Listek. 5" »Zabavna knjižnica« brez dvojbe hitro omilila naši mladini. Cena zvezku je 15 kr. Zaslužnemu podjetju g. Kosija želimo najlepšega uspeha. Krajčeva »Narodna biblioteka« prinaša v svojem 43. snopiči prevod Sofo-klejeve drame »Edip na Kolonu«, katerega je oskrbel g. prof. R. Perušek, v 44. in 45. snopiči pa nadaljevanje Sienkowiczevega zgodovinskega romana »Z ognjem i mečem«, kateri je začel v prevodu Podravskega izhajati v 42. snopiči. — »Edip na Kolonu« obseza poleg pripomenka črtice o življenji in pesniški znamenitosti Sofoklejevi, uvod k njega »Edipu na Kolonu«. potem dramo sdmo v jako lepi slovenski besedi, končno pa nekatere opomnje k tekstu in slovarček menj navadnih besed in oblikov. Prevod prof. Peruška je znamenit pojav naše prevodne književnosti, in toplo ga priporočamo vsem, ki se zanimajo za sloveče delo grškega tragika. Cena 15 kr. — O prevodu poljskega romana izpregovorimo o priliki, ko bode dovršen. 44.. in 45. zvezek, s katerima se končuje prvi del, staneta skupaj 30 kr. »Pedagogiški letnik«, katerega izdaja in zalaga »Pedagogiško društvo« v Krškem, ima v svojem 5. letu to-le vsebino: Fr, Gabršek: Jana Amosa Komenskega: I. Šola v igri (IV. del). II. Kako pregnati lenobo iz šol. Prevel in uvod dodal. — Ivan Lapajne : Simon Rudmaš, koroški šolnik in domoljub. — "Jos. Bezlaj: Jednostavni predmeti iz stavbarstva in strojstva. Spisal Kar. Hesky. — y. B.\ Kotomerstvo. —z—: Iz norim-berške risarske izložbe 1. 1890. — I. L.: Pogled na pedagogiško polje 1. 1891. — Marija Michel: Statistiški pregled ljudskega šolstva v Avstriji 1. 1890. — Poročilo o »Prvi slovenski stalni učilski razstavi« Pedagogiškega društva v Krškem. — Fr, Gabršek: Poročilo o delovanji »Pedagogiškega društva« 1. 1891. — Vabilo. — Iz tega pregleda se že vidi, kako raznovrstne spise obseza najnovejši proizvod pedagoške naše književnosti. Marljivi odbor »Pedagogiškega društva«, oziroma njega predsednik in urednik »Pedagogiškemu letniku«, g. Fr. Gabršek, vreden je vsestranske podpore, in zato je res želeti, da se slovensko občinstvo odzove vabilu, ponatisnjenemu v denašnji številki našega lista. Hoffmannove povesti. V založništvu Janeza Giontinija v Ljubljani so izšle štiri Hoffmannove povesti za mladino, in sicer: »Bog pomaga«, »Peter Prostak«, »Kar Bog stori, vse prav stori« in »Kako vzgaja usoda«. Vsak zvezek je okrašeu s štirimi jeklorezi, prav takimi, kakeršne ima dotični nemški izvirnik. — Vsekakor je bila dobra misel, da se je g. Giontini namenil zaporedoma izdajati znane in mladini splošno omiljene knjižice nemškega pripovedovalca, kolikor jih je namreč dopuščenih po avstrijskih šolah, in zato smo popolnoma prepričani, da jih bode naša mladina prebirala prav tako slastno, kakor se po nemških krajih prebirajo izvirniki. Cena vsaki trdo vezani knjižici je 40 kr., vsi štirje zvezki pa se dobivajo s poštnino vred za 1 gld. 70 kr. Slovenskim roditeljem in našim šolarskim knjižnicam jih priporočamo kar najtopleje. O metodiškem pouku nemščine v I. in II. razredu slovensko - utrakvi-stiških gimnazij. Tako se imenuje korenita vzgojeslovna razprava, katero je priobčil g. prof. A. Stritof v izvestji c. k. nižje gimnazije ljubljanske. Razprava obseza 21 stranij vdlike osmerke, ima na čelu geslo: Praecepta pauca, exercitatio multa in se deli v uvod in v štiri poglavja s temi naslovi: I. Obseg učne vsebine, II. Sintetiška ali aualitiška metoda? Slovnica ali čitanka? III. Temeljna vodila aualitiške metode v luči dušeslovja, IV. Didaktiške stopinje pouka. To je prvi del ali teoretiška razprava. Drugi del (prak-tiški vzgled nemškega pouka) obeta g. pisatelj za izvestjs prihodnjega leta. — V uvodu poudarja gospod pisatelj potrebo metodiških razprav, primerjajoč jih stavbinskim načrtom. Pouk je duševno zidanje, pouku treba kakor stavbarju načrta, in baš metodiške razprave hočejo prispevati, da se stavbinski načrt za duševno zidanje izboljša in tako olajša po- 7o4 Listek. Matica Hrvaška je razposlala lanskim članom svoj »izvještaj« za upravno leto 1892., ki obseza mimo drugega, poročilo o velikem zboru »Matice Hrvaške« (glej 8. št. našega lista) in imenik vseh članov. Po slovenskih deželah jih je samd 380, torej vse premalo, če pomislimo, koliko in kakšnih knjig podaja »Matica Hrvaška« za letni donesek treh goldinarjev! Letošnje knjige izidejo, kakor smo že poročali, o Božiči in se bodo natisnile v i0.000 izvodih. Milje i Omilje ili Milica i Nevenka. — Tako se imenuje popolna zbirka ljubavuih pesmij, katero je v »Dionički Tiskari« v Zagrebu izdal sloveči pesnik Jovan Sundečič. Krasno natisnjena knjiga obseza na 272 straneh toliko pristnih pesniških umotvorov, da pesniku radi izpregledamo nekaj menj dobrih pesmij, kakeršne se končno povsod in vsakomur vrinejo v celokupno zbirko. Cena knjigi je [ gld. Goethejev »Faust« v hrvaškem prevodu. V „Dionički Tiskari" v Zagrebu je izšel prvi del Goethejevega ,,Fausta", katerega je preložil Aleksander Virag. Kdor poznd izredne težave, katere mora premagati prelagatelj tega monumentalnega dela, da je prevod vsaj dostojen izvirnika, prizna drage volje g. Viragu, da je izdal skrbno izvedeno in dobro opiljeno delo. Znano je, da se je s prelaganjem ,,Fausta" v slovenščino bavil pokojni V. Mandelc in da sta pozneje njega prevod — delo prve roke — pilila in pre-delavala Levstik in J. Cimperman ; toda za tisek ta prevod ni pripravljen nI dandanes. Kdor hoče torej citati ,,Fausta" vsaj v sorodnem jeziku, ker nimamo slovenskega prevoda, sezi po delu Viragovem! Knjiga je opremljena z dobrimi pojasnili ter stane 80 kr. Urota Zrinsko-Frankopanska. Veliki roman, katerega je znani hrvaški romanopisec Evgenij Kumičič pod tem naslovom priobčeval v zagrebškem ,?Domu i Svietu", izšel je sedaj v zagrebški knjigarni Lav. Hartmana v treh debelih zvezkih. Mi sami ga nismo prejeli, kritika pa ga hvali, da je vrlo zuamenito delo. Znameniti grobovi. Umrl je dud 23. malega srpana Elwir Michal Andriotli, jedeu najboljših poljskih ilustratorjev, v 56. letu svoje dobe. Sosebno slove" njega ilustracije k Mickiewiczevi pesmi »Pan Tadeusz« ; ilustriral pa je tudi dela Slowackega, Malczevv-skega, Groszczvnskega in Kraszewskega, takisto mnoga francoska pesniška dela. Namenil se je tudi ilustrirati najlepše pokrajine ob Visli, žal, da je njega delo ustavila prerana smrt. — Ruska lirika je izgubila slovečega pesnika A. N. Apuhtina, katerega hvalijo, da je do skrajuosti poznal psihologijo srca. Velikih stvarij ni pisal, ali njega drobne pesmi se odlikujejo po izredui nežnosti. Nekatere je uglasbil skladatelj Čajkovski. Dud 18. m. m. je umrl v Parizu skladatelj Charles Gonnod v 77. letu svoje dobe. Svetovuo slavo si je pridobil s svojim „Faustom", opero, ki se je prvič predstavljala v Parizu leta 1859. Druge njegove opere so ,,Filemou in Bavkida", ,,Kraljica iz Sabe", „La colombe", ,,Mireille", ,,Romeo in Julija", ,,Polyeucte", ,,Cinq Mars", ,,Irene". V poslednjih letih je spisal dva oratorija ,,Redemption" in ,,Mors et vita". Listnica. Devic. Brez pravega pesniškega jedra. — Vlastin. »Strti cvet« ni za nas. — Miloslav, Kokran in Neve"u. Še nezrelo. Morda o priliki kaj boljšega. ,,Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Izdajatelj Janko Kersnik. — Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo »Narodna Tiskarna« Kongresni trg št. 12. v Ljubljani. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.