— 93 —
O zadnej določbi najvišjega sodišča o rabi slovenščine pri sodnijah na Kranjskem,
nam piše prijatelj našemu listu:
1. Najprej se mi dozdeva, da najvišje sodišče, ako se hoče opirati na §. 90. ces. pat. od 3. maja 1853, — o tej reči ni kom-petentno, kajti ta §. imenuje kot III. instanco v nadzorovanji sod-nijskega poslovanja, naravnost ministerstvo prava.
2. Dejal bi, da ni tako gotovo, da bi bil nemški jezik pri kranjskih sodnijah od nekdaj jedini in izključljivo uradni jezik. Že v letu 1848 so začele sodnije slovenski uradovati, in to je trajalo notri do današnjega dne. Zlasti velja to od leta 1862 sim. V tem letu sem pričel tudi jaz slovenske vloge sploh le slovenski reševati; in od tega časa sim se nikoli zoper to načelo pregrešil nisem. Ravno tako so ravnali tudi drugi uradniki pri raznih sodnijah, o čemer sem se sam o času, ko sem ondi služboval, prepričal.
Gotovo je tako tudi pri druzih sodnijah bilo; in dotične registrature hranijo no 100.000 (sto tisoče) tožnjih, eksekucijskih, prisojilnih in razdelilnih odlokov, razglasov, dekretov in kontu-macijskih razsodeb; bolj po redkoma tudi razsodbe o motenji posesti v kontradiktoričnih sodbah.
— 94 —
3. Da bi bilo reševanje slovenski pisane vloge po slovenski kar nuliteta — mi je nedoumno, kajti od 1. 1854 sim notri do 1, 1868 smo dobivali slovenske obrazce (blankete), v katerih je bila prošnja in odlok slovenski pisan od vlade, oziroma nadsodnije. Taki blanketi so bili za tožbe, kontumacijske obravnave z razsodbo vred, za eksekucije vsake vrste itd. slovenski — in Še le g. Waser jih je odpravil.
4. Državna postava (art. 7.), po katerej imajo sodnije pravico, veljavnost ukazov presojevati, nima na znane ministerske neredbe od 15. marca 1H62 in od 5. septembra 1867 čisto nobenega upliva, kajti omenjena postava (list 7.) je bila še le dne 21. decembra 1867, — tedaj več kot 3 mesece pozneje sklenena, — ne preklicuje veljavnost prejšnjih ministerskih naredeb.
5. In če bi še vse to navedeno ne obveljalo: Znani §. 19. drž. tem. zak. daje vsem jezikom pred sodnijo jednako veljavnost, torej tudi našemu.