#1 j m (j i i m - „ p j ' c - - * * 6 j N > s * ZIIB E LIZ A* ZIIETERTE BUKVIZE. T M KRAJNSKA H B E L I Z A. f NA t S V I T L O B O DAL ZHETERTE BUKVIZE. V’ LJUBLJANI, N A T I ,8 N I Ij J O S H E F B L A S N I K. 1 8 3 3 . r?vi i %h - %-ih IN c G L O t S A. 4 Slep je, kdor fe s’ petjam vkvarja, Modri Krajnz mu ofle kashe, Vezhi del mu frezha lashe, Pev’z shivi, vinerjč bres dnarja. Sgodbe vezhnih pevzov beri: Bil berazh je pev’z Pelida, D V’ Pontu seblo je O vida, 4 Srezhi tvoji ne savida, Itdor posna jo, Ali ighieri! 3 > Lusiade, A ) Don Quixota 5 J Nam fprizhujela pilarja, Kakofhne Parnafa pola, De ollane pev’z lirota, J/ep /e, kdor Je s' petjam vliva rja! „Kaj Petrarkov, kaj nam Taffov Treba, ftriinarjov prijetnih? *) Hlinim'. savidati, invidere, nevofliliv liili. Dan¬ te. 4) Camoe-ns. 5 J Cervantes. * . 1 4 Bo kdo bogat, fit od glafov Pevzov prejfhnih , sdajnih zhafov“? Prafha mnosh’za bo z h nevkretnih. — Komur mar ifkati vir je Pefem, ki pojo Matjashe, Mar, kar pel je pe\ r, z llir’je, Mar zhebel fo roji fhlirje, Modri Krajnz mil ofle haske. Lani je flepar ftarino t She prodajal, nofil fhkatle, Meril platno, trak na vatle, Goijfal ptujze in prijatle; Letal' kupi fi grajfhino. Zhe pev’z moj gre krishem fveta, t Si v’ kanzlijah perfte mashe, Zhe ljubesen fi obeta Vneti lepiga dekleta, Jeziti del mu Jrezka laske. Vunder peti pev’z ne jenja — Grab’te dnarje vkup gotove! Kupovajte fi gradove! Sanizhvajte-Mus darove! — 5 Sa bogallvo jili ne menja. JNjega grad neba planjave. In slalo rumena sarja, t Sreberrima' rofa trave; S’ tim pofeftvam bres leshave Pev'z shivi, vmerje bres dnarja. 6 t S O N E T. ) O Verba! frezhna, draga vaf domazha, Kjer hifha mojiga Hoji ozheta! Deb’ uka sheja me is tvoj’ga fveta Ne bla fpeljala, sapeljiva kazha! Ne vedli bi, kako fe v’ ftrup prebrazha Vfe, kar ferze fi fladkiga obeta; Ne bla mi vera v’ fvojo ženo vseta, Ne bil viharjov notrajnih b‘igrazha! Svefto ferze in delavno rozhizo Sa doto, ki je nima milijonarka, Bi bil dobil s’ isvoljeno devizo; V’ savelji bla bi davno moja barka ; Pred ognjam dom, pred tožbo mi pfhenizo Bi varval blishni fofed moj — fvet Marka. l ) 1 ) Verbenjfki patron. 1 t S O N E T. 1 opdtnik pride v’ Afrike pufbavo , 4 Stese mu smanjka, nozh na semljo pade, Nobena luzh fe fkos oblak ne vkrade , Po mefzu hrepenezh fe vleshe v’ travo'. — Nebo odpre fe, luna da fvezhavo; Tam vidi gnjesdili (lrupene gade, In lam berlbg, kjer ima ligra mlade, Vsdigvali vidi leva jesno glavo. Tako mladenzba gledati je gnalo Nakluzhje sdajnih dni, dokler napoti Je blo, prihodnoll! tvoje sagrinjalo ; Svedrila fe je nozh, reshi nafproti Shivlenja gnuf, nadlog in ftifk ne malo, Globoko bresno sja bres refhne poli. — 8 SONET. Ura II, ki na tla vihar ga simfhi trefhne, Ko toplo fonze pomladanfko Teje, t Spet oselenil femtertje bo veje, Na enkrat ne sgubi mozhi poprefhne; Al vunder sa-njga ni pomozhi refhne! Ko fpet snebi fe gojsd fnega odeje, Mladik le malo, al nizh vezli ne fhteje, Leshi tam rop trohlivofti poshrefhne. Tako ti v’ bran Aoji, fovrashna frezha, ,Sromak, ki ga is vifokofti jafne Na tla telebi tvoja mozh gromezha ; Zhe hitre ne, je fmerli fvell pozhafne, Bolj dan na dan berli sbivlenja fvezha. Dokler ji reje smanjka in ugafne. 9 4 S O N E T. K omiir je frezhe dota Ida klofuta , *) Kdor je prifhel, ko jeti pri nji v’ samero, Zhe bi imel Gigantov rok ftotero, Ne fpravi vkup darov potrebnih Plula. 2 ) Kjer bodi, mu je s’ ternjam pot pofula, Kjer 11 poifhe dom , nadlog jesero Nabere fe okrog, in v’ eno mero S’ valmi mu jesnimi na flene bula. Okrog ga dervila fkerb in potreba. Miru ne najde, zhe fromak preifhe Vfe kraje, kar jih ftrop pokriva neba: t She le v’ pokoji tihim hladne hifbe, V’ katero pelje tamna pot pogreba , Pozhije, finert mu zhela pot obrifhe. — J J sauflmi/.a. Plut, Bog bogativa. 10 SONET. Shivlenje jezila, zhaf v’ nji rabelj budi, t Skerb vfab dan mu pomlajena nevefta, Terplenje in obup mu hlapza svetla, In kaf zbuvaj , bi fe nikdar ne vtrudi. Prijasna fmert, predolgo fe ne mudi! Ti kljuzh, ti vrala, ti ti frezhna zetla, Ki pelje naf is bolezhine meda Tje, kjer trohlivotl vfe verige sgrudi, Tje , kamor mozh preganjavzov ne fesbe, Tje, kamor njih kriviz ne bo sa nami, Tje, kjer fe snebil duh bo vfake teshe, Tje, v’ pofteljo poftlano v’ zherni jami, V’ kateri fpi, kdor va-njo fpat fe vleshe, De glafni hrup nedlog ga ne predrami. t S O N E T. Tg Ml hes tebe v c 7. h ne bo, fovraslina frezha Is mojih uft prifhla befeda skala, Navadil fim fe, naj Bogu bo hvala, Terplenja tvojiga, shivlenja jezha! Navadile fo butare fe plezha , In grenkiga fo ufta fe bokala, Podplat je kosha zhes in zhes pollala , Je vezh ne ftrafhi ternjovka bodezba. Otcrpnili fo udje mi in fklepi , In okamnelo je ferze preshivo . Duha fo vkrolili nadlog oklepi; .Strah sbeshal je, s’ njim upanje goljfivo, Naprej me, frezha! gladi ali tepi, Me tnalo svedda bofh neobzhutlivo. — 12 R O M A N Z A OD DOHTARJA. „Wohtar, ti jesizhni dohtar! Kaj poftopafh ti sa mano? Ne prepiram fe s nobenim, De bi peljal mojo pravdo; Ni fhe vmerla teta moja, Teta moja, dekle ftaro, De bi , dohtar! mi opravljal Sa njo dedino bogato; t Sim premlada, de bi pifmo Shenitvanfko fe pifalo. Dohtar, ti jesizhni dohtar! Kaj poftopafh ti sa mano? 4< — „Oj deviza , oj deviza ! Mlada rosha, ferze drago! Naj zveto ti mirni dnevi! Bog ti shivi telo ftaro! l ) dedino, erbfltino. 13 Je v’ fheftnajftimu ref lelu t Se moshili fhe prebmalo — De le ljubit’ ni presgodaj, Tvoji mi pogledi prav’jo. V’ pravdah ne sheli pero ti, Al’ ferze le sa - te vshgano, Ti sheli v’ ljubesni flushit’; Bres poboja to sa tabo V r ddi mi poglede, mifli In noge s mozhjo nesnano, Koder liodifh ti, deviza, Mlada rosha, ferze drago!“ — 14 n O M A N Z A OD IZ II FAZA. Klel uzhenz fliosofije Puft na pepelnizhno jutro, Te bcfede je govoril V’ jesi fvoji tifto uro: „0 predpuft! ti zhaf prefneli, De bi vezh ne prifhel v’ drugo Ti med materne pelize ( Si poflal poshrefhno lve postave: Enkrat je bil rjesar prebrisane glave; (Dpat je tud’ bil, moac mogoijtn takrat, Al »koda, ovijar je bal 3 vit bil k’ opat. Dost’ rjesar jrrestal je vroijine in mraja, Sj) a 1 malo, pa bil skoj’ vesePga ob raj a; Je vodo in rjargn k rt h komaj imel, (le veijkrat je xejo in lakot tarpel. (Dpalu je mogla bit' druga pestrega, Bogato napitan na mehko se vlega, Na tolstsm obrajg se lirja bbuje; tDbsegla trebuha mu neso trije. l ) T« balado, katero je Burgar i3 tiare parpovesta; „King John and the Ahbot of Canterbiir.y u V3el, je xe (uda V. St** K. preslovenil ino va lete i8i8 va Tarsta mi svatlobo dal. 40 (I)pata pa ijesar ne moggl t^rpcta; pgrjVplgl o vePki vroijing po 14 tg Je mem’ opatije 3« svojo vojsko, Mogoipio sprehaja opat se pred njo. » 3 « del s?m jo,“ ijesar sg mislg in prave, ®pata vesel 3angiplivo po3dravg: „Vi delaveij boxjg, no! kakipena je? Van; post in molitev vam tekne, kaj ne?“ ,,Pa vem, de vas dolgijas 3I0 tare, in stavem, De bote hvalexng, rje dela perpravern. Mox 3vit ino moder ste, prav’j® Judje, Vam kos med uijensm’ nobedgn ne ne.“ ,,Tn slin; g m, de tsrdne 3®be tud’ imate, Tri lepe orehe 3« kratgk tjas nate; Tri mesije vam dam, kg preteije ta ijas, Tak ijem na to troje odgovor od ras:“ „Na pgrvo, lpat ®d vese.ln p®skotje, In Anxe (»paniko ®bletjen sc loije, Na sebe plajuj, kaper)®, kroglgrj in krix, In tei[e na dvror d® rjesarja kg pite. In rjesar sc vscde na sedex v?s®k?, Pa kron® na glave in palei]® v’ r®ke: ,,P®vejte, ®pal, ®d vas vedet’ xel im, Vam koFko se vreden d® v c: nar j a jdim? u „Kaj? trideset ran® s® sa Kriuja plaijale, 3a to, de be se tre tako napelPvalg, Be n?tj tjes devet ino dvajset ne dai; 3a enega bote saj bo.P kup, bg djal.“ „Patj, to je xe nekaj,“ k®j rjesar mu retje, ,,’lesarske mmgotjnmstg malo ne speije, Ne bil bg verjel, kak®r res ire xgvim, De ja 3 se lt®mii tako dobgr kup 3 stavem plaju[, kaparja), krix in brevir, Veij ur vam ne treba, k« dvajset in u tir'. ££ m ,,Ha! to je prav, ££ rjesar vesel ga pogleda, Pa „ije ££ vam je vender podrobna beseda, In kdor je naj perve to „)je‘ £ imenVal, I3 plev je preijislo 3 1 al«S xc ravnal.‘ £ „Pa skusste tretje u e tud« 3adete, de ne, bole niogl« na osle sedele. Pa>vejte, kaj rnislem j83 3de, kar ne res, Pa veste, de ,pje ££ naj ne gnajde se vmes.* 1 ,,lU«nt-Ga)la opat de sem, misel je vaua; ££ „Je prav, al resniija pa ta bart je na«a. ££ „Presvetle moj rjesar, oiji vas slepo: (Dpatov atvijar sem, m’ je Anxe ime. ££ ..P»aj 3lodja, ti nema 11? v’ Uenl-Gol’ opatije?': 3 av 3 ame se rjesar, veselo 3avpije: Preljub« moj Anxe, ker nes’ bil do^dcj UJent-Golske opat, tako bod’ 3anaprej.“ 46 „Le p«>jd« v’ UJent-Gol, opatija je tvoja, Al spredneka tvoiiga qaka serd moja, LTijil naj na osle pravir)e se boj Tam očete neq ne, kjer neq s'jan'ga ne blo, 44 Predobre gospod, naj per starem Ostane, Sej qerke latinske tre nes® ms 3nane, Nekod?. se nesem v? trole potil, In startjek ne ve, kar se mlad ne uqil. 4< „To, dobre moj Anoce, je u k o da velika, Pa pr®se kaj druj’ga, karkffile te mika; —- Tvoj smetren odgovor me 3I0 veseli; Pa prejme vesel tud’ ti moje dari. 44 „Bogastva ne treba per paPrje ortjarske, Pa ker se ponud’jo darove rjesarske, Va s proseni, presvetle moj i]esar, en dar: Ne ukodvajte moj’mn gospodu nikdar. 44 „No, dobro 3adel se p ra (ran a ti moje, ,,HJe leptre pokaxe serqe se me tvoje; J»3 tvoj mu gospodu odpustil oce bom; Pa nesel mu bodeta to pismo na dom. 44 Ve pisme rjesarskem slmje le besede: Anxe ^anaprej ne bo pasel veij ijrede; (I)pal naj mu strexe, mn 331.1 naj skerbi Dm ure, ke sreijen ve Boge, 3aspi. MEDVED PEPi ZHEBELAH. ..Buh perjetni fterdi vafhe t Se isli 1 je v’ gojsde nafhe,“ Je zhebelam medved d j ni, „Ker timu jeft soperftati Mogel nillm, perhlazhali K’ vam na pot ti m fe podal. Profim torej pervofhile Meni to, in bit’ puftite Tukaj mi per vaf Le en majhen zhaf." Na to shalofl.cn pozliene, In na fpreane taze dene Od shelja tefhko glavo; Voha flerd in ogleduje Njih panjove ter sdihuje, En zhaf milo fam s’ febo: 49 „0h de b’ mogel jeA k’ njim priti. Mogel ogenj fi vgafiti, Ki, de Aerd bi pil, Vnel je mene bil.“ Na to fe perpogne nishe, Po vfih fhtirih plašit’ blishe Ko pnnjovam fe sazhne. Pride, lishe krog sherela; Al ko vidi to zhebela, V’ jesik pizhila ga je. Sdaj, ko jesik mu oteka, On rijove ino veka: „Oh, kak brilka frnert Mi je f Jadka Aerd 1 “ Ali komej fe osdravi, 4 Spet Aerd lisat fe napravi, t Spet is gojsda perrenzhi, 4 Sj)et k’ panjovam grede blishe, t Spet on voha, fpet on lishe In fe mamit’ ne puAi. To prevselniku zhebele Varne sa hudo fo vsele, 4 50 Vfe vkup vanj slele, In ga oflepe. Medved! povej, kaj je kilo, Kar ti je ozki fteknilo? „ t Sladnoft! fladnoil! sarenzki. u Vkogi revesk, ti fe meni t Smilifh! Al, ok! nifo eni Ti enaki smed ljudi? Tim, tim, medved! ti renzkati Nikdar nimafk prenekali: t SIadnoft oflepi Umne tud’ ftvari! Ta pefem jo is ftarign rohopiTa vsota N A T U F, A. fikamor fe koli o sre m, je polna natura ve- felja, Vfe pofkakuje okrog, plefhe, prepeva fladkd. Pioshe zveto ljubesnivo lepe, po dolinah, po grizhih Lepi rasfhira fe duh, rofa ko demant fvilli. Pifan’ga zvelja golte fe vdajajo vej'ze selene, Zhhelize pridne buzhe, v fatje nalivajo med. Loge osh ! vi sverina, is germikov pifanih li- zhov Mili raslega fe glaf, v travi kohiPza zver- zhi. Bilter tam potok fhumlja, rosh, travnika she- je gafilo; Vetra tu v fcnzo ljubo pihleji vabijo naf. Kofez glafan jo per-uka, shvenzbe po vali kofize, 4 * 52 Mlade slienjize pojo, brufijo ferpe hitre. Pika pok fkedni donijo, verfhe fe kopize pro- fene; Vert in vinograd ima toliko lepih darov. Kamer fe ganem, osrem, fe odpirajo viri ve- felja; Vezhno prepevaj, moj duh, ftvarniku hvalo fveta! M. h. 53 GROB. (IS LUDVIKA H. K. HOELTY.) Tih fi, grob, globobi, V te pogled ftrafhan! Zheren pert fhirobi t S Kriva fvet nesnan. t Slavez ne prepeva, Kjer pozhiva prah, Rosha obledeva, Groba zvet je mah! Tii saftonj sdihuje Ljuba, lozh’ folse j t S'roia ornedluje, Poba ji ferze. «4 ,Szer nobena trala Ne rodi miru, Le fkos temne vrata Pride fe domu. Tu ferze šaliva Ranjeno grenkoft; Tarnkej vezhno vshiva Raja mir, fladkoA. IM. n. S O N Z E. TTi morje fvitlobe! Vajvoda semlje! Naf more lefnobe, Te megle tanine. Komej sarja slata Jutro prebudi, t Sbos nebeflibe vrala Gor verhe slati; t Serza vfe odpira riamenezh’ oltar; Kjer tvoj shar‘k umira , Vfahne semlje dar. Ti nam vinfke lerte Sorifli ljubo flaft, — 56 — S fadjem polnifh verte, Rosham dajefh raft: Ti nebefhke luzhi, Luno rasfvillifli; Vedno, vedno uzhi Zh’gavo zhaft gorifh! M. H. O D L A ( S H A V E Z. „0 ,SERZJ SIMA. (iSarajevfka). ]V . . i X™ a t Shentjurja dan fneg svezher pade Tiza ga ne more preleteli , Dekliza ga bofa pregasila, Sa njo brale/, zhevije nofi: ,,Ali ti je v noge mras, feftriza ?* 4 ,,]Ni ne meni v noge mras, o bralez! Ampak sebe mene v moje ferze; Ali fneg ni meni ferza smrasil, Mati moja mi ga je smrasila , K’ temu dala me, ki ga ne ljubim.“ 2 . k 8KEnn. ti moj Bog blagi ! Kje je sdej moj dragi? Ali je na poti ? Ali vinze pije? Ako je na poli, t Srezlmo noj popoPje ; Zlie pa vinze pije, 1« sdravju naj mu bode! Drago zlie ltufhuje; — Profto mu od mene, Profto mu od mene, Od Boga prekleto! 5 . DEKLI,SHKA KLETEV. merje manvzi (in edini Konda, Mamizi shal Konda pokopati, Pokopati dalezh prožil od dvora ; V vert seleni nefe in pokoplje Pod rumeno njega pomornnzbo. ^ fako jutro ga je obifknla : ,, 74 7 5 78 79 80 81 83 / M % um