka.
Prodajna cena za sam stroj znaša 4,5 milijona din, v celotnem znesku 5,548.699 din pa so upoštevani še rezervni deli in Strojna oprema.
Stran 3
Letna konferenca ZK na Vevčah
VEVČE, FEBRUARJA — Letna konferenca ZK v proizvodni enoti Vevče je bila 18. I. 1965. Konferenca je pregledala delo komunistov v preteklem letu in priporočila udeležencem in drugim članom kolektiva, da spoštujejo smernice in ugotovitve Vlil. kongresa ZKJ, ki naj bi bila podlaga za nadaljnje delo komunistov.
Iz poročila sekretarja se je dalo razbrati, da člani osnovne or-
ganizacije s svojo aktivnostjo niso povsem zadovoljili, zlasti kar se tiče problemov kadrovskih vprašanj. V preteklem letu in tudi v letih nazaj so posvetili pre-inalo pozornosti sprejemanju novih članov. Posebno je bilo zanemarjeno delo pri kadrovanju mladincev.
Pohvalno je delo nekaterih komunistov v prizadevanju za uspešno delovanje mladinske organizacije. Mladinska organizacija usposablja in je usposobila ljudi, ki jih lahko sprejmejo v ZK. Da pa ne bi delali napak in kvalitetno slabili organizacijo ZK. je bil izdelan program in
Nova razglednica z Vevč
(slika z nasloone strani prejšnje šteoilke)
Ali je res nona, ali pa je to prezgodnja prvoaprilska šala, se sprašujemo tisti, ki vsakdan hodimo tod mimo. Ali ni ta razglednica stara že osaj 5 let, če ne celo oec? Amaterji, teh gotovo ni o tovarni malo, napravile novejše razgled- : niče!
Ivan Bogovič
Opomba urednika!
Razglednica, ki je bila objavljena v prejšnji številki, po vsebini res ni nova, pač pa je prvič objavljena. Strinjamo ' se s priporočilom pisca ama-' terjem.
kriterij za sprejem v članstvo zveze komunistov.
Prav tako je pohvalno, da so komunisti doumeli vsebino samoupravljanja. Trudijo se na tem področju napredovati. Vendar pa so še nekateri člani, ki ne znajo ločiti samoupravnih organov od družbenih organizacij. Sklepi samoupravnih organov so dobro pripravljeni, o njih se razpravlja že prej, zato za vsakega člana kolektiva pomenijo zakon. Stre-
mijo za tem, da samoupravljanje poglobijo. Nove metode dela in izboljšave pri delu so naš cilj,
V preteklem mesecu je turistič-. no olepševalno d ruštvo Radomlje organiziralo več predavanj s področja turizma. Namen teh predavanj je bil predvsem zainteresirati večji krog ljudi s tega območja za turistično dejavnost. Predavanja eo bila spremljana krasnimi barvnimi diapozitivi, ki so navdušili gledalce.
ki vodi do napredka. Pri tem pa medsebojni odnosi niso zadnja stvar. Pri pojavih napak in težav v oddelkih iščejo vzroke zelo previdno in v rokavicah. Ko govorimo o samoupravljanju, običajno mislimo na tiste ljudi, ki so v delavskih svetih, upravnih odborih in komisijah. Pozabljamo pa, da ima vsak član kolektiva direktne pravice in dolžnosti pri samoupravljanju. Pravic se nekako zavedamo, dolžnosti pa se zelo radi izogibamo.
V nadaljnjem izvajanju je sekretar tovarniškega komiteja ZK pohvalil in obrazložil delo komunistov pri vseh ukrepih, ki so vplivali na razvoj družbeno-poli-tičnega dela v podjetju in okolici.
Ob koncu je tovariš Sotlar poročal še o prizadevanju komunistov okoli izobraževanja, družbenega standarda, govoril je še o investicijah in o drugih dejavnostih podjetja.
Po poročilu sekretarja se je razvila živahna razprava.
Na koncu je konferenca izvolila še novi TK ZK, v katerem so: Ivan, Mrhar, Tonca Trtnik, Aleksander Vavpotič, Marjan Kocjančič, Vlado Trajkovič, Ivo Sot-ler, Jože Marolt, Karel Žabjek in Ivan Miklavž.
Za novega sekretarja TK ZK je ponovno izvoljen tov. Ivo Sotler.
Komisijo za izobraževalno delo bo vodil Vlado Trajkovič, člani komisije pa so: Aleksander Vavpotič, Ivan Mrhar.
Komisijo za kadre sestavljajo Jože Marolt, predsednik in člani: Karel Žabjek, Tonca Trtnik in Marjan Kocjančič. Za tekoče organizacijske zadeve v komiteju pa bo skrbel Ivan Miklavž.
Za nove člane ObK ZKS iz Vevč sta izvoljena: Marjan Kocjančič in Jože Marolt.
Za delegata na V. kongresu ZKS sta bila izvoljena Jože Marolt in Slavka Potočnik.
V enem izmed teh predavanj nas je tovariš Matija Kunc v besedi in sliki popeljal na Švedsko in nam vsaj idelno prikazal njene lepote in navade, v drugem nas je tovariš Kregar seznanil z Dunajem in njegovim cvetjem ob priliki svetovne razstave cvetja, tovariš Dolničar pa nam je prikazal lepote Avstrije in napore Avstrijcev za razvoj turizma.
Tovariš Ivo Sotler je bil ponovno izvoljen za sekretarja TK ZKS
v obratu Vevče
Delovno predsedstvo: Anica Ferlež, Edo Tomažič in Franc Hribar
Zanimiva predavanja
KOLIČEVO. JANUARJA
‘Posebna komisija naj uredi evidenco osnovnih sredstev po EE
VEVČE, FEBRUARJA — Pri vsakem letnem popisu osnovnih sredstev in investicijskega materiala dela posebne težave popisni komisiji pomanjkljiva evidenca premeščanja osnovnih sredstev iz oddelka v oddelek, oziroma iz ene ekonomske enote v drugo. Zlasti je pomanjkljiva evidenca pri premeščanju elektromotorjev, stikal, črpalk in podobnih osnovnih sredstev. Da bi
bila ta evidenca točnejša in da bi bilo ob letnem popisu delo popisnih grup lažje, je DS podjetja formiral posebno komisijo, ki bo uredila kartoteke osnovnih sredstev in vse potrebno. V komisijo so bili imenovani: Anton Beličič. ing. Franc Jozelj. Karel Žabjek in Božidar Čop. Seveda bo delo komisije brezuspešno, če ne bodo sodelovali vodji ekonomskih enot.
Predavanja so bila zelo dobro obiskana, kar dokazuje, da ljudje prav radi gledajo in poslušajo tovrstna predavanja. Potrebno pa bi jih bilo še aktivno zainteresirati za turistične probleme njihovega kraja in okoliša.
Glede na io bo TD Radomlje tudi v imesecu marcu organiziralo nekaj podobnih predavanj, od katerih bodo nekatera obravnavala našo ožjo domovino Slovenijo, njene lepote in naša prizadevanja, da se pri naših sosedih in tudi drugod čimprej afirmiramo kot turistično dobro organizirana dežela.	-j
Med konferenco v Vevčah
Razgovor z Ivanom Jeretino delegatom na VIII. kongresu ZKJ
KOLIČEVO, FEBRUARJA -Tov. Ivana Jeretino. delegata na VIII. kongresu ZKJ smo zaprosili, da je za bralce »NAŠEGA DELA« odgovoril na nekaj vprašanj. Naši želji je zelo rad ustregel.
Ivan Jeretina
/. vprašanje: Tvoj osebni vtis s kongresa?
Odgovor: O svojem vtisu ne bi veliko govoril, ker nimam besed, s katerimi bi ga lahko opisal. To je bilo zame veliko doživetje, ki ga človek lahko samo občuti. Nepozaben vtis pa je name napravila predvsem odkritost in slovesno vzdušje na tem kongresu, posebno takrat, ko je velika dvorana Doma sindikatov, zasedena do zadnjega mesta, nadvse prisrčno pozdravila rrrihod generalnega sekretarja ZKJ tov. Tita, ko je otvoril delo kongresa.
2.	vprašanje: Kako je potekalo delo kongresa?
Odgovor: V nekaj besedah je skoraj nemogoče povedati tako obsežen potek dela kongresa, saj se o delu kongresa pišejo celo knjige. Delo kongresa je bilo javno, ki ga je državljanom- posredovala tudi radio-televizija. Kongres je v svojem delu kritično obravnaval osa področja našega življenja, od mednarodnih odnosov, gospodarskega razvoja, do družbenega samoupravljanja, nagrajevanja Ud. Posebno mesto v razpravi pa je dobilo vprašanje mednacionalnih odnosov in nadaljnja vloga ZK J o našem družbenoekonomskem razvoju. T ov. Tito je v svojem referatu nakazal in zelo ostro obsodil razne nepravilnosti in anomalije, ki so spremljale in zavirale naš zelo dinamičen razvoj. Razprave na plenarni seji in po komisijah pa so samo potrdile in podkrepile pravilno oceno Titovega referata. To je bil dejansko odraz vsega tistega, kar smo dosegli v tako hitrem razvoju na eni strani, na drugi strani pa tudi odraz negativnih pojavov in neodgovornosti, ki so prišle do izraza prav v obdobju med VIL in VIII. kongresom ZKJ. Skratka, VIII. kongres
ZKJ je izpolnil upe in pričakovanja, ki smo jih komunisti in naši delovni ljudje pričakovali od njega.
5.	vprašanje: Ali si tudi ti aktivno sodeloval v razpravi oziroma pri delu v komisijah?
Odgovor: Sodeloval sem o komisiji za družbenoekonomski razvoj. Prijavil sem se za razpravo in imel tudi pripravljeno gradivo za diskusijo. Vendar zaradi velikega števila prijavljenih delegatov nismo mogli vsi sodelovati v diskusiji. Po dogovoru z delovnim predsedstvom smo svoje pripravljene razprave oddali v pismeni obliki.
4.	vprašanje: Tvoje mnenje, na kakšen način bomo najbolje uresničevali sklepe kongresa?
Odgovor: VIII. kongres ZK J je s sprejetimi sklepi in resolucijo jasno nakazal pot, po kateri moramo stopati v prihodnosti, kaj moramo storiti, da bomo omogočili še hitrejši razvoj našega družbenoekonomskega sistema. Smatram, da je sedaj naša osnovna naloga, dolžnost vseh delovnih ljudi, predvsem pa članov ZK, da se temeljito seznanimo z gradivom kongresa, posebno še s sprejeto resolucijo in da jo dosledno izvajamo v življenju. Naše domače razmere moramo postaviti pod kongresno' luč, odstraniti brez olepševanja, dosledno in brez kompromisa vse tisto, kar zavira naš družbenoekonomski razvoj. Ne smemo dopustiti, da bi se sklepi kongresa obšli ali celo izmaličili, nasprotno, boriti se moramo za čim bolj dosledno uveljavljanje stališč kongresa. Za to smo odgovorni vsi, predvsem pa tisti, ki so na odgovornih in vodilnih mestih, ker je v veliki meri prav od njih odvisno, kako se bodo uresničevali sklepi kongresa. Sklepi in resolucija kongresa so smernice za nadaljnje delo na eni strani, na drugi pa kot glavno orožje v borbi proti raznim birokratskim malomeščanskim in dogmatskim težnjam in nazorom, ki se pogosto pojavljajo v naši družbi.
5.	vprašanje: Ali imaš posebne želje kot nanovo izvoljeni sekretar OOZKJ Papirnice Količevo?
Odgovor: Seveda, želja imam več, samo uresničitev teh želja ni odvisna samo od mojega dela, ampak od aktivnosti vseh članov ZK v našem podjetju. Predvsem bomo morali posvetiti posebno skrb sprejemu mlajših ljudi o ZK in nenehno dvigati idejno-po-Utično raven našega članstva, ker je to eden prvih pogojev za uspešno in kvalitetno delo ter za uveljavljanje vloge ZK v našem nadaljnjem družbenoekonomskem razvoju. Predvsem pa želim, da bi člani naše osnovne organizacije ZK bolj odkrito, sproščeno in demokratično razpravljali o raznih vprašanjih in problemih, ki se pojavljajo v podjetju, ter da ne bi bili komunisii samo na. sestankih in v besedah, ampak aktivni v vsakodnevnem delu.
Občni zbor
sindikalne podružnice PE Celuloze Medvode
MEDVODE, FEBRUARJA —
V januarju je ibil občni zbor sm-dlikalne podružnice PE Celuloza Medivode. Podan je bil obračun dela, uspehoT in neuspehov izvršnega odbora sindikalne podružnice za dveletno obdobje. Iz izčrpnega poročila predsednika je razvidno, da je odbor ali pa so njegovi člani sodelovali pri Viseli važnejših vprašanjih in ; spremembah v PE in v ta namen angažirali tudi druge organizacije. Ena najvažnejših nalog je bilo sodelovanje v pripravah za uvedbo 42-urnega tedna. Priprave so bile daljnosežne in odgovorne. uspehi pa potrjujejo, da so bile pravilne. Osebni dohodek se z uvedbo skrajšanega delovnega časa ni znižal, ampak v primerjavi z letom 1963 zvišal za 41,7 %>. K temu je pripomogla tudi boljša proizvodnja, ki se je povečala za 8,2 %>, poostrena delovna disciplina in dobra organizacija vzdrževalne službe. K boljši organizaciji dela in proizvodnje bi lahko mnogo več prispevale posamezne ekonomske enote, težnja pa je, da bi se EE »celuloza« in EE »uprava in vzdrževanje« -združile v eno ekonomsko enoto, ker sta v proizvodnem procesu zelo tesno povezani, osebni dohodki pa so v primerjavi s kvalifikacijami zelo različni. Med -nelkva 1 ificiranimi in poLkvalificiranimii v proizvodnji in visoko kvalificiranimi v vzdrževanju in upravi ni razlike, kar pri slednjih ustvarja nezadovoljstvo. O tem je razpravljal že DS PE, ki pa ni prišel do nobenih zaključkov. Do prihodnje seje pia morajo zadevne službe pripraviti ustrezne podatke in utemeljitve. Tudi člani delavskega samoupravljanja -bi morali biti na sejah aiktivnejiši in odločnejši. Na zadnji seji so namreč razpravljali o predlogu, da se vrednost točke za januar omenjenih EE izenači. -Na seji ni bil jasno izglasovan siklep o predlogu,. tako da smo se pio seji spraševali, kaj smo izglasovali. Pravilno je, da se vsak predlog ločno formulira ter izglasuje in tako zapiše v zapisnik.
Sindikalni odbor -je tudi skrbel za razvedrilo članstva. Mladinski o-rgunizaciji je preskrbel razne športne rekvizite, saj so se člani lahko udeležili raznih tekmovanj. Tudi kegljaškemu klubu so nudili pomoč pri najemnini kegljišča. da lahko vežbajo in prirejajo tekmovanja z -drugimi klubi. V dveletnem obdobju je sindikalni odbor poslal na oddih v počitniške dolmove podjetja in drugam 23 zaslužnih ali bolehnih članov kolektiva. Med temi je bilo največ članov ZB, ker je bilo na pregledih ugotovljeno, da so ti najbolj rahlega zdravja.
V	poslovni enoti je bil tudi organiziran pododbor ZB, -ki šteje 57 članov. Skr-bi za izobraževanje članov, sodeluje pri r-azpore-jevanju na delovna mesta, pri razdeljevanju stanovanj, pri uveljavljanju pravde svojih članov, ki jim po zakonu pripadajo, kakor tudi skrbi za udejstvovanje borcev na delovnih in političnih področjih. Ker borci zelo radi obiskujejo partizanske kraje in prizorišča nekdanjih borb, je pododbor organiziral izlet na Primorsko. Ogledali sb si bolnišnico »F ran jo«, Cerkno, Tribušo in se pireko vrha Kobilice -povzpeli na znani Čepovan. Po ogledu mesta so nadaljevali pot preko Nove Gorice, Goni,škili Brd in -se po Baški grapi in Selški dolini zadovoljni in veseli vrnili domov. Izleta so se na povabilo udeležili tudi nekateri upokojeni člani ZB. kar jim je dalo občutek, da niso pozabljeni od kolektiva.
Za vs-e to mora skrbeti tudi nanovo izvoljeni odbor, v katerem je več kat polovica novih planov. Izmenjava je bila potrebna, saj so imeli nekateri člani že več let sindikalne funkcije.
V	novi izvršni o-dbor -so bili izvoljeni: Andrej Rozman ml., Ivan Kisovec, Iva,n, Knific, Metka Bezjak, Pavel Žavbi, Tanja Bernik, Cirila Gaber.
V	nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: ing. Franc Mlakar, Ti-n-ca Bertoncelj in Filip Kalan.
Dosedanjemu odb-oru vse priznanje. novemu p.i mnogo uspehov!	JG
O delu v mladinskem aktivu Celuloza Medvode
Občni zbor
sindikalne podružnice papirnice Količevo
MEDVODE, FEBRUARJA —
Po dolgem času članek, ki naj bi nekoliko osvetlil delo naših mladincev. Na letni konferenci aktiva, ki je bila meseca oktobra, je bilo podano poročilo predsednika. iz katerega ,so razvidni uspehi in neuspehi. Vsak laže sprejme uspehe, toda zakaj neuspehi?
Osnovni problem, s -katerim se je srečavala naša mladinska organizacija. in se z njim še bori, je nezanimanje -mladincev za sestanke. Že -beseda »sestanek« jih odbija. Mnogi si jo namreč raz-la-gajo kot dolgourno, mučno sedenje, poslušanje stalnih disku-tantov in razprav, ki ne rodijo nobenega sadu. In vendar bi prav ti mladinci že z udeležbo spremenili vzdušje sestankov, -še posebno, če bi aktivno sodelovali.
Tema, ki jo obravnavajo na vsaki konferenci, je tudi sodelovanje mladincev z aktivom iz Vevč in z drugimi družbeno-po-litičnimi organizacijami. Res sode,lo-vamje atežko-ča -delo v izmenah, toda mnenja smo, da bi že izmenjava dveh mladincev, ki bi bila zadolžena za piovezavo mladinskih aktivov, vzpos-tavila boljše in trdnejše stike. Glede odbornikov drugih organizacij v podjetju mislimo, da bi -se morali bolj zavedati, da iz mladinskih vrst rastejo ljudje, ki jih bodo naslediti. Tudi od njih, oziroma njihovih -nasvetov, ki bi jih kot bolj izkušeni lahko dajali, je odvisno bolj ali manj uspešno sedanje ali poznejše delo. Mladinska organizacija naj bi bila zibelka delavskega samoupravlja-
nja; v njej naj bi se vzgajali mladi ljudje, da bi trezno presojali o važnih vprašanj,ih in se zavedali -odgovarno-sti, ki jim je kot članom samoupravnih organov zaupana. Naš aktiv je mnenja, da je v samoupravnih organih premalo njegovih članov, tako da ne morejo zastopati mnenja mladinske organizacije.
Vodstvo mladinskega aktiva bi se moralo bolj prilagoditi željam mladincev, čeprav bi bilo to bolj družbeno kot politično delovanje. Tako se je izkazalo športno delovanje mladincev za zelo uspešno.
Na konferenci je bilo sprejetih šest sklepov, ki naj bi pomagali k uspešnemu delu novega komiteja. Ti so:
Treba je pritegniti čim večje število mladincev, kajti le v slogi je mo-č.
Čim tesneje je potrebno sodelovati z 'drugimi družbeno-politič-nimi organizacijami in mladinsko organizacijo iz Vevč.
Še organizirati ekskurzije kot privlačno obliko dela mladinskega aktiva.
Krepiti delo in delež mladincev v samoupravnih organih.
Najti privlačnejše in zanimivejše probleme, ki naj bi jih obravnavali na proizvodnih konferencah.
Bolj se bo -potrebno zanimati za socialne razmere članov našega mladinskega aktiva.
O realizaciji ,le-teh naj bi poročalo vodstvo aktiva čim večkrat na leto.
Iz svojih vrst smo mladinci izbrali komite, ki je precej števil-
čen, to pa zato, -da bi bili sklepi in priporočila komiteja čim bolje prenašam. Izvoljeni eo bili: Rudi Trampuš — predsednik, Štefan Novak — tajnik, Gerta Turk
—	blagajnik, Metka Bezjak — športni referent, Franc Hočevar
—	pomočnik športnega referenta, Avgust Ofcršlar, Vlado Stevanovič, Niko D-imc, Rado Cepič in Anton Jarc.
M. Z.
NA NOVO IZVOLJENI TK ZMS
IE ZAČEL Z DELOM
VEVČE, FEBRUARJA — IV.
redna konferenca, -ki je za nami in o kateri smo že pisali, je poleg smernic za nadaljnje delo soglasno izvolila novi TK ZMS. 18-člansiki TK ZMS in 5-članski nadzorni odbor -sta se že sestala na I. -seji in se konstituirala.
Tako so bili izvoljeni:
za predsednika Lado Kocjančič,
za sekretarja Jože Žibert in
za blagajnika Ivanka Kržin.
Po že preizkušeni in uspeli praksi v preteklosti bo TK usmerjal delo aktiva ZM preko komisij, ki bodo čimbolj samostojno delovale pri realizaciji programa dela za letošnje leto.
Zedinili smo se za imenovanje treh komisij pri TK ZMS.
Tako je bil izvoljen Franc Obere za predsednika komisije, ki bo skrbela za izobraževanje in ideološko delo članov našega aktiva. V pomoč pri delu pa so bili imenovani še: Ivan Krašovec, Franc Kobe, Milojka Vidrih, Milena Vidic, Zora Jerman, Miro Škvarč in Viktor Štanca-r. Komisija mora skrbeti za predavanja in za klubsko delo, za organiziranje debatnih in literarnih večerov, za sodelovanje -s -papirniško godbo in zvezo Svobod pri razvijanju kulturne dejanosti v podjetju in na terenu.
Nadalje je bil izvoljen za predsednika komisije za športno -delo llija Manču. Naloga te komisije je, da v povezavi z IO sindikalne podružnice razvija športno dejavnost v podjetju, da organizira tekmovanja z mladinskimi aktivi, šolami in pripadniki JLA in da sodeluje z občinskimi športnimi organizacija-mii.
V pomoč predsedniku so biti imenovani še: Jože Lesar. Ivan Krašovec, Mohor Uršič. Jože Tomažič, Jože Fiirst, Andrej Prik-major, Fejza Fejzov-ski in Bojan Lorbek.
Komisija za tehnično vzgojo in strokovno izobraževanje ima nalogo:
—	organizirati ekskurzije v podjetja -sorodnih strok -in skrbeti za piovezavo z mladinskimi aktivi,
—	sklicevati proizvodne konference in posvetovanja o proizvodna problematiki in organiza-cijsko-tehničnih vprašanjih podjetja,
—	interesnim skupinam mladih, ki imajo veselje do tehničnega izobraževanja oz. izpopolnjevanja nuditi vso moralno in materialno podporo,
—	-pri isvojem delu tesno sodelovati z izobraževalnim centrom podjetja, -društvom inženirjev in tehnikov, kot tudi strokovnimi službami podjetja.
Vodja komisije je Jože Mrvar; člani pa so: Frane Kralj, Jože Saksida, Peter Novak, Janez Pavlič, Franc Oberč in And rej ka Rupnikova.
TK je nadalje izvolil za predsednika 5-članskeg'a nadzornega odbora Cirila Zupančiča.
Strinjali smo se. da tudi v prihodnje ostane ena izmed važnih nalog TK ZMS sodelovanje z druž-beno-p-ol itičn imi organizacijami, upravnimi in samoupravnimi organi podjetja. Nazadnje pa smo predlagali in izvolili nekaj prizadevnih mladincev in mladink v komisijo občinskega komiteja ZM Moste-Polje.
O akcijah na podlagi izdelanega programa pa vas bomo obveščali v nasledn jih številkah našega časopisa.	M. J.
KOLIČEVO, FEBRUARJA —
Z občnim zborom sindikalne podružnice je tudi zaključena dveletna mandatna doba prejšnjega odbora. Vsekakor -smo p-repriča-n-i, da je opravljeno precejšnje delo, saj so člani izvršnega odbora sindikalne podružnice vložili ne malo truda, da so uresničevali sklepe pirejšnjega občnega zbora.
Zadnji -sestanek sindikalnega ]>ododboira II. EE je potrdil, da je Sprememba tarifnega pravilnika te poslovne enote glavna tema pogovorov in razprav. Ko je bil izdelan nov tarifni pravilnik, so se pritožili mlajši člani te enote češ. da so glede na potrebne -kv-a-1-ifikacijc in -delo. ki ga morajo opravljati, premalo stimulirani.
III.	EE zajema izdelavo ter dodelavo papirja in kartona. Imajo nevšečnosti že s tem, da nikoli ne morejo zbrati vseh ljudi na sestanku svoje enote, ker sta dve izmeni vedno izven območja tovarne: ena ima nočno izmeno, medtem, ko je -druga prosta. Računati še moramo, da ena izmena (dela in dobimo jasno sliko, da je v primeru z zaposlenimi v njihovi enoti le malo ljudi na sestankih. Dokaj demokratično so obravnavali probleme nediscipline in -slabe materialne odgovornosti. Želijo pa sodelovati in dajejo razne predloge za določene izboljšave v -okviru njihovega delokroga, čeprav so vse stvari generalno že iz-aj-ete v planu novih investicij -za leto 1963.
IV.	EE sicer ugotavlja visoko preseganje norm v transportni službi, to -pa se tudi dogaja v
V upanju, da boste mojo prošnjo ugodno rešili...
VEVČE, FEBRUARJA — »V upanju, da boste mojo prošnjo ugodno rešili, si bom prizadeval, da bo moj uspeh v šoli vreden vašega zaupanja, da bom kasneje dober član delovne skupnosti, da bom, da bom .. . itd.
Tako zaključijo ose prošnje ob javnih in internih razpisih za podelitev štipendij. Prosilci se navadno še izkažejo^ s kolikor toliko solidnim spričevalom. To je poleg ugotovljenih potreb po delovnih mestih glavni argument, ki ga imajo samoupravni organi v rokah, ko rešujejo podobne prošnje. Največkrat kandidata pokličejo na razgovor. Kandidat je ves navdušen in poln obljub. Ravno ta poklic ga najbolj veseli, že od nekdaj si ga je želel, z oso vnemo se bo poprijel študija za poklic, ki ga potrebujete itd....
Le nekaj mesecev preteče in vse je pozabljeno. Pogodba je sklenjena. Pogoji o pogodbi so jasni. Glavno je, da vsak mesec točno prejme pripadajoči znesek. Obveznosti iz pogodbe o štipendiji velika večina štipendistov pozablja. Ne javlja se občasno1 na razgovor, le takrat, kadar kaj potrebuje. Celo ob zaključku redovalne konference ali ob polletnem spričevalu jih ni na spregled.
Uspeh ob letošnjem polletju je sicer zadovoljiv pri vseh, štirje od njih pa le ne izpolnjujejo svojih dožnosti do šole, štipenditorja in končno do samega sebe. Eden ima eno nezadostno oceno, drugi dve, dva pa sta si nabrala kar štiri oziroma šest nezadostnih ocen. Četudi bi do konca leta nekako »zlezla«, je le vprašanje, kakšno bo njihovo znanje, ki bo za delo na bodočem delovnem mestu nujno potrebno. Vsekakor pa bomo morali pri sklepanju pogodb o štipendiranju postaviti ostrejše kriterije, ki se bodo nanašali na marljivo in redno delo o šolah.
njihovem oddelku (lepenka) zaradi izpuiščanja raznih faz dela. Sicer pa osvetljujejo potrebe po novih strojih v nadaljnji obdelavi, ker so stari in izrabljeni. Tudi to je v planu letošnjih investicij 1963 in bodo problemi rešeni. če bodo na razpolago devize, katere bomo pa šele morali ustvariti.
V	V. EE, ki zajema v glavnem uslužbence, je vključena tudi transportna služba. Ta je tudi znatno presegla število zaposlenih, predvsem zaradi slabe izrabe voznega parka in mehanizacije. -slabe organizacijo in sodelovanja z drugimi službami.
Vse enote pa tare -isti piroblem. Zaposleni bi radi vedeli, koliko pravzaprav proizvede ekonomska enota sama, pa čeprav bi bila taka ugotovitev začasno le pavšalna. Vsekakor ne g're zameta vati predloga, da ostanejo točke osebnega dohodka v enoti konstantne, tudi če enota z manjšim .številom zaposlenih opravi isti delovni učinek. To bi bilo zelo spodbudno.
Sicer so pa člani sindikata zastopali interese članov -in prisostvovali ter sledili vsem sejam samoupravnih organov ter njihovih komisij, ter pomembno prispevali pri čim hitrejši uvedbi 42-urne-ga delovnega tedna, krepitvi discipline v tovarni, boljšanja medsebojnih odnosov, ustvarjanju trdnejših vezi mod kolektivom in -komuno ter njenimi organizacijami ter pravilno tolmačili novo ustavo ter kolektivni in občinski statut in aktivno sodelovali pri oblikovanju novega tarifnega pravilnika. Skoraj že leto dni ni v kolektivu člana, ki bi prejel manj kot 30.000 din osebnih dohodkov na mesec. -Nagrajevanje strokovnih služb in uvedba tovarn iškega avtobusa za prevoz delavcev v službo v zimskem času je bila premalo preštudirana in sta oba -sklepa ostala neizpolnjena. Tudi za združitev s Kartonažn-o tovarno v Ljubljani se v psihozi integracij člani izvršnega odbora sindikalne podružnice niso ogrevali, medtem ko se načelno strinjajo s (sodelovanjem na .strokovnem in surovinskem polju z Združenimi pa-papirnicami Ljubljana.
Razprava im občnem zboru je bila široka in intenzivna. V zvezi z normami so bili dclega.d mnenja, da jih je potrebno čim hitreje urediti, da ne bo več možno preseganje 50, 60 in 70°/o. To je namreč mogoče, saj smo slišali izjavo, da -delavke v sušilnici proizvedejo, kolikor hočejo. Upamo, da bo obsežno delo normiranja vendar enkrat opravljeno. V transportni službi so težave v lem, da zaposleni dostavljajo proizvodnim strojem napačne surovine; dogaja se ee-lo napačno evidentiranje. Zato ni čudno, če računovodstvo ugotavlja nerealne rezultate v ekonomskih enotah. Nadalje je bilo govora o potrebi grelcev v garderobi kalorične centrale, o škodljivosti zamujanja pa tudi predčasnega odhajanja z -dola -ter o možnosti rešitve prevoza najbolj oddaljenih delavcev, ki bi -se priključili avtobusu tovarne »Teko«.
V	razpravi je bilo poudarjeno, da iso proizvodni uspehi v primeri z lanskim letom narasli za 3.4 odstotka, prav toliko, kolikor je bilo predvideno v elaboratu za 42-urni -delovni teden in da je vpliv napačne evidence porabe surovin privedel -do takih absurdov, da kljub povečani mesečni proizvodu } i ne bi mogli izplačal i normalnih mesečnih osebnih dohodkov!
Prisotni na občnem zboru so razpravljali o problemu stanovanjske gradnje, ker je počasnost raznih institucij, ki rešujejo prošnje in obravnavajo urbanistične načrte, presegla že vse meje potrpežljivosti. Na vprašanje delegata, zakaj je demolirana planinska koča na Veliki planini in kdo je to povzročil, ni bilo nobenega odgovora.	N. B.
Vesli iz PE Celuloza Medvode
DECEMBRA — Letna konferenca ZK v PE Medvode je bila 29. decembra 1964. Konference se je udeležil tudi sekretar občinskega komiteja tov. Golob. Referat ,sekretarja OOZK tov. Buha in diskusija sta ipakaeali. da ,se komunisti močno zavedajo svojih (dolžnosti — kot člani kolektiva,	družbe no-»po liti čn i h
organizacij in samoupravnih organov. Konstruktivna kritika napak itn aktivno sodelovanje pri odpravljanju napak mora biti tesno med seboj povezano. Konferenca je pokazala precejšnjo zrelost in delavnost komunistov v PE, kar nam potrjujejo doseženi proizvodni rezultati, uspešno izvajanje kadrovske politike, pozitivni rezultati sodelovanja obeh poslovnih enot v združenem |K)djeitju in poglabljanje družbenega upravljanja v PE kot tudi v okviru PE.
JANUARJA — Na sestanku vodstvenega kadra 15. januarja 1965 so obravnavali gospodarski plan za leto 1965 ter pregledali gospodarjenje v letu 1964. Glavne značilnosti (gospodarskega plana so: višja proizvod n j a, boljša kvaliteta, zmanjšanje delovne sile in izboljšanje kadrovske
strukture ter prizadevanja za zniževanje (stroškov.
JANUARJA - Delavska univerza Ljubljana-Šiiška je organizirala ob sodelovanju podjetij iz Medvod tečaj CZ. Na programu so predavanja s področja RBK. Tečaja se iz PE udeležuje 6 elanov 'kolektiva. Pridobljeno strokovno znanje bodo lahko posredovali ostalim članom koloktiva, predvsem pa sami koristili z njim tovarni pri preventivnih ukrepih, ki so potrebni glede na uporabo klora v tehnološkem procesu.
FEBRUARJA — Okrog 50 članov ZB in drugih članov kolektiva je z velikim zanimanjem poslušalo dne 9. II. predavan je o novem 'pokojninskem zakonu, ki ga je imel šef pravne službe podjetja tov. Jože Polanec. V razpravi so postavljali številna vprašanja, na katera jim je predavatelj dal izčrpna pojasnila. Predavanje, kakor tudi odgovori na vprašanja, so pokazali, da novi zakon p.imeni velik napredek pri reševanju materialnega vprašanja upokojenih delavcev, obenem pa kaže na veliko odvisnost pokojnin oid uspešnosti dela in gospodarjenja akti v mi h zavaro-
S konference ZKS v Količevem, o kateri smo poročali v prejšnji številki
Deponija premoga in mehanizacija
KOLIČEVO. FEBRUARJA —
Dosti je ibilo že napisanega in predloženega v zvezi s transportom v podjetju, toda nikoli dovolj. če to prispeva k hitrejši izvršitvi perspektivne mehanizacije. Ker pa so taki primeri velikokrat snov globlje debate le ožjega kroga sodelavcev, imam namen osvetliti vsem članom kolektiva nekaj problemov nove razkladalne postaje za premog.
Problemi družbene prehrane v PE Medvode
MEDVODE, FEBRUARJA —
Obratna okrepčevalnica je že nekaj let resen problem v PE Medvode. Jedilni prostor s 56 sedeži nikakor ne zadošča za 250 delavcev, kolikor se jih hrami v okrepčevalnici. Samo v dopoldanskem času se izda poprečno 160 obrokov In »o delavci prisiljeni — ker ni prostora v okrepčevalnici — nositi hramo na delovno mesto. Prav tako so premajhni tudi delovni prostori v okrepčevalnici.
Ker v Medvodah ni obrata družbene prehrane, je v sedanjih razmerah obratna okrepčevalnica nujno potrebna. Pri teni moramo upoštevati tudi to, da imamo zaposlenih 60 (delavcev iz oddaljenih krajev in iso izključno odvisni od prehrane v (okrepčevalnici. Nekaj delavcev si je pred časom oskrbelo hrano in stanovanje pri kmetih, vendar niso mogli zdržati dalj časa, ker so morali v prostem času delati pri kmetu, kar pia je slabo vplivalo na njihovo zdravje in delovno storilnost v tovarni.
Finančni rezultat poslovanja obratne okrepčevalnice v letu 1964:
Celotni dohodek .	.	17.987.520
Poslovni stroški . . . 16.655.456
Dohodek............... 1,551.864
Osebni dohodki .	.	.	4,672.504
Izguba.............. 5,540.440
5 (P/o regres na enolončnice in kosila .	2.215.980
Ostane izguba .	.	1.124.460
Kljub regresu je preostanek izgube razmeroma visok. Glavni vzrok je nenehno naraščanje cen živilom, cene obrokom pa smo le minimalno zvišali (enolončnico za 10 din, kosila pa za 15 din za obrok), tako da plača abonent za:
Na višino izgube vpliva tudi zvišanje osebnih dohodkov osebja v okrepčevalnici, ker so se jim dvignili osebni dohodki v istem razmerju, kot drugim v PE.
Verjetno bo potrebno ponovno zvišanje cen hrani, pri čemer bo
i.-oireibno paziti, da to zvišanje
ne bo preobčutno, ker bi zaradi tega padla prodaja toplih obrokov, kar ne bi prispevalo bolj rentabilnemu poslovanju ctkrep-čevalnlce, hkrati pa bi slabo vplivalo na zdravje in delovno sposdbn ois t zaposli enih.
M. T.
Ko bi šlo vselej tako!
	din
enolončnico . .	. . . 60
kosilo		.	.	.175
večerjo		. . 60
KOLIČEVO, FEBRUARJA -V našem glasilu je že bilo pojasnjeno stanje zaradi ogromne količine saj, ki prihajajo izpod raznih kotlov skozi 55 m visoki tovarniški dimnik in prekrijejo vso bližnjo okolico, strehe in cestišča s črnim pajčolanom. To je velika nadloga, ki jo čutimo predvsem v zimskem času, ko potrebujemo več pare in pokurimo za to več premoga. V tem še daleč niso zajete vse težave. Namreč, vse bi bilo v redu, če bi nam rudniki dobavljali tak premog, kot je za naše kotle predviden. Vemo, da mnogo laže vozimo po asfaltni cesti kot po pravkar nasuti makadamski. Kotel, ki je projektiran za zrnat premog, ne more dobro delati, če ga zasujemo s premogovim prahom. Veliko prahu namreč odide skozi dimnik v obliki saj, parni kotel pa hrope in peša pri vsakem najmanjšem povišanju obtežbe. Rudnik Kočevje bi nam moral dobaviti -U premoga orehovca in Va zdroba, medtem ko nam dobavlja 3/i zdroba in prihajajo vagoni z Orehovcem le ob »največjih praznikih«. Rudnik Velenje pa nam zaradi enostavnosti dobavlja prah kar skupno z grahovcem. Ob takih pogojih res ni mogoče delati čudežev, če se še istočasno spomnimo, da sta »Mol-ler« kotel s 4,5 t/h pare in »Stein-miiller« kotel z 10 t/h pare praktično po vseh garancijah tudi maksimalno izkoriščena, čeprav smo ju o!) dobrem premogu še bolj!
Skušali smo si pomagati iz zagate, v katero smo zašli. Brez obotavljanja smo pričeli brizgati
v kurišče kotla odpadna mazivna olja, ki jih sicer ni več mogoče uporabljati. S tem rešujemo dva problema: v kotlu nam bolje gori, pa tudi vprašanja, kam z odpadnimi olji, več ni.
Zadnje čase nam je odpadnih olj zmanjkalo. Po kratkem posvetu smo naročili 50 sodov mazuta. Če upoštevamo, da je bilo o tem odločeno ob 9. uri in da je bilo ob 13. uri pred poslopjem kalorične centrale že 52 sodov mazuta, potem lahko damo nabavni službi in podjetju Petrol vse priznanje za ekspeditivnost.
Ob vsem tem pa vemo, da je gospodarjenje s premogom še vedno osnova za ekonomsko obratovanje celotne tovarne, česar se pa vsi ne zavedajo. N. B.
Kegljači „Slavije" so zborovali
VEVČE, FEBRUARJA — Kegljači »Slavije« so imeli svoj občni zbor v Medvodah. Pogovorili so še o nadaljnjem delu in o (bližnjem prvenstvu. Organizacijsko delo so združili tudi s tekmovanjem. Srečali sta se ekipa Vevč in kegljači proizvodne enote »Celuloza« iz Mcdvoid. Pri obeh tekmah je športna sreča podelila vsakemu po eno zmago.
Rešitev tega problema ni tako enostavna. Morali ismo se ravnati po dveh načetih: 1. upoštevati sedemletni plan razvoja podjetja in 2. upoštevat,i obstoječo deponijo premoga.
Predvidena je gradnja novo večje termoelektrarne na novem prostoru in seveda z novo deponijo premoga. Zato ni (bilo mogoče predvideti na sedanji deponiji razkladanja premoga z zelo drago mehanizacijo, ker bi bila v primeru zgraditve nove TE nepotrebna. Pod drugo zahtevo pa je zaželeno, da ne bi prišlo do posebnih predelav lope ža premog in prestavitve železniškega tira. Vse te predpostavke so narekovale, da smo naročili pro-ieikit. ki bo zadostil vsem pogojem. Toda že .takrat je bilo višem jasno, da to ne bo najboljša rešitev.
Projektiranje in izvedbo smo zaupali »Strojnim tovarnam Trbovlje«, ki projektirajo in izde-lujejo transportne naprave. Projekt je predvidel transportne trakove in mehansko lopato kot najboljšo rešitev zn naš primor. Ker pm je bil izvedbeni rok 2 leti, smo bili primorani iskati še druge izvajalce. »Čelik« iz Križevcev nam je izdelal 140m dolg transportni trak za razkladanje premoga vzdolž deponije. Poševni transporter so nam dobavile STT. Manjka nam še mehanska lopata in naprava bo kompletna, toda ta še ni dobavljena. Tako bi moralo biti vse pripravljeno za montažo, toda stvar se je zapletla. Preizkusili smo poševni transporter od STT in ugotovili, da v sedanjem stanju n c bo dajal zadostne količine. Potrebna bo predelava nosilnih členov; tega so se lotili v naših delavnicah. Pravilno bi bilo, da bi to reklamirali iu zahtevali popravilo (zaradi napačnega projektira,n(}a)i. Toda, kaj s tem dosežemo? Zavlekli bi montažo traku za najmanj pol leta. Zato smo se odločili za lastno predelavo, ki ne bo zahtevala velikih stroškov in časa tudi ne. Ravno tako vzdolžni trak, dobavljen iz »Čelika«, ni bil izdelan po predloženem osnutku in ima prevelike dimenzije po višini, toda to ni kritično za izvedbo načrta.
Namen vsega tega pisanja je bil, da bi prikazal probleme, l»i se zvrstijo ob vsaki še tako majh-
STROSKI ZA IZDAJANJE ČASOPISA »NASE DELO« V LETU 1964
VEVČE, FEBRUARJA — V letu 1961 je izšlo 12 številk (ena številka dvojna) tovarniškega glasila s po 8 do 12 strani. List je prejemal vsak član kolektiva. Poleg obveznih številk, ki jih pošiljamo raznim forumom, smo ca. 200 izvodov pošiljali tudi našim zunanjim sodelavcem in poslovnim prijateljem, dalje članom kolektiva, ki služijo vojaški rok, nekaterim upokojencem itd.
Za 1.500 izvodov mesečno, ki jih prejemajo Združene papirnice Ljubljana, smo imeli 3,590.733 din stroškov, tako da znašajo stroški za eno številko 217 din.
Stroški po posameznih postavkah so:
din
n i modernizaciji, da podaljšani čas izvedb ni odvisen samo od či-niteljev v podjetju, ampak tudi izven njega. Na te pa v današnjih razmerah ni mogoče vplivati, če pričakujete, da vam bo še kdaj to ali ono prizadeto podjetje storilo uslugo«. Namreč, tako se imenuje v današnjem tehnično-komercialnem izrazoslovju naročeno in dobro plačano delo. Večina podjetij ima sklenjene pogodbe za izvoz ter je domač naročnik pri teli podjetjih res samo nezaželena stranka, ki mu moiii proizvodni program. Od tod dobavni roki 2 leti.
Morda 'nam bo zima naklonjena, da bo v naslednjem mesecu topleje, da bomo izvedli montažo naše razkladalne postaje za premog in s tem odpravili eno zelo nezaželenih fizičnih del. ki nam dela skrbi žc več let. Ko bo predvidena mehanizacija v obratovanju, je predvideno, da bosta potrebna dva delavca za poslu-žcvanje celotne naprave. S to napravo bo možno deponirati 150 ioni premoga v 8 urah. Razkladanje iz vagona v nasipni bunker bo opravljeno z mehansko lopato. Posebnega vzdrževanja ne predvidevamo, ker je naprava izdelana zelo močno in ne priča,kujemo posebnih okvar. Ker imamo slabe izkušnje z mehansko lopato, bomo montirali dve paralelno, da v primeru okvare na eni, lahko dela druga. Po uresničitvi tega programa nam bo odpadel dober del skrbi, ki nam jih še danes dela neurejen transport.	JF
Količeve!, ali poznate svojo tovarno?
Količeve! dobro poznajo te kabine. Posnetek je iz Izole, kjer ima naša počitniška skupnost naselje weekend hišic. Poglejte, kako so neznani zlikovci »zdelali« kabine
Tiskanje		2,200.060
Papir\		111.123
Klišeji		414.870
Avtorski honorarji ....	463.160
Lektorska obdelava in tehnično urejanje 		401.520
Skupaj		3,590.733
Kje je montirana ta lestev in čemu služi? Odgovor pošljite sekretariatu podjetja. En pravilen odgovor bo izžreban in nagrajen s 1.500 din
Ali bomo v letošnjem leiu ob 42-urnem delovnem tednu
tudi zadovoljni?
VABIMO BRALCE. DA NAM NAPIŠEJO SVOJE MNENJE O TEJ TEMI ALT PA VPRAŠANJA V ZVEZI S TEM ČLANKOM!
VEVČE, FEBRUARJA - Poslovno leto 1964 je za nami. To je hkrati tudi iprvo leto obratovanja v skrajšanem delovnem času. Zato je še bolj zanimivo ugotoviti, ikalko nam je uspelo uresničiti družbena priporočila.
Ogledali sd bomo naslednja področja:
1.	delovni čas,
2.	obseg proizvodnje,
3.	.razloge za povečani obseg proizvodnje in raven kvalitete,
4.	produktivnost:	tehnično in
družbenoekonomsko,
3.	ekooamičnoist,
6.	rentabilnost,
7.	stopnja akumulacije,
8.	uresničitev predvidevanj ob prehodu na 42-urni tednik.
Ad 1) Vkalknlirano število ur v tisočih:
	1963	1964	1963 = 100
PE Medvode	711	672	94,5
PE Vevče	2297	2142	93,3
Skupaj	3008	2814	93,6
Oib prehodu na 42-urni delavni teden smo želeli zmanjšati tudi število nadur, ki v našem sistemu nagrajevanja ne povečujejo mase OD, ampak jo samo prelivajo in znižujejo vrednost točka/ ure. Koliko smo uspeli, kaže tabela:
1963	1964	1963	= 100
PE Medvode	26.929	21.686	87
PE Vevče	140.408	122.021	Sl
Skupaj	167.557	143.707	86
Struktura delovnega časa v PE VEVČE (brez boleznin in zunanjih sodelavcev):
O
	1963	1964	!j
efektivne ure v 000	2075-90	C-5 05 1939-9'! 93
izgubljene ure v 000	220	202	92
Skupaj	2293-100	2141-100 93
Udeležba efektivnega delovnega časa torej počasi raste.
Ad 2. V letu 1964 smo izdelali naslednje količine:
O
	1963	1964	II
			S*? to
	ton	ton	05
celuloza	. 15.160	16.520	109
papir .	.	. 29.047	32.429	112
lesovina	.	5.087	4.371	86
pinotan	1.612	1.600	99
Ker pa je asortiment znotraj navedenih izdelkov zelo pester, je pravilneje izraziti obseg vrednosti in sicer:
1963	1964 II
1
Obseg realizirane proizvodnje po 'stalnih LC v milijonih
V + M	6.690	7.285.	117
PE Med-	6.690	7.854	117
vode	1.527	1.840	121
PE Vevče Po metodi	5.163	5.994	116
Zavoda za statistiko V + M	751.923	825.239	110
Indeks povečanja celotnega obsega proizvodnje se giblje torej med 110 in 117. Razlika nastane zaradi upoštevanja asortimenta in proizvodnje energije. Metoda statistike upošteva le pisalne tiskovine in ovojne papirje. Znotraj prve skupine pa je zelo velik asortiment, katerega zanemarjanje zamegljuje dejanski obseg.
Ad 3. a) Največjo spodbudo za tolikšno povečanje proizvodnje pomeni 42-urni tednik.
b) Ob prehodu na 42-urnik smo želi v čim večji meri uresničiti načelo: stroj naj dela več, človek pa manj!
PE Medvode: Stopnja izkoriščanja kuhalnikov:
Idealno možnih ur Opravljene ure Zastoji ur . . .
1963	%	1964	Vo
35.040	100	55.136	100
32.869	93,8	32,661	92,96
2.171	6.2	2.475	7.04
Stopnja izkoriščanja kuhalni- pa je potekal remont v leiu 1965 kov je padla zaradi okvare ku- tudi v času državnih praznikov, halnika v oktobru. Razen tega lani pa ne.
PE Vevče: Stopnja izkoriščanja papirnih strojev:
Idealno možnih ur.............
Opravljene ure................
Zastoji ur....................
Stopnja izkoriščanja je porasla za 1 %. To pomeni, da so se zmanjšali zastoji.
Od skupnih zastojev brez praznikov je bilo leta 1963 načrtnih 42°/o (reparature in remonti), v letu 1964 pa kar 56°/o. Načrtno oziroma v naprej pripravljeno vzdrževanje se je tudi pri nas pokazalo kot zelo smotrno. Načrtni zastoji so porasli za 349 ur, vseh drugih nepredvidenih zastojev pa je bilo za 988 ur manj. Ta rezultat pove, da moramo še v večji meri uvajati načrtnost pri vzdrževanju, ali drugače povedano, vse več moramo preprečevati kot pa gasiti.
c) Velikega pomena za povečanje stopnje operativne sposobnosti in notranje 'konsolidacije kolektiva je čim nižja stopnja fluktuacije.
Stopnja fluktuacije	1963	1964
PE Medvode . .	2,48	1,97
PE Vevče . . .	1,63	1,23
1963	%	1964	«/•
35.040	100	35.136	100
30.402	86,8	30.862	87,8
4.638	13,2	4.274	12.2
č) Poleg znižane fluktuacije pa je na obseg proizvodnje vplivala tudi vse močnejša dejavnost našega izobraževalnega centra. To dokazu jejo stroški za izobraževanje, ki so porasli od ca. 18 milijonov v letu 1963, na ca. 33 milijonov v letu 1964 ali za 86 °/o.
Osebni dohodki imajo prav gotovo zelo velik pomen na porast proizvodnje, saj lahko vplivajo dobro ali slabo na delovno razpoloženje. Ker je to zelo obširno področje, bom navedel samo poprečni mesečni osebni dohodek po poslovnih enotah in sicer:
	1963	1964	O II
PE Medvode	38.341	54.324	C*5 O 2 142
PE Vevče	40.304	51.859	129
Skupaj	59.780	52.437	132
Vzroki povečanja proizvodnje papirja za 3582 ton.
1.	Znižani odstotek izmeta od 8,78 v letu 1965 na 6,71 v letu 1964 je povečal proizvodnjo za 715 ton.
2.	Zmanjšani zastoji:	v letu
1964	je bilo 460 ur manj zastojev kot v letu 1965, kar da proizvodnje 483 ton.
3.	Večja poprečua širina papirnega traku: lleta 1963 234,6 cm, leta 1964 pa 239,1 cm, kar je dalo 618 ton več.
4.	Nižja .poprečna gramska teža in v večji meri povečana poprečna brzina od 91,1 m/min na 98,6 m/min poveča proizvodnjo za 1352 ton.
5.	Manjše število menjav vnosa: 1963. leta 985 dn 1964. leta 817, kar da 87 ton.
6.	število zagonov po zastojih: 1963, leta 1540, 1964. leta 1141, kar da 127 ton.
Torej skupno povečanje 3582 ton.
Vzroki za povečanje proizvodnje celuloze za 1361 fon več kol 1963. leta pa so:
1.	Znižan odstotek odpadne snovi od 1963. leta 9,5 na 2,66 v letu 1964, kar pomeni povečanje za 1161 ton.
2.	Zastojev je bilo v letu 1964 208 ur več kot leta 1965, kar pa je znižalo proizvodnjo za 110 ton.
3.	Skrajšan čas kuhanja: leta
1965	510,2 kg/h, leta 1964 519,6 kg/ h: spet povečanje za 510 ton.
Skupno povečanje 1361 ton.
Pogled na generator elektrarne na desnem bregu. V ozadju stara komandna plošča (HC Fužine)
Znižanje odstotka izmeta smo dosegli s pomočjo sistema nagrajevanja. Vsako tono prekomernega izmeta upoštevamo pri izračunu OD po enoti proizvoda piri-zadete ekonomske enote. S tem nam je usipelo 'sprostiti tudi dodelavne oddelke, kajti slab papir sedaj^ v večji meri kot prej izločijo že na papirnem stroju, prej pa so ga šele pri prebiranju. Na kvalitetnejše delo je .poleg tega vplivalo tudi strokovno izpopolnjevanje delavcev na delovnih mestih v ožji proizvodnji.
Znižanje zastojev je posledica bolj načrtnega dn zato kvalitetnejšega vzdrževanja papirnih strojev ter boljše koordinacije dela med proizvodnjo dn oddelki za vzdrževanje.
Povečanje poprečne širine papirnega traku na papirnih strojih, predvsem na PS IV je posledica izdelave vse večjih količin papirja za ofset, ki je širok 260 om.
Poprečna gramska teža je manjša kot v letu 1963 za 3 °/o, kar je posledica vse večjih količin ekspertnih papirjev, ki zahtevajo predvsem papirje z nižjo gramsko težo. Istočasno je porasla poprečna hitrost, toda v večji meri kot pa padla poprečna gramska teža. Hitrost pa je porasla za 8 °/o, in zato lahko tudi iz tega zaključimo povečanje proizvodnje.
Tudi zmanjšano število menjav vnosa in barv ali z drugimi besedami večja homogenost programa povečuje proizvodnjo. Na tem področju imamo še dovolj neizkoriščenih možnosti za povečanje proizvodnje. Kako je s pto-gramom po posameznih papirnih strojih v letu 1964, pa pokaže naslednji pregled:
Na PS 1 je bila sprememba vnosa ali barve na vsakih 60 pogonskih ur, na PS II na 25, na PS lil na 36 in na PS IV na 47 pogonskih ur.
Razumljivo je, da lakšno stanje vpliva tudi na OD navedenih strojev.
Število zagonov po zastojih se
jo tudi zmamjšato. Vsak zagon namreč zahteva določen čas, preden se papir na stroju znova uteče. Če pa je teh zagonov manj, imamo višjo proizvodnjo.
Podobni razlogi so nam prinesli tudi višjo proizvodnjo celuloze. Glavno spodbudo oziroma najboljšo lekcijo za kvaliteto papirja nam daje izvoz. Ker je udeležba izvoza narasla od 180/o v letu 1963 na 22 0/o v letu 1964, količinsko pa se je povečal za 55 °/o, je razumljivo, da se je izboljšala tudi kvaliteta. To izboljšanje pa nam daje tudi določeno prednost na domačem trgu.
Glavna problematika pri proizvodnji celuloze pa je prav tako kvaliteta in sicer čistoča. Tudi v ta namen so hiM storjeni določeni ukrepi preko sistema nagrajevanja.
Proizvodnja lesovine je pod predvideno in pod lanskoletno. To je predvsem .posledica zahtev po boljši kvaliteti, kajti naša lesovina gre v srednjefinih papirjih v izvoz, in pa obratovanje z znižano obtežbo ali celo izpad proizvodnje zaradi pomanjkanja električne energije.
Proizvodnja pinotana je praktično na isti ravni. Povečanja ni bilo mogoče doseči zaradi zastarelosti proizvodnih naprav in zaradi manjših izgub pri proizvodnji celuloze.
Glede na splošno energetsko situacijo kot tudi glede na vse višjo ceno elektro energije, postaja vprašanje izkoriščanja domačih energetskih virov vse bolj zanimivo. Na tem področju imamo še veliko rezerv. V bližnji bodočnosti se nameravamo lotiti tudi tega vprašanja preko sistema nagrajevanja. Vendar je treba povedati, da je bil storjen tudi v letu 1964 velik korak naprej. Število izklopov zaradi pomanjkanja elektro energije se je glede na leto 1963 znižalo za 27 °/o, zaradi pomanjkanja pare dn vode pa za 6V0. V letu 1964 smo porabili za 9 °/o manj elektro energije. To je posledica spremenjenega proizvodnega programa (PS IV ofset dn satinaža ter manjša produkcija v brusdilnici).
Ad 4. Na izračun tehnične proizvodnosti vpliva obseg proizvodnje in -delovni čas. V odvisnosti
Kriteriji
1.	Obseg proizv. mora
ostati isti ali pa se povečati..............
2.	Masa neto prod. mora ostati ista ali se mora povečati ....
5.	Poprečni OD neto nu delav. mora ostati isti ali pa -se mora povečati ................
4.	Stopnja akumulacije mora ostati ista ali pa se mora povečati
Razvidno je, da smo postavljenim kriterijem ob prehodu na 42-urni delovni teden zadostili in s tem opravičili prehod.
Iz podanega je razvidno, da so naši poslovni rezultati v letu 1964 dobri. Ob tej ugotovitvi se rno-
od načina izražamija obsega proizvodnje bo odvisen tudi indeks proizvodnosti. Baza = leto 1963
PE Medvode po stalni LC	= 127
PE Medvode po tonaži	119
PE Vevče po stalni LC = 124 PE Vevče po tonaži	120
PE Vevče po LU pap.
strojev	=12t
Pni PE Vevče so si vsi trije indeksi proizvodnosti precej podobni. Najbolj neobjektiven je indeks, izračunan samo na osnovi totnaže, ker ne upošteva asortimenta.
Pri PE Medvode pa je proizvodnost na osnovi tonaže precej mižja kot na osnovi stalne LC.
Družbenoekonomska produktivnost, ki temelji na neto produktu in delovnem času pa kaže tak napredek:
g
1903	1964	,
S
CT>
Neto produkt	3249,8	4378,1	135
Ure vkalku-
lirane . .	94
Družbenoekonomska produktivnost ...	141
Novo ustvarjena vrednost bi morala porasti v večji meri kot celotni dohodek, predvsem zaradi večje proizvodnje. Kaže, da je večja proizvodnja le paralizirala stalno naraščanje cen surovin, pomožnega materiala in uslug.
Ad 5. Stopnjo ekonomičnosti ugotavljamo iz razmerja med maso celotnega dohodka in med stroški poslovanja brez prometnega davka. Na 1 milijon stroškov brez prometnega davka je odpadlo prav toliko celotnega dohodka kot v letu 1963. Tu je zopet dokaz, da je višja proizvodnja preko padca fiksnih stroškov na enoto le paralizirala povišanje cen.
Ad 6. Rentabilnost izražamo z razmerjem med maso dohodka in poprečnimi vloženimi sredstvi. Ker je dohodek porastel za 69 «/o, vložena sredstva pa le za 2 °/o, je rentabilnost porasla za 670/0.
Dohodek pa je porastel predvsem zaradi znižanja stopnje prometnega davka, zaradi višje plačane realizacije in zaradi spremenjenega asortimenta v korist kvalitetnejših in bolj ople-menjenih proizvodov.
Ad 7. Stopnja akumulacije je porasla za 16% zato, ker je neto produkt, zmanjšan za vse osebne dohodke, porastel v večji meri kot pa vložena sredstva.
Kriterij za delovna teden	prehod na 42-urni	
Bazno razdob. II. poli. 1962 I. poli. 1963	Predvideli v elabor. Doseženo za 24-ur.	v letu d. t. za	1964 1. 3 964	
100	108	128
100	104	113
		117
		110
100	108.5	140
		135
100	101.4	146
		152
100	106	130
		116
ramo takoj vprašati po		vzrokih.
ki ;so nam preprečevali, da nismo •mogli še bolje gospodariti. Če bodo šla prizadevanja v tej smeri, potem bomo v naslednjih letih lahko ugotavljali še boljše 'rezultate.	F. R.
LC
statist
LC
statist
Ukrep za preprečevanje onesnaževanja ozračja v PE Celuloza Medvode
Sindikalna knjižnica v letu 1964
(Nadalje vam j c s 1. strani)
'arniitannernu imšpiektoratn dne 5.
V.	1%4. O realizaciji zaključkov, sprejetih dne 1”. I. 1964, ipa je bilo iposlano poročilo republiškemu sanitarnemu 'inšpektoratu, Zavodu za zdravstveno varstvo SRS in občinski sanitarni inšpekciji dne 20. VII. 1964. Dne 24. julija 1964 je obiskal tovarno Republiški sanitarni inšpektor dr. Stanko Lajevec in podal pismene pripombe v zvezi z obratovanjem ter stanjem tehnoloških naprav za proizvodnjo kisline ter beljenje celuloze. O odpravi IJomanjkljivost! je podjetje poslalo poročilo republiškemu sanitarnemu inšpektoratu in občinski sanitarni inšpekciji dne 14. 12. 1964.
Iz omenjenih poročil, kakor tudi iz poročil, ki so jih podali zastopniki podjetja na samem postanku je razvidno, da je podjetje v letu 1964 izvedlo nekatere izboljšave na .tehnoloških napravah, s katerimi se je zmanjšalo onmnaženje ozračja. Montiran je bil plastični cevovod, ki odvaja prebitimi plin iz kislinskega rezervoarja nazaj v absorpcijske stolpe. Ta plin je prej uhajali v atmosfero, ker kislinski rezervoar zaradi ravnovesja pritiska ,ne sme biti popolnoma tesno zaprt. Stroški cevovoda znašajo 4 milijone dinarjev. S tem je bil odstranjen velik vir onesnaženja ozračja s SO2 plinom.
Sedime.ntacijski bazen za piral-ne vode iz pripravljalnice kisili-ne še ni dokončno zgrajen ter 1 ipo rab 1 j a 1110	p rovizoriičnega.
Vprašanje nevtralizacije odpadnih vod iz tega obrata še ni dokončno relšeno, iker so za to potrebne velike količine apna.
V	kuhinji je montiran cevovod pri IV. kuhalniku za odzra-čevanje v kanal in so iz tega kuhalnika ne odzračuje več v prosto atmosfero. Tudi za ostale kuhalnike so predvidene podobne naprave. V piritni peči 0x> v letu 1965 montirana lopa za nakladanje vagonov, da se prepreči onesnaževanje ozračja s prahom (delci piritnih izgorkov). Dokler pa ta lopa ne bo zgrajena, se skuša z vlaženjem piritnih izgorkov doseči čim manjše onesnaževanje ozračja s prahom, čeprav so zaradi tega težave pri prodaji preveč vlaženih izgorkov.
V	belilnioi so bile montirane havibe nad filtri in ventilacijske naprave po načrtih IB iz Ljubljane.
Skladišče klora še ni dograjeno ter Ix> šilo v »pogon v lotu 1965.
Glede obratovanja obrata priprave kisline je bilo ugotovljeno da ne obratuje neprekinjeno, temveč se obratovanje prilagaja potrebam proizvodnje po kislini in obratuje samo 5 dni v tednu. Glavni izvor onesnaženja s SO2 plinom ni v samem obratu za proizvodnjo kisline, temveč provizorični sedimentacijski bazen ob Sori.
Podjetje je ponovno naročilo pri Zavodu za zdravstveno varstvo SRS meritve onesnaženja ozračja v okolici, predvsem na območju Ladje, Senice. Rezultate drugega merjenja je zavod posredoval republiški im občinski sanitarni inšpekciji in podjetju. Tudii pri drugem merjenju zavod klora v atmosiferi ni mogel dokazati. Dokazal pa je SO2 ter prašne dedce. Izdelana je skica področja, na katerem je prekoračena MDK teh plinov in prahu. Meritve so bile zaključene konec novembra 1964. Stroški meritev znašajo 750.000 din.
Elaborat o izdelavi zdravstvenega stanja prebivalcev v neposredni okolici in delavcev v tovarni je bil naročen pri ZD Medvode. Čeprav je upravnik ZD obljubil, da bo ZD Medvode prevzel izdelavo elaborata, je strokovni kolegij ZD izdelavo tega elaborata odklonil z utemeljitvijo. da nima potrebne medicinske aparature in strokovno usposobljenega kadra.
Glede sprejetja odloka je bilo dogovorjeno, da bo predlog Zavoda za zdravstveno varstvo na
podlagi rezultatov drugega merjenju osnova za odlok. Sprejetje odtoka o zaščitnem pasu je naloga skupščine ter bo občinska sanitarna inšpekcija poskrbela, da bodo strokovne službe upravnega organa iz.delalc osnutek odlok«.
Stanovanjskih in drugih stavb ter zemljišč podjetje v letu 1964 ni odkupilo. Odkup ni bil niti predviden, niti ni bilo dogovorjeno, da se bo odkup začel izvajati še v letu 1964, ker se v tem letu ni nadaljevala predvidena investicija. Pet prebivalcev je dalo na lastno »pobudo ocenitev svojega premoženja ter zahtevalo odkup njihovih nepremičnin »pri upravi PE. Po njihovih cenitvah znaša odškodnina za vseh pet eu. 100 milijonov »dinarjev.
Zaključki in ugotovitve tega sestanka in pritožba vaščanov vasi Ladja bodo dani v obravnavo organom delavskega samoupravljanja. Z rezultati te »obravnave bodo seznanjeni vaščani vasi Ladja.
Merilci SO2 in SOn niso bili postavljeni, ker so te naprave zelo drage »ter so zanje ,potreb na devizna sredstva.
S sprejetim evakuacij ski,m planom ter ukrepi za primer nekontroliranega izpusta »klora, predvsem zaradi višjih sil, so bili »prebivalci v okolici seznanjeni.
Delavci v obratu za »proizvodnjo kisline, kuhanje celuloze in belilmice so seznanjeni z vsemi potrebnimi varnostnimi ukrepi ter se jih stalno opozarja na vestno ter »pazljivo upravljanje »z napiravami ter vodenjem tehnološkega procesa.
Po sklepu CDS in sodne poravnave je bila izplačana od-škodnina za loto 1963 v skupnem znesku 765.760 din »trinajstim prebivalcem vasi Ladja.
Zaključki v zvezi z ukrepi v bodoče pa so:
1. Glede na stalne izboljšave tehnoloških naprav bi »kazalo zaradi primerjav opraviti s »pomočjo Zavoda za zdravstveno varstvo SRS še naknadna merjenja ozračja v manjšem »obsegu, da se ugotovi, ali je stanje boljše ali slabše.
Dopisujte V
»NAŠE DELO«
2.	Izdelava elaborata o zdravstvenem stanju »prebivalcev v količi ter v tovarni ni potrebna, ker so ugotovitve merjenj »ozračja dovolj, da se ugotovi .po »standardih MDK, kdaj je ozračje onesnaženo s plini d»o takega stanja, da je za prebivalce v nepo»sred;ni okolici zdravju škodljivo.
3.	Na »podlagi rezultatov .merjenj ozračja s '.stra»n»i Zavoda za zdravstveno varstvo SRS bo občinska skupščina »Lj.ulbljana-Šišlka sprejela odtok o zaščitnem pasu. Pri izdelavi osnutka odloka naj sodelujejo tudi zastopniki »podjetja in Zavoda za zdravstveno varstvo SRS.
4.	Podjetje bo postopno v okviru finančnih možnosti ter »izvajanja investicij odkupovalo iz]»o-stavljc.ne in druge stavbe ter zemljišča. Podjetje »bo ]x>slak> ura»dne'ga, sodno zapriseženega cenilca da »bo ocenil dejansko vrednost nepreTničnin in višino odškodnine.
5.	Občinska skupščina naj odobri davčne olajšave za prizadete površine. Pri odkupu in izselitvi pa naj pomaga tem prebivalcem da bodo brez težav uredili vpraša»nje novih lokacij ier gradbenih dovoljenj.
6.	Glede 0'dškodinine za leto 1964 morajo prizadeti vaščani vložiti ustrezne zahteve pri podjetju.
7.	Postavitev merilcev SO2 in SOs ni potrebna, ker opravlja Zavod za zdravstveno varstvo SRS dolgoročna merjenja onesnaženja ozračja s »plini in s postavitvijo omenjenih merilcev stanja ne bi izboljšali.
8.	Podjetje bo še nadalje skrbelo, da bodo delavci v obratu za proizvodnjo kisline, kuhanje celuloze in »beljenje vršili delo vestno ter z vso »odgovornostjo. Poleg že izvedenih izboljšav na tehnoloških napravah bo »podjetje v okviru finančnih .in tehničnih možnosti nadaljevalo z izboljšavami na obstoječih napravah. da bi v čim večji meri preprečilo onesnaževanje ozračja.
Iz zgornjih ugotovitev ter zaključkov je razvidno, da si podjetje zelo prizadeva v okviru objektivnih možnosti storiti vse, da bi bilo one»snaževanj>e ozračja pri proizvodnji celuloze v Medvodah čim manjše.
VEVČE, FEBRUARJA — Občni zbor papirniškega »pihalnega orkestra, .ki je bil dne 22. januarja, je bil »zelo .pomemben. Velika udeležba članov in številni gostje so pokazali veliko zanimanje za dejavnost orkestra.
Uspehi, ki jih je dosegel pihalni orkester, so bili po vrsti nanizani v poročilih. Lahko rečemo, da je bila lanskoletna bilanca zelo »ugodna. Orkester je s tem pokazal, da je še vedno ena najbolj aktivnih kulturnih organizacij v občini. Uspehi se najbolj zrcalijo v nastopih, ki jih je bilo kar 47. To je »skoraj vsak teden v letu »po en nastop, kar je zahtevalo redno dvakrat tedensko vajo. Poprečna udeležba na vajah in nastopih pa je bila dobra, če-pirav 70 %> članov dela v izmenah. Za reden obisk vaj in udeležbe pri nastopih moramo posebej pohvaliti: Ivana Švarca. Sreča Reška, Franca Kebra in Draga Kasagiča.
Godbeniki so sodelovali pri vseh okoliških piroslavah ob praznikih in nastopali za: 8. marec, 1. maj, dan mladosti, 4. julij, 1. november. 29. november in na prireditvi dedka Mraza. V poletnih mesecih so imeli vsak mesec po en promenadni koncert na Vevčah, dva v Mostah za občinski praznik, enega za dan mladosti v Mostah in enega v Ljubljani Ob turistični prireditvi »»Podkovan i krap«. S promenadnim koncertom so tudi gos»tovali v Metliki in Novigradu.
Poleg »pihalnega orkestra sta nastopala tudi oba plesna a»n-samibla »Amores« in »Mladi prijatelji«, ki sta sekciji pihalnega orkestra.
Naolepala sta skupno z orkestrom na »koncertu zabavne glasbe in igrala za »ples v restavraciji Vevče, letnem »kopališču itd. Sodelovala sta tudi pri .prireditvah raznih organizacij.
To obsežno delo je zahtevalo veliko prizadevnost odbora, ki je sproti oibravna»val in reševal vsa organizacijska vprašanja in vodil orkester po določenem programu dola. Nedvomno ima veli-
VEVCE, FEBRUARJA - V registru članov je vpisanih nad 830 »oseb. Vendar so se nekateri odselili, mnogi pa so bili le ob vpisu vneti bralci. Za to »so iziločili vse tiste, ki zadnje dve leti niso več prišli v knjižnico; tako je sedaj nekaj nad 200 članov, ka »so več ali manj redni dbiskovailci naše knjižnice. Najzvestejiši pa je tov. ing. Zdenko Kokalj, ki pride redno vsakih 14 dni vsaj enkrat zamenjat knjige. Tudi med mladino je »nekaj zelo vnetih bralcev, »ki »pridejo gotovo vsak teden enkrat v »knjižnico.
Preglednica izkazuje, da je v letu 1964 prisilo v knjižnico 1211 obiskovalcev, kar je v poprečju
Občni zbor papirniškega pihalnega orkestra
ke zasluge pri feb uspehih tudi dirigent Frane Grebenšek.
Tudi za nov naraščaj sikrbijo. Da »bi vključili v kulturno dejavnost čim več občanov, je orkester ustanovil mešani pevski zbor, »knir mu je s po»m'očjo »mladinske organizacije v papirnici tudi uspelo. Zbor »šteje že 40 članov, ki so se »tudi udeležili občnega zbora. Da ,pa bo »pevsiki zbor normalno začel z delom, bo moral novi odbor rešiti nekaj vprašanj: zagotoviiti »prostor za vaje. plačevanje učitelja in podobno.
Ena izmed oblik razširjene dejavnosti je tudi klub občanov. Tudi ta je bil ustanovljen kot sekcija pihalnega orkestra, da posredno »vključi občane v kulturno življenje. Klubsko »delo se je že prej odvijalo uspešno pri mladinski organizaciji v papirnici. Da bi se klubsko življenje preneslo tudi na občane posredno ali nepioisredno, sta tovarniški komite mladinske orgamzacije in odbor pihalnega orkestra sprejela Sklep o ustanovitvi kluba občanov pri pihalnem orkestru.
V razpravi je bila poudarjena potreba razširitve »klubske dejavnosti v tem okolišu. Velike naloge je sprejel pihalni orkester. Te naloge bo mogel izvršiti le ob podpori kolektiva in občinskega sveta kulturno-prosvetn ih organizacij.
Nadalje je bilo v razpravi poudarjeno, da je močna ovira za uspešno delo pomanjkanje prostorov. Orkester vse od leta 1956 dalje, ko je bivši občinski odbor Polje prodal prosvetni dom tovarni Satuirnuis, nima primernega prostora za »izvajanje koncertov iii raznih drugih prireditev. V letošnjem letu, ko bo orkesiter praznoval svoj jubilej, ne »bo mogel prirediti koncerta v primernem prostoru doma, ampak »se »bo pač moral zadovoljiti s slavnostnim promenadnim 'koncertom ali pa z gostovanjem.
Ko-nčno so v razpravi govorili o programu dela za leto 1965, ki je zelo obširen. O tem pa v »prihodnji številki »Našega dela,«.
N. Z.
po 13 >o»seb na dan, ko je »knjižnica odprta. Vse leto so s»i izposodili 4741 knjig, pri vsakem Obisku v knjižnici nekako po 4 knjige.
Dovoljujem tsi na tem mestu izreči nekaj kritičnih besed o vpisanih članih. Za kolektiv Papirnice Vevče, »ki »šteje danes nad 1000 članov, je število obiskovalcev lastne knjižnice vsekakor premajhno! Menim, da »se člani papirnice niti »ne zavedajo, kakšno kulturno bogastvo imajo v svoji »knjižnici »in kako malo store, da bi se »s tem bogastvom »se-znamiM in ©»koristili. Popolnoma pa pogrešam in od obiskovalci knjižnice člane mladinskega aktiva. Ali res ne najdejo časa, da bi pirebrali »kakšno zabavno ali celo poučno »knjigo? Tudi me»d uslužbenci podjetja ne vidim »posebnega »zanimanja za knjige. Kje je vzrok?
Oglejmo »si še strukturo zapio-slenosti, naših obiskovalcev sindikalne knjižnice: 244 je delavcev proizvajalcev, 173 je vajencev različnih strok, P12 je nameščencev, (mnogi izven podjetja), skupno torej 529 aktivno zaposlenih, dalje je »še 606 šoloobveznih otrok in 76 goispo'dinj in upokojencev.
Kako bogata je knjižnica, naj nam povedo številke »o knjigah. Ob začetku leta smo imeli 2644 knjig. Med letom »smo nabavili 140 no»vih knjig, »čeprav smo za te knjige izdali »skoro 250.000 dinarjev in »stane knjiga »v »po-pirečju že 1785 din. Lami smo »za manjši znesek lahko kupili 170 novih »knjig. Mod letom »smo morali odpisati 17 knjig. Nekatere smo izločili, ker so bile že hudo izrabljene, »nekatere pa so odnesli brezvestni vpisani člani, ko »so šli odslužit »kadrovski rok.
Sedaj pa še nekaj bose»d »o vsebini knjig. Mirno lahko trdim, da je za vsak okus »poskrbljeno. Za najmlajše »bralce imamo krasno zbirko Andersenovih »pravljic v lepih. Okusno ilustriranih knjižicah. Kdor se zabava z detektivkami, jih dobi dovolj v naši zbirki. Mladoletnikom, ki se navdu-
šujejo za kavbojke, je na razpolago mnogo takih zanimivih kiij»i»g. Kdor išče romane, jih najde »dovolj iz domače, še več pa iz »svetovne literature. Dogajanja v drugi svetovni vojni so opisana v mnogih knjigah, bodisi kot dokumentarno gradivo (»Druga svetovna vojna«, delo pred kratkim umrlega angleškega državnika Churchilla) bodisi kot prikaz dogajanja v raznih »delih iz bojnih »poljan, »ki s»o bile raztresene po vsem širnem svetu. V te»m pogledu »so zelo zanimive knjige nemškega pisatelja Kirsta, ki »opisuje »razmere v nemški armadi »pred, med »in po drugi sve-iovmi voj»ni. Naj»novej'ša njegova knjiga je »»Noč genera»lov«. Med svetovnimi prevodnimi romani pa bi imenovat »Angeliko«, obširen roman v 3 knjigah.	J. M.
OBVESTILO: POROČILA O ZBOROVANJIH OZIROMA O DELU ČLANOV ZB IZ MEDVOD IN KOLIČEVEGA BOMO OBJAVILI PRIHODNJIČ!
Iz.let ZB iz PE Medvode. Na sliki: udeleženci izleta po 19 letih v Čepovanu — oktobra 1964
Mladinci HK Slavije -drugič slovenski prvaki
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
VEVČE, FEBRUARJA - V šolskih januarskih počitnicah je bilo na umetnem drsališču na Jesenicah odigrano mladinsko republiško prvenstvo v hokeju na ledu. Udeležba je bila kaj skromna, saj so se za tekmovanje prijavili samo klubi: Jesenice. Olimpija in Slaviija, kar daje seveda slabe upie na kvalitetni in kvan-iitetni dvig tega lepega in moškega športa v naši ožji domovini. V letošnji mili zimi ee namreč niti Celjanom, ki imajo bogato drsalno tradicijo, niti Mariborčanom, ki se tudi že dolgo pred Vevčani ukvarjajo s hokejskim drsalnim športom, ni posrečilo sestaviti iz mladih drsalcev hokejskega moštva, ki naj hi zastopalo td dve sicer visoko' razviti športni središči severnega dela Slovenije.
V taki skromni zasedbi so stali drug proti drugemu: nasledniki slavnih Jeseničanov, potem nadarjeni mladinci hokejske šole — Olimpije in tretji, prebujajoči se mladi vajenci, kmečki fantje in nekaj učencev iz TSŠ, iz industrijskih Vevč in bližnje in daljne okolice. Že rezultat prve tekme Jesenice : Slavija 3 : 10 je delno odgovoril na vprašan je novega slovenskega prvaka.
Mladi Jeseničani niso mogli spreminjati rezultata več kot trikrat, medtem ko so mladinci dz Vevč kar iO-krat postavili piko na i.
Domači iz Jesenic so na tej tekmi sami trdili, da ne morejo verjeti, da Ob resnično slabih pogojih v letdšnji sezoni, saj smo brez drsališča, lahko mladi Vevčani talko dobro drsajo in tehnično igrajo. ter dajo hokejistom Jesenic tako lekcijo, kakršno so si po lanskem, presenečenju tudi lotos Vevčani privoščili.
Druga tekma Slavija : Olimpija 5:1 je bila le ponovitev prve tekme. Vevčani so v tehnično in taktično dobri igri v finišu obračunali z Ljubljančani. Tako je kapetan Slavije Franci Kvartuh
prejel pokal HZS za ponovno osvojeni naslov prvaka v hokeju na ledu za mladince za leto 1965.
Z osvojitvijo prvega masla pa je HK Slavija pridobila pravico in dolžnost za sodelovanje na državnem mladinskem prvenstvu že takoj naslednje dni v Beogradu.
Kot branilci naslova državnih prvakov iz prejšnjega leta smo želeli ta naslov v Beogradu podaljšati še za eno leto. Toda to je bil račun brez krčmarja ali bolje povedano, račun kolektivne junaške zarote nasproti nekomu. ki hoče iz samega Beograda odnesiti trofejo, ki so jo za leto 1965 planirali oni sami.
Brez skrbno pripravljenega in do potankosti preštudiranega načrta tako o psihološkem, kakor tudi o taktičnem manevru to pol ne bi šlo, zato je bil pripravljen kompleten strateški pakt zastopnikov drugih republik, s katerim so že ob prvem pozdravu pred samim drsališčem kolektivno udarili z gesilo-m — udari po siromaku !
Samo tekmovanje pa je potekalo takole:
Po tekmi Slavija : Crvcna zvezda 10:3 za Slavijo, ki se je končala ob 11,30 zvečer, so hokejisti Slavije brez večerje spali največ 2—3 ure in nato brez zajtrka ob 7. uri zjutraj že zopet igrali drugo tekmo, z Medveščakom. Hokejisti Slavije so tudi v tej tekmi že vodili 4:2 in to 6 minut pred koncem tekme. Ko so spretni režiserji videli, da mladih Vevčanov le ni mogoče ugnati, so sodniki segli .po zadnjem sredstvu, ki žal tolikokrat kroji športne rezultate.
S krivičnim in nerazumljivim kaznovanjem dveh naših igralcev istočasno po 2 minuti je ostali trojki na ledu zastal dih zaradi očitne krivice sodnikov, kar je zadostovalo, da so igralci Med-veščaka v slabi minuti dosegli tri gole in s tem zmagali nad presenečenimi in obenem ogorčenimi Vevčani.
HK Slavija : Karlovac 4 : 4
VEVČE, FEBRUARJA — V prvi kvalifikacijski tekmi za vstop v I. zvezno hokejsko ligo je hokejsko moštvo Slavijo igralo na Vevčah proti HK »Karlovac«. Na slabem terenu in mehkem terenu pri
Na izletu članov ZB iz Medvod v okt. 1964 smo tov. Alojza Sušnika fotografirali pred sobo bolnice »Franje«, kjer se je zdravil kot ranjen partizan leta 1944
+ 2° C je bila tekma sicer borbena, vendar pa ni bilo možno prikazati lepega hokeja. Vevčani niso izkoristili prednosti domačega terena. Tekma se je končala z rezultatom 4 : 4.
ZADNJA VEST
ZAGREB, FEBRUARJA — Povratne kvalifikacijske tekme za vstop v zvezno hokejsko ligo: Železničar (Karlovac) : Slavija (Vevče) ni bilo, ker gostje niso prispeli v Zagreb.
Veleslalom
MEDVODE, FEBRUARJA — Zadnjo nedeljo v januarju je aktiv ZMS Celuloze Medvode organiziral tekmovanje v veleslalomu za prehodni pokal tovarne. Tekmovalci so vozili s starega gradu v Goričanah po 500 m dolgi progi s 15 vraticami in 150 m višinske razlike. Organizatorji kljub velikim naporom, zaradi .slabega vremena, niso mogli speljati proge z vrha. Zaradi slabih snežnih razmer jim tudi ni uspelo pripraviti še ene proge, saj so mislili pripraviti zaradi kratke proge dve vožnji, toda uspela jim je komaj ena.
Namen tega tekmovanja je bil predvsem poživiti smučarsko dejavnost med medvoškimi smučarji. Povabili smo tudi smučarje iz Vevč in Količevega, toda prišel je samo eden iz Vevč. No, tudi medvoških smučarjev ni bilo največ, za kar je gotovo treba iskati vzrok v zelo slabem vremenu, saj je skoraj ves teden pred tek-
Tretja tekma Slavija : Partizan 3 : 5 je bila le ponovitev napak in krivic sodnikov, tako da so Vevčani z maksimalnim naporom končno le rešili neodločen rezultat.
V takem vzdušju so bili lanski državni prvaki izigrani na drsališču, zadostoval je še majhen spodrsljaj v propozicijah, ki ni točno definiral nastop mladincev v republiških in zveznih tekmovali j ih.
Resnično je to grenka šola za igralce, kakor tudi za vodstvo kluba, ki se je za vse opisane nepravilnosti pritožilo na upravni odbor HZ J in prosilo za zaščito športne zakonitosti im morale. Vevški in ostali športni simpatizerji si lahko iz teh kratkih pojasnil predstavljajo, s kakšnimi nepotrebnimi težavami in neprijetnostmi se morajo spoprijemati redki, a požrtvovalni športni delavci.	J. B.
IZ OBRATA VEVČE
Januar 1965
Prišli:
Edvard Prepeluh, pomožni delavec v kovinski delavnici;
Ivan Sitar, pomočnik kurjača; Martin Zorec, praktikant v proizvodnji.
Odšli:
Rudolf Virant, upokojen,
Milena Kačar, na lastno željo,
Ivan Bratun, sporazumno,
Janez Sivkla, nepor. izostal 7 dni, Pavla Tomažič, upokojena,
Ing. Lovro Lavrič, sporazumno, Rista Stajkulovič, neopr. izostal 7 dni.
Rojstva:
Karlu Miklavčiču in Anici se je rodil sin Drago.
Čestitamo!
Poročil se je:
Jože Urigelj z Amalijo Redenšek.
Čestitamo!
j Iz Papirnice Količevo j
Januar 1965
Zaposlili so se:
Dušan Pirc — železostrugar.
Odšli:
Ciril Zupanc — vnašalec v Hy,
Jože Rožič — pazilec sita PS II,
Mirko Markič — izmenski delovodja,
Ernest Pančur I. — vodja gladil-nika,
Vida Osolin — ključavničar VI.
Rojstva:
Mirku Avblju se je rodil sin Dušan.
Francu Vulkanu se je rodila hčerka Greta.
Katarini Štirn se je rodila hčerka Mojca.
Čestitamo!
Poroke:
Anton Šimenc se je poročil z Marijo Javornik;
Franc Urbanija se je poročil z Danico Oražem.
Čestitamo!
KEGLJANJE V MEDVODAH
MEDVODE, FEBRUARJA —
Trije članki v zadnji številki Našega dela« pod .skupnim naslovom »Kegljanje o delu K.K Papirnice Količevo nas so spodbudili, da tudi celulozarji iz
Medvod napišemo nekaj o sebi. Kegljanje je pri nas še na začetku poti, a je vseeno omembe vredno, ker si je prav v zadnjem času pridobilo dokajšnjo popularnost med člani našega kolektiva. Ne smemo reči, 'da v preteklih letih ni bilo pristašev tega športa, ne, kajti v jeseni se je vselej zbirala manjša skupina na kegljišču KK HC Medvode. Do kakšnih tekmovanj oziroma pri-jatcljiskih srečanj z drugimi cki-
mami deževalo.. Naši smučarji so se letos zelo resno pripravljali za republiško tekmovanje gozdarjev, lovcev iin lesarjev, na katerem so že lami uspešno nastopali, zato je bilo to tudi nekako pregledno tekmovanje. Toda bili smo zelo razočarani, ko smo zvedeli, da se letos ne bomo udeležili teh tekem. Mislim, da gre z.a krivdo predvsem tovarišev iz Vevč, ki nas iz neznanih vzrokov niso poslali na Bohor j e. Ne -razumem tega, saj smo tako izdatno pomagali pri organizaciji tega tekmovanja (100.000 din), škoda pa je bilo poslati tri ali štiri tekmovalce za dva dni na Pohorje. Mislimo. da se kaj takega ne bi smelo več ponoviti, saj smo bili že lani edini predstavniki papirnih tovarn iz Slovenije na teh tekmovanjih, za kar smo bili od organ Iz aito.rj ©v poliv al jeni.
Sedaj pa nazaj k našemu tekmovanju za pokal Celuloze Medvode. Nastopilo je 21 tekmoval-
pami največkrat ni prišlo, razen nekajkrat v okviru papirniških iger. Zgodilo sc je skoraj redno, da je začetna velika vnema popustila in kmalu vse zaspalo. No, temu ni toliko zameriti, ker niti
želja ni bilo. da bi se v športnem smislu kosali z drugimi v ligaškem tekmovanju. Edino vodilo je bila želja po razvredrilu ali kot se daneis reče po rekreaciji. Beseda rekreacija pa ne pomeni samo izživljanje, pri katerem sc delovni človek, utrujen od monotonega dela v tovarni, sprosti. Mnogo važnejša je druga stran, namreč da sc utrujajočemu fizičnemu in umskemu delu na delovnem mestu najde dopolnilo v
cev, najboljši pa so bili prav tekmovalci iz naše tovarne. Osvojili so prehodni pokal kot ekipa in tudi zmagovalec je iz naše tovarne. To dokazuje, da so bili naši smučarji letos res dobro pripravljeni.
Rezu lati:
1. Knific R. (Celuloza Medvode) 0.39.5, 2. Luštrik M. (»Teisnil-ka« Medvode) 0,41.0, 3. Knific J. (Celuloza Medvode) 0,41.2, 4. Juvančič J. (Bodreča) 0,41.4. 5. Fle-šec V. (Goričane) 0.41.9,
Ekipe:
1.	Celuloza Medvode 1:20.5;
2.	»Tesnilka« Medvode 1:23.0;
3.	Bodreča 1:28.8;
4.	Goričane 1:29.6;
5.	»Color« Medvode 1:34.9.
Na koncu bi se še zahvalili sindikalni podružnici naše tovarne, kakor tudi vsem drugim, ki so kakorkoli moralno ali materialno pomagali pri izvedbi tega tekmovanja,	R. K.
športu, pri katerem se vse naše telo dobro razgiblje. Torej, oe po prvem .pridobimo občutek osebnega zadovoljstva, pia po drugem pod zavesit n o še krepimo telo in svoje zdravje.
V istih okvirih in ž enakimi željami smo se tudi lansko jesen zbrali in pričeli .kegljati. Morda je še pr e u ranjeno reči, da bomo prekinili s tradicijo in opustili »sezonsko kegljanje«, vendar že mnoge stvari kažejo na to. Razen želje po rekreaciji se izraža tudi nagnjenje k merjenui moči z. drugimi ekipami — tekmovalni duh — torej želja po resnejšem delu, ki ga tekmovanje zahteva. V prid temu govori tudi vedno večje zanimanje nekaterih članov kolektiva, ki so do sedaj se stali ob strani. Skratka, pravo nasprotje preteklim letom, ko so se naše vrste redčile, čimbolj se je bližala pomlad. Kdo še misli, da bo šlo po starem? Ne mislite, da nas je že preveč ali, da keglja polovica kolektiva! Ne, rednih članov nas je le približno 20, a teh toliko bolj vztrajnih in zato pričakujemo, da se nam bo še kdo pridružil. Treninge imamo po dogovoru s KK HC Medvode enkrat tedensko po štiri ure na njihovem igrišču. Pristojbino za uporabo kegljišča poravnamo polovico sami v obliki članarine, polovico pa na našo prošnjo naša sindikalna podružnica.
Razen rednih treningov smo imeli v tem letu že tudi dvoje prijateljskih srečanj. V prvem srečanju -smo se pomerili s KK HC in v borbeni igri izgubili s 35 podrtimi keglji, pri rezultatu 378 : 345. Več sreče smo imeli pri drugem srečanju, ko smo premagali ekipo papirnice Vevče z rezultatom 319:274.
Omenjeni rezulaii so res začetniški, kot vse naše delo. Ce bomo tako vztrajni in če bomo tako hitro napredovati, kot teh nekaj mesecev, potem smemo pričakovati nadaljnje uspehe. Naj ob koncu izrazimo željo po čim tesnejšem sodelovanju kegljačev naših treh delovnih kolektivov v cilju nadaljnjega zbliževanja in spoznavanja.	Kegljači
__flPSE DEL0_
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Stane Robida. — Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin, Milan Korošec, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak in Stane Skok. — Uredil Danilo Domanjko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani
Kegljači i/. PE »Celuloza« Medvode
za pokal Celuloze Medvode