tH konoolan
induplati glasilo delovne organizacije	induplati jarše
LETO XXXIII.	SEPTEMBER 1985
Naš prostor pod soncem je v Umagu
Poslovanje v I. polletju
Značilnosti poslovanja prvega tromesečja tega leta se tudi do konca polletja niso bistveno spremenila. Če smo za prvo polovico obravnavanega obdobja ugotavljali pomanjkanje nekaterih vrst preje in malono-vega vlakna, lahko tudi za čas od aprila do konca junija rečemo, da preskrba z nekaterimi vrstami prej ni bila zadovoljiva. Najbolj smo ob-
TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken
Temeljna organizacija je v obravnavanem obdobju dosegla celotni prihodek v vrednosti milijardo 616 milijonov 947 tisoč din, kar je za 26 % več kot smo predvidevali s planom in za 104% več od celotnega prihodka, doseženega v istem obdobju preteklega leta. Celotni prihodek predstavlja vrednost prodanih proizvodov, za katere je tozd že prejela plačilo oziroma instrument za zavarovanje plačila in izredne prihodke. Celotni prihodek je bil dosežen s prodajo tkanin, storitev in udeležbo v skupnem prihodku na domačem trgu, izvozom na konvertibilno in klirinško področje ter z drugimi prihodki.
Planirani izvoz v din je bil na konvertibilnem področju presežen za 75 %, na klirinškem pa za 17 %, medtem, ko je v primerjavi s preteklim obdobjem na konvertibilnem področju porastel za 252%, na klirinškem pa za 129 %.
Na domačem trgu smo prodali za 6 % več kot smo predvidevali s planom in za 26 % več kot v predhodnem obdobju.
Iz strukture prodaje je razvidno, da se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta zmanjšal delež prodaje na domačem trgu za 16,4 odstotne točke, povečal pa se je delež izvoza na konvertibilno področje za 9,6 odstotnih točk in izvoza na klirinško področje za 5,4 odstotnih točk. Kljub premiku pri strukturi prodaje v korist izvoza pa planski delež izvoza na klirinško področje ni bil dosežen.
Iz celotnega prihodka pokrijemo najprej stroške poslovanja, to je materialne stroške (variabilne in fiksne) in amortizacijo. Stroški poslovanja so v obravnavanem obdobju znašali 930 milijonov 552 tisoč din, kar je za 27 % več od predvidenih s planom in za 114% več od doseženih v istem obdobju preteklega leta.
Ko iz celotnega prihodka pokrijemo stroške poslovanja, nam ostanek predstavlja dohodek tozda, ki je bil dosežen v višini 686 milijonov 395 tisoč din in je za 25% večji od predvidenega s planom in za 91 % večji od doseženega v istem obdob-
čutili pomanjkanje prej v mešanicah bombaž-sintetika, to je osnovne surovine za izvoz na klirinško področje. Neizbežno je sledil izpad proizvodnje ekonomsko najbolj interesantnih artiklov, kar je preprečilo boljše finančne rezultate in poslabšalo plačilno sposobnost. Rast materialnih stroškov je bila v obravnavanem obdobju, enako kot v prvem
ju preteklega leta. Iz dohodka pokrijemo najprej takoim. obveznosti iz dohodka, ki so znašale 107 milijonov 580 tisoč din in so bile v primerjavi s planom nižje za 5%, v primerjavi z lanskim letom pa za 70% višje.
Ko iz dohodka pokrijemo navedene obveznosti, nam ostanek predstavlja čisti dohodek, ki je bil dosežen v višini 578 milijonov 815 tisoč din in je v primerjavi s planom višji za 32%, v primerjavi s preteklim letom pa za 95%. Čisti dohodek se deli na del za zadovoljevanje osebnih in skupnih 'potreb delavcev in na del za razširitev materialne osnove dela (poslovni sklad) in rezerve. Za osebne dohodke je bilo porabljeno 183 milijonov 547 tisoč din, kar je v primerjavi s planom za 6 % več, v primerjavi z lanskim letom pa za 87% več. V sredstva skupne porabe naj bi se razporedilo 18 milijonov 28 tisoč din in sicer od tega 5 milijonov 348 tisoč din za stanovanjsko izgradnjo in 12 milijonov 680 tisoč din za druge namene skupne porabe.
Preostali del čistega dohodka v višini 377 milijonov 240 tisoč din pa razporejamo: na del za zboljšanje materialne osnove dela v višini 349 milijonov 784 tisoč din in v sredstva rezerv v višini 27 milijonov 456 tisoč din.
TOZD Konfekcija
Temeljna organizacija je v obravnavanem obdobju dosegla celotni prihodek v vrednosti 635 milijonov 94 tisoč din, kar je za 30% več kot smo predvidevali s planom in za 114 % več od celotnega prihodka, doseženega v istem obdobju preteklega leta. Celotni prihodek predstavlja vrednost prodanih proizvodov, za katere je tozd že prejela plačilo oz. instrument za zavarovanje plačila in izredne prihodke. Celotni prihodek je bil dosežen s prodajo samostojnih proizvodov, storitev in udeležbo v skupnem prihodku na domačem trgu, izvozom na konvertibilno in klirinško področje ter z drugimi prihodki.
Planirani izvoz v din je bil na kon vertibilnem področju presežen za 45%, na klirinškem pa za 13%, medtem ko je v primerjavi s pre-
tromesečju, višja od rasti celotnega prihodka, prav tako pa je bil v zadovoljivem obsegu dosežen izvoz na konvertibilno področje: za razliko od prejšnjih let je bila v prvem polletju tudi zelo živahna investicijska dejavnost, saj je v teku ali pa so plačani predujmi za nekaj večjih investicij (ŠRS, parni kotel). Sicer pa so posamezne temeljne organizacije dosegle naslednje rezultate:
teklim obdobjem na konvertibilnem področju porastel za 161 %, na klirinškem pa za 123 %.
Na domačem trgu smo prodali za 209 % več kot smo predvidevali s planom in za 49 % več kot v predhodnem obdobju.
Iz strukture prodaje je razvidno, da se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta zmanjšal delež prodaje na domačem trgu za 5,5 odstotne točke, povečal pa se je delež izvoza na konvertibilno področ je za 2,8 odstotne točke in izvoza na klirinško področje za 2,7 odstotnih točk. Kljub premiku pri strukturi prodaje v korist izvoza pa planski delež izvoza na klirinško področje ni bil dosežen.
Iz celotnega prihodka pokrijemo najprej stroške poslovanja, to je materialne stroške (variabilne in fiksne) in amortizacijo. Stroški poslovanja so v obravnavanem obdobju znašali 232 milijonov 996 tisoč din, kar je za 53% več od predvidenih s planom in za 192% več od doseženih v istem obdobju preteklega leta.
Ko iz celotnega prihodka pokrijemo stroške poslovanja, nam ostanek predstavlja dohodek tozda, ki je bil dosežen v višini 402 milijona 98 tisoč din in je za 19% večji od predvidenega s planom in za 86 % večji od doseženega v istem obdobju preteklega leta. Iz dohodka pokrijemo najprej takoimenovane obveznosti iz dohodka, ki so v obravnavanem obdobju znašale 71 milijonov 67 tisoč din in so Bile v primerjavi s planom višje za 14 %, v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa za 109%.
Ko iz dohodka pokrijemo navedene obveznosti, nam ostanek predstavlja čisti dohodek, ki je bil dosežen v višini 331 milijonov 31 tisoč din in je v primerjavi s planom višji za 20%, v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa za 81 %. Čisti dohodek se deli na del za zadovoljc vanje osebnih in skupnih potreb delavcev in na del za razširitev materialne osnove dela (poslovni sklad) in rezerve. Za osebne dohodke je bilo v obravnavanem obdobju porabljeno 90 milijonov 613 tisoč din, kar je v primerjavi s planom za 11% več, v primerjavi z istim obdobjem (Nadaljevanje na 3. strani)
(Nadaljevanje z 2. strani)
preteklega leta pa za 94% več. V sredstva skupne porabe naj bi se razporedilo 9 milijonov 371 tisoč din in sicer od tega 2 milijona 633 tisoč din za stanovanjsko izgradnjo in 6 milijonov 738 tisoč din za druge namene skupne porabe.
Preostali del čistega dohodka v višini 231 milijonov 47 tisoč din pa razporejamo: na del za zboljšanje materialne osnove dela v višini 214 milijonov 963 tisoč din in v sredstva rezerv v višini 16 milijonov 84 tisoč din.
TOZD Maloprodaja
Celotni prihodek je v primerjavi s planom presežen za 2%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 42%. Dohodek je v primerjavi s planom nižji za 9%, v primerjavi s I. polletjem preteklega leta pa za 45 %višji. Temeljna organizacija je v obravnavanem obdobju dosegla ostanek dohodka v višini 19 milijonov 772 tisoč din, kar je za 14 % manj kot je bilo predvideno s planom in za 24% več kot v istem obdobju preteklega leta.
TOZD Restavracija in počitniški domovi
Celotni prihodek je v primerjavi s planom presežen za 19 %, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 66%. Dohodek je v primerjavi s planom višji za 24 %, v primerjavi s prvim polletjem preteklega leta pa za 77%. Temeljna organizacija je v obravnavanem obdobju dosegla ostanek dohodka v višini milijon 556 tisoč din, kar je za 235 % več kot je bilo predvideno s planom in za 40 % več kot v istem obdobju preteklega leta.
Delovna skupnost skupnih služb
Celotni prihodek je dosežen s svobodno menjavo dela, to je s plačili posameznih tozdov za opravljena dela in z lastnimi prihodki. Celotni prihodek je bil dosežen v višini 76 milijonov 462 tisoč din, kar je za 9 % več od predvidenega s planom in za 99 % več kot v istem obdobju preteklega leta. Iz celotnega prihodka delovna skupnost pokrije stroške poslovanja, ostanek pa predstavlja dohodek. Stroški poslovanja so v primerjavi s planom višji za 36%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 144 %. Dohodek je tako za 6 % višji od predvidenega s planom in za 95% višji od doseženega v I. polletju preteklega leta. Dohodek delovne skupnosti se razdeli na prispevke, ki se plačujejo iz brutto osebnih dohodkov in čisti dohodek, ki je namenjen le za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev.
Franc Velepec
Dopust — tudi za stroje
Letošnji julijski kolektivni dopust je bil za vse delavce naše delovne organizacije vroč — vroče je bilo tistim, ki so dopustovali doma, v hribih ali na morju, še bolj pa so se potili tisti, ki so v tovarni izvajali vsakoletna vzdrževalna dela ali opravljali redno proizvodnjo (seveda je bilo za to zaslužno izredno lepo vreme, ki pa smo ga po deževnem juniju že zelo težko čakali). Medtem, ko si je precej delavcev nabiralo novih moči za običajni vsakodnevni delovni ritem, je obstala tudi večina strojev in ostalih naprav za proizvodnjo. Vse te stroje, ki dajejo kruh zaposlenim delavcem, so prevzeli v roke delavci iz OE vzdrževanje ob pomoči nekaterih mojstrov in ostalih delavcev iz posameznih obratov, ter ob sodelovanju zunanjih sodelavcev. Potna čela, gumijaste rokavice m z mastjo ter obrabljenim oljeni zamazane roke, so dokazovale težko in zavzeto delo vseh delavcev in delavk pri čiščenju, mazanju ter popravilu strojev v pogojih, ko se je temperatura v senci dvignila nad 30 stopinj, klima naprave v tovarni pa zaradi vzdrževalnih del niso delovale.
O tem, kakšna vzdrževalna dela so potekala v Induplati Jarše in kje so se izvajala, sem se pogovarjala z vodjo OE vzdrževanje Viktorjem Marinškom. Pri ogledu rednega remonta sem marsikaj izvedela tudi od posameznih mojstrov, ki so sodelovali pri vzdrževalnih delih.
Glede na to, da ima vsaka stvai svoj začetek in konec, glavo in rep, bom remontna dela opisala po vrstnem redu naših proizvodnih obratov.
Koliko časa se je podvozje prikoli-Iice skrivalo očem?
Če pričnemo s predilnico, je potrebno z njeno proizvodnjo povezati tudi klima naprave. Le-te so bile v času remonta temeljito pregledane, namazane, komore pa prebeljene. V predilnici so bila na predilnih strojih poleg običajnega mazanja, tesnjenja ventilov, popravila pogonskih jermenov, čiščenja oblog in podobno, opravljena še dodatna nepla-nirana dela. »Lahko pa poudarim«, je dejal tov. Marinšek, »da na predilnih strojih loncev ne menjamo, temveč jih popravljamo in obnavljamo. Zaradi manjših prask zamenjava ni potrebna, povezana pa bi bila s precejšnjimi stroški.« Mojster za pripravo dela pa je povedal, da je ves čas remonta delalo približno deset delavcev, ključavničarji so nekaj časa delali celo dvanajst ur dnevno. Pri remontu so pomagale tudi ženske in učenci na počitniškem delu (čiščenje in mazanje strojev).
V pripravljalnici so bila izvedena manjša popravila, čiščenje, mazanje ali zamenjava tesnil, ventilov in ležajev.
Tkalski stroji — v času remonta še pokriti — na obnovljenem tlaku
v tkalnici se je ze en teden pred kolektivnim dopustom začelo montiranje osemnajstih remontiranih strojev. Na te stroje so vgrajene elektromagnetne sklopke MDC. »To so prve sklopke te vrste na klasičnih čolničnih statvah v naši tovarni«, je povedal Rajko Birk, vodja remonta v tkalnici. Tudi tlak v ATR tkalnici je bil obnovljen že pred teni terminom, tako da so v času remonta vanjo prestavili trideset statev, ki so bile nekaj časa na prostoru pred jedilnico.
Montaža novega širinsko-razpenjal-nega stroja se je že pričela
Remont v oplemenitilnici na ši-rinsko-razpenjalnem stroju ARTOS se je začel že tri dni pred dopu-(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani) stom. Pri njegovem vzdrževanju so sodelovali tudi vsi delavci, ki delajo pri ŠRS. Prvi teden remonta so z delom na Artosu zaključili, tako da so se naslednji teden proizvodni delavci lahko odpravili na dopust. Delavci iz OE vzdrževanje so nadaljevali z remontom. V barvami so pleskali bazene, čistili so kotle, opravljena so bila tudi ostala nujna dela. Remontna dela na ARTOSU so zavzela kar pet dni. Začele pa so se tudi že podrobnejše priprave za montažo novega širinsko-razpenjal-nega stroja. V času remonta so postavili podstavek za njegovo namestitev. Očiščeni so bili tudi bazeni in črpalke na čistilni napravi, instrumenti za varno delovanje pa podrobno pregledani in popravljeni.
Remont v kleti stare barvarne si je ogledal tudi del našega vodstva
Še dobro, da ni v črpalkah vode!
V kotlarni je bila najpomembnejša stvar popravilo precej načetega ognjeodpomega stropa v parnem kotlu. Izdelan je bil tudi nov jašek, ki služi za deponijo premoga v peč parnega kotla. Poleg vzdrževanja in popravil obstoječega inventarja se je pričel pripravljati tudi prostor za predvideno postavitev novega parnega kotla. Za začetek so premestili nekaj neuporabnih posod na dvorišče. Med remontom je delalo devet delavcev — vsi kurjači in transportni delavci. Prvi teden so delali po dvanajst ur dnevno, drugega pa običajni osemurni delavnik.
Je varno stopiti pred omarico transformatorske postaje?
Sodobnega poteka proizvodnje in sploh načina življenja si ne moremo zamišljati brez elektrike. Vsi vemo, kako negotovo se počutimo v času električnih mrkov, poznamo pa tudi primere nesreč, ki so nastale zaradi dotrajanih električnih instalacij. Da do tega ne bi prihajalo, preventivno skrbijo naši električarji. Med remontom pa so opravili nekaj pomembnejših del. Na obeh transformatorskih postajah so bili zamenjani kontakti bremenskih stikal -in urejene kompenzacije za podaljšanje faktorja delavnosti. V posameznih obratih so bili očiščeni razdelilci ter pregledani kontakti glavnih stikal. Na elektromotorjih, ki so obremenjeni v vseh treh izmenah, se je izvršila menjava ležajev. Popravljena je bila tudi avtomatika za črpalko v vodnjaku. Na Artosu pa so bili pregledani in očiščeni vsi ventilatorji. Pri električarskih delih
Skrb za naravo zahteva redno popravilo inštrumentov za čistilno napravo
Filip Grilj pri remontnih delih v našem podzemlju
je delalo štirinajst dni vseh devet delavcev.
Vse to, kar sem napisala, predstavlja v grobem prikaz del oz. nalog, ki so se izvajale med remontom. Kakor sem že na začetku omenila, jih niso opravljali samo delavci iz OE vzdrževanje, temveč tudi nekateri delavci, zlasti pa mojstri iz posameznih obratov, kar je povečalo učinkovitost samih opravil. Za nekatera inštalaterska in soboslikar-ska dela so bili najeti zunanji sodelavci, ker kadrovske kapacitete naše delovne organizacije ne zadoščajo velikim potrebam v času remonta.
Letošnji kolektivni dopust so nekateri proizvodni delavci in delavke (poleg ravnokar omenjenih) preživeli v tovarni. V posameznih obratih je namreč potekala tudi redna proizvodnja, v glavnem za izvoz. V predilnici je tako vseh štirinajst dni v vsaki izmeni delalo po pet delavk, pripravljalnica je prvi teden zaposlovala na vsako izmeno osem delavk, naslednjega pa je obratovala samo ena izmena s petimi delavkami. Mojster Franc Kurent je dejal, da so se delavke s tistih strojev, ki sc bili določeni za redno proizvodnjo, rade volje odločile za delo. Tudi v tkalnici je delalo okrog deset strojev, zaposlenih pa je bilo trinajst delavcev.
Kakor je razvidno iz samega naziva kolektivni dopust, bi to moral biti čas počitnic za vse zaposlene v delovni organizaciji. Toda zaradi različnih zahtev samega dela to ni mogoče. Tako bodo nekateri dopustovali prej, drugi pa malo kasneje. Glavno pri tem je, da si bodo vsi nabrali dovolj moči za nadaljnje delo in se naužili letošnjega vročega sonca.
Lada Lavrič
Popravilo pogonskega dela predilnega stroja — do- Tokrat gasilcu ni bilo potrebno posredovati brodošla je tudi pomoč učenca na počitniškem delu
Organiziranost sindikata v DO Induplati
Na sestanku izvršnega odbora konference osnovnih organizacij zveze sindikata, ki je bil 1. 8. 1985, je bila obravnavana sedanja organiziranost sindikata v tozdih in delovni skupnosti ter povezovanje osnovnih organizacij na ravni delovne organizacije, delovanje osnovnih organizacij in izpolnjevanje nalog, ki jih sindikatu nalagajo zakoni in statut sindikata.
Glavne naloge, pravice in dolžnosti sindikata opredeljujeta zakon o združenem delu in statut ZS. Te naloge bi na kratko povzeli:
—	vodi javne razprave in akcije o vprašanjih, ki so pomembna za družbeno-ekonomski položaj delavcev in samoupravno organiziranost v ozdih
—	daje pobude in predloge za sklepanje samoupravnih sporazumov in za spremembe obstoječih sporazumov ter sodeluje pri sklepanju samoupravnih sploš nih aktov, s katerimi se določajo medsebojna razmerja delavcev pri delu in osnove in merila za delitev sredstev za OD
—	udeležuje se obravnav pred samoupravnimi organi glede vprašanj, ki se nanašajo na samoupravne pravice delavcev in daje mnenja k zahtevam za varstvo pravic delavcev
—	skrbi za varstvo samoupravnih pravic delavcev in daje pobude organom upravljanja, delavski kontroli in družbenemu pravobranilcu samoupravljanja za začetek postopka, če so kršene samoupravne pravice delavcev in je lahko udeleženec v postopku pred sodiščem združenega dela
—	skrbi za povečanje produktivnosti dela, samoupravno planiranje razvoja, modernizacijo proizvodnje, za delitev OD po delu in rezultatih dela
—	sprejema politična stališča
—	vključuje se v delovanje krajevne konference SZDL
—	vodi predkandidacijske in kandidacijske postopke za volitve
—	sodeluje v delu razpisnih komisij
—	skrbi za informiranje delavcev
—	nadzorni odbor.
—	sodeluje v organiziranosti in aktivnosti delavcev v pripravah za LO in v uresničevanju družbene samozaščite
—	spodbuja različne oblike rekreacije ter zabavnega in športnega življenja delavcev.
Temeljna oblika organiziranja in delovanja delavcev v zvezi sindikatov je osnovna organizacija ZS. Delavci
v tozdu oz. delovni skupnosti praviloma ustanovijo eno osnovno organizacijo, če pa so posamezni deli tozda v različnih krajih ali ima tozd delovne enote z večjim številom delavcev se lahko v tozdu ustanovi več osnovnih organizacij. Če je v okviru tozda organiziranih več osnovnih organizacij zveze sindikatov, se le-te na ravni tozda povezujejo in po delegatskem načelu oblikujejo sindikalno konferenco. Sindikalna konferenca v tozdu predstavlja osnovno organizacijo pri sprejemanju samoupravnih odločitev na ravni tozda. Sindikalna konferenca voli svoj izvršilni organ — predsedstvo.
Organi osnovne organizacije Zveze sindikatov so:
—	občni zbor
—	članski sestanek
—	izvršni odbor
Na občnem zboru in članskem sestanku sodelujejo vsi delavci, izvršni odbor in nadzorni odbor pa sta stalna organa, ki štejeta vsaj po 3 člane. V tozdu, v katerem je večje število članov ali več med seboj ločenih delovnih enot ali kjer je izmensko delo, osnovna organizacija ustanovi sindikalne skupine. Vsaka sindikalna skupina ima poverjenika.
Osnovne organizacije v tozdu in delovni skupnosti, ki sestavljajo delovno organizacijo, povezujejo svoje delo v konferenci osnovne organizacije Zveze sindikatov.
Konferenco osnovne organizacije Zveze sindikatov sestavljajo delegati osnovne organizacije. Konferenca ima predsednika, lahko pa tudi izvršilni organ. Konferenca sprejema stališča ob soglasju osnovnih organizacij, torej ne more priti do odločanja z večino glasov delegatov osnovnih organizacij.
Osnovne organizacije v konferenci zlasti:
—- usklajujejo stališča o vprašanjih, ki so v interesu vseh delavcev v delovni organizaciji;
—	sprejemajo stališča o vprašanjih, ki so predmet samoupravnega sporazuma o združevanju v tozd in drugih samoupravnih splošnih aktov, ki jih sprejemajo delavci v vseh tozdih in DSSS;
—	usklajujejo svojo aktivnost o drugih vprašanjih, za katere se dogovorijo.
Konferenca lahko sklicuje za obravnavo posameznih vprašanj akcijske in problemske konference in oblikuje delovne skupine, komisije ter druga telesa.
Glede na povedana načela organiziranosti sindikata imamo v naši delovni organizaciji v tozd Proizvodnja štiri osnovne organizacije po delovnih enotah (predilnica, tkalnica, oplemenitilnica in vzdrževanje), v tozdu Konfekcija štiri osnovne organizacije po krajih delovnih enot (Radomlje, Mengeš, Peče in Mokronog), v ostalih dveh tozdih in delovni skupnosti pa je organizirana po ena osnovna organizacija. Osnovne organizacije imajo izvršilne in nadzorne odbore, v tozdih Proizvodnja in Konfekcija se povezujejo v konferenco osnovnih orga-
(Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
nizacij tozda, vse osnovne organizacije pa so povezane še v konferenco osnovnih organizacij na ravni delovne organizacije. Znotraj osnovnih organizacij so organizirane sindikalne skupine in vsaka sindikalna skupina ima po enega predstavnika v izvršnem odboru osnovnih organizacij. Zato imajo izvršni odbori precej članov, v osnovni organizaciji tkalnice šteje izvršni odbor na primer 18 članov.
Na omenjenem sestanku konference osnovnih organizacij je bilo ugotovljeno, da osnovne organizacije ne izpolnjujejo vseh svojih osnovnih nalog. Predvsem pa v osnovnih organizacijah ne tečejo razprave v zvezi s samoupravno organiziranostjo, združevanjem dela in sredstev, uresničevanjem samoupravnih pravic, ni tudi pobud in obravnav samoupravnih splošnih aktov. Te aktivnosti so otežene zlasti, ker je v tako majhnih osnovnih organizacijah težko pridobiti dosti delavcev za aktivno delovanje v organih osnovnih organizacij, ki je v večini primerov tudi dokaj strokovno zahtevno. Ote žena je tudi pomoč strokovnih služb, saj bi morale pri sedanji organiziranosti glede istih ali podobnih vprašanj sodelovati na 11 sestankih.
Osnovne organizacije so dolžne tudi samostojno sodelovati v akcijah, ki jih pripravlja in vodi Občinski svet Zveze sindikatov, predstavniki vsake osnovne organizacije so vabljeni na sestanke in posvete, vendar je vedno težko omogočiti tako odsotnost in tudi predstavniki sami ne kažejo dovolj interesa za delovanje in sodelovanje v takih oblikah dela na ravni občine.
Glede na gornje ugotovitve je bilo na istem sestanku zavzeto stališče, da bi bilo lažje zagotoviti opravljanje glavnih nalog sindikata, če bi bilo v DO manjše število osnovnih organizacij ter bi bilo v organih osnovnih organizacij manjše število članov. Tako je bilo predlagano, da bi se organizirala ena osnovna organizacija v tozdu Proizvodnja, v tozdu Konfekcija bi bili dve osnovni organizaciji in to ena za delovne enote v Radomljah, Mengšu in Pečah,, druga pa v Mokronogu, v ostalih dveh tozdih in delovni skupnosti pa bi ostala po ena osnovna organizacija, kot je organizirano že sedaj. Delovanje osnovnih organizacij bi se uredilo s pravili o organiziranosti in delu osnovnih organizacij, s katerimi bi se določile predvsem sindikalne skupine, njihove naloge, delegiranje članov v izvršni odbor osnovnih organizacij, prenašanje stališč s sindikalnih skupin v izvršni odbor in obveščanje delavcev o sklepih izvršnega odbora ter koriščenje sredstev. Ddlovanje osnovnih organizacij se financira iz članarine, ki se zbira na žiro računu osnovnih organizacij. V primeru, da bi želeli posamezne akcije voditi tudi samostojno v sindikalnih skupinah, bi se morali v izvršnem odboru dogovoriti ali določiti že s pravili, s kakšnim delom sredstev in za kakšne namene bodo razpolagali delavci v sindikalnih skupinah.
Sindikalne skupine bi se organizirale po delovnih enotah in po potrebi še ločeno po izmenah. Tako bi bilo v tozdih Proizvodnja in Konfekcija 8 do 11 sindikalnih skupin, vsaka skupina bi imela po enega predstavnika v izvršnem odboru osnovnih organizacij. Ob taki organi ziranosti bi bilo potrebno bistveno manjše število članov v organih sindikata in bi bilo lažje organizirati delo teh organov. Sedaj je na primer v izvršnih odborih osnovnih organizacij v tozdu Proizvodnja skupaj 45 članov, v tozdu Konfekcija pa 27 članov.
Na ravni DO bi se osnovne organizacije povezale v konferenco osnovnih organizacij, ki bi jo sestavljali predstavniki osnovnih organizacij in bi tako štela 6 članov.
O navedenih ugotovitvah in predlogih konference osnovnih organizacij bodo tekle po osnovnih organizacijah in sindikalnih skupinah razprave v septembru 1985. Po končanih razpravah bo konferenca oblikovala konkreten predlog organiziranosti sindikata. Te aktivnosti je potrebno izpeljati v jesenskem roku tudi zato, ker sedanjim organom sindikata v decembru 1985 poteče mandat in bi bilo smotrno ob kandidiranju novih članov organov že upoštevati organizacijske spremembe.
Alenka Kovačič
Strokovna ekskurzija članov DREF v Muro
Strokovne ekskurzije Društva finančnih in računovodskih delavcev Domžale-Kamnik 28. 6. 1985 se je udeležilo tudi 16 članov iz naše delovne organizacije. Naš cilj je bil ogled DO »Mura« v Murski Soboti, nato pa bodisi kopanje v Moravskih toplicah bodisi skok čez mejo v Avstrije.
Ob 6. uri zjutraj smo se zbrali na avtobusni postaji v Preserjah. »Pobral« nas je avtobus št. 3 (vseh udeležencev je bilo za štiri avtobuse). Pot nas je vodila mimo Ptuja, Ormoža in Ljutomera do Murske Sobote. Med potjo smo imeli seveda krajši postanek za kavico in pivo. Pomislite, nekaterim je tako zgodaj teknila celo pečenica z zeljem! Ampak, dobra je pa bila, kajne?
Pred 5650 člansko DO »MURA« smo prispeli kmalu po deveti uri. Porazdelili smo se v dve skupini in si ogledali avtomatizirano proizvodnjo v dveh izmed petih tozd v Murski Soboti — TOZD Perilo in TOZD Ženska oblačila. Vodja kontrolne službe nas je opozoril, naj ne bomo presenečeni, če se delavci oziroma delavke (ki so tu v večini), ne bodo ozirali za nami, kajti 25. junij je bil njihov zadnji delovni dan pred kolektivnim dopustom in treba je bilo še marsikaj postoriti. V »Muri« izvozijo približno 36 " 0 skupne prodaje (v Italijo, ZRN, Holandijo). 74 " „ izvoza predstavljajo predelovalni posli (tuj partner dobi blago, tu ga konfekcionirajo po kupčevi zamisli). V proizvodnji nadzirajo delo poleg domačih kontrolorjev tudi kontrolorji tujih partnerjev. Trudijo se, da bi v izvozu postali čimbolj samostojni. Vodja kontrolne službe je povedal, da so delavci preprosti, delovni, marljivi in nerazvajeni ter pripravljeni delati tudi po 12 ur dnevno, samo da uresničijo proizvodni načrt. Povprečni netto osebni dohodek v obdobju januar—maj 1985 je znašal 41.000 din. Pri ogledu proizvodnih obratov je bilo na vsakem koraku čutiti marljivost, red in disciplino. Ob pogledu in otipu čudovitih bluz, kril, kostimov smo kar vzdihovale, saj teh izdelkov ne bo možno videti v naših prodajalnah.
Ob 12. uri smo prisostvovali vsakodnevni triminutni rekreaciji ob glasbi. Odgovorni ugotavljajo, da je z uvedbo telovadbe bistveno manj bolniških izostankov, večja je storilnost, pa tudi delavci so bolj zadovoljni.
Sprehod po prostornih obratih, lepo negovanih tratah in čistih dvoriščih med obrati nas je utrudil. Kljub temu smo si na hitro ogledali še njihov center za avtomatsko obdelavo podatkov. Imajo moderno opremo in tudi dobro organizirano službo za AOP, od spremljanja proizvodnje, prodaje, nabave do ugotavljanja finančnega rezultata.
Kosili smo v hotelu DIANA v Murski Soboti. Po okusni hrani in osvežilni pijači je kopalce avtobus odpeljal v Moravec, ostali trije avtobusi so se zapeljali proti meji. V avstrijsko Radgono pa je bilo treba pešačiti.
Dobili smo sc okrog 19. ure zvečer v hotelu RADIN v Radencih. Kopalci smo bili razpoloženi in prijetno utrujeni od namakanja v prekrasnih Moravcih. V toplem, sončnem popoldnevu smo se kopali izmenoma v vseh štirih zunanjih bazenih ob hotelu. V bazenu z 38,5 °C (črnim od nafte) smo zdržali najmanj časa, največ pa v osvežilnem s 26 °C. Moravske toplice v čudovitem, od vrveža odmaknjenem delu Prekmurja priporo čarno vsakemu, ki potrebuje mir, prijazne ljudi, čisti zrak in zdravilno vodo. Nekateri naši »švercarji« pa so bili slabo razpoloženi, saj so morali za tistih nekaj stvari v nakupovalnih vrečkah plačati carino.
Po kratkem sprehodu v Radencih in osvežitvi s pijačo smo se zadovoljni odpeljali proti domu.
M. F.
Počitniško delo v Induplati
V poletnih mesecih, ko delavci preživljajo večdnevne zaslužene počitnice, mora proizvodnja potekati ravno tako kot takrat, ko nihče ne manjka. Kajti trg ne loči med delovnimi dnevi in dopusti, pozna le pomanjkanje ali hiperprodukcijo materiala oz. izdelkov. Zato je v primerih, ko se na tržišču pojavlja po\'praševanje po določenih proizvodih, potrebno zagotoviti njihovo normalno proizvodnjo, kljub odsotnosti večjega števila delavcev. Zaposlovanje v poletnih mesecih (med počitnicami) koristi delovni organizaciji, ki uspe zagotoviti normalno nadaljevanje dela, učenci pa pri tem napolnijo večno prazne »dijaške žepe«. Denar porabijo za različne namene, največkrat za interesne dejavnosti, za katere imajo starši ponavadi bolj malo posluha. Prav gotovo je vsakdo ponosen na svoj denar, zlasti, če je to prvi zaslužek in ga zato skuša čim bolj pametno porabiti. Ko prejme denar, pozabi na vse težave, s katerimi se je srečeval pri delu — od zgodnjega vstajanja, nenavajenosti na industrijski hrup in tempo dela, do nepoznavanja samega delovnega procesa in sodelavcev. Pri tem je malo lažje tistim, ki delajo med počitnicami več let pri istem delu. Čeprav so vsi vprašani menili, da delo, ki ga opravljajo, ni težko, pa lahko na podlagi svojih izkušenj v različnih tovarnah iz gimnazijskih in študentskih let trdim, da se je presneto težko privaditi osemurni stoji na nogah ali stalnemu sedenju in vedno enim in istim gibom, zlasti pa hrupu, vročini ali specifičnemu vonju po posameznih proizvodih. Res pa je, da se po opravljenem delu vsakdo raje spominja lepih trenutkov kot slabih strani, čeprav ravno le-te pišejo »prazne liste našega življenja«.
Letos je bilo v naši delovni organizaciji konec junija, julija in avgusta zaposlenih 38 učencev na počitniškem delu. Prosilcev za delo je bilo precej več kot pa ugodno rešenih prošenj. Kajti zaradi pomanjkanja materiala v določenih obratih in ustrezne prerazporeditve redno zaposlenih delavcev, proizvodnja ni potrebovala večjega števila delovnih rok. Tako so v juliju na počitniško delo sprejeli učence samo trije obrati — v OE predilnica je delalo 8 učencev, v OE vzdrževanje jih je bilo 5, v OE kovinske konstrukcije v Radomljah pa 10. V avgustu pa je bila razporejenost učencev po obratih naslednja: V OE predilnica 4 učenci, v OE vzdrževanje 3 učenci, v OE kovinske konstrukcije 8 učen cev. Mnogi od teh počitniških delavcev so v Induplati že stari znanci, saj prihajajo semkaj že več let zapored — toliko časa, dokler ne končajo svojega šolanja. Marsikdo od njih se v tej delovni organizaciji tudi zaposli, tako da ob prihodu v redno delovno razmerje že dobro pozna posamezne obrate in zaposlene delavce. Pa tudi redno zaposleni delavci se navadijo na mlade obraze z zvedavimi očmi in jih prijazno sprejemajo ter so jim pripravljeni pomagati.
V	tem članku nimam namena predstaviti vse učence in učenke, ki so v poletnih mesecih delali v Induplati, čeprav so bili po zagotovilu mojstrov vsi pridni in delavni. Pač pa sem iz vsakega obrata izbrala za pogovor nekaj počitniških delavcev. Če vas zanima kaj so povedali o sebi, svojem delu in težavah, s katerimi se srečujejo v tovarni, potem preberite pričujoči zapis.
V	predilnici je julija delala Gabi Kregar. Punca je povedala, da obiskuje srednješolski center Rudolfa Maistra v Kamniku, kjer se izobra-
žuje za komercialnega tehnika. Končala je prvi letnik izobraževanja. Zanjo delo v Induplati ni novo, saj je tu delala že lansko leto. Tako je že drugič zapored prevajalka pri stroju, v času remonta pa je pomagala pri čiščenju in mazanju strojev. Gabi je povedala, da se ji zdijo delov ni pogoji še kar znosni, saj se je že privadila na hrup in vročino. Tudi zgodnje jutranje vstajanje ji ni delalo težav, saj je potem naslednji teden, ko je delala popoldne, zjutraj spala dlje časa. Ima pa Gabi raje delo v popoldanski izmeni, saj je trdila, da so ji popoldnevi zelo hitro tekli, medtem, ko so se dopoldanske ure vlekle v nedogled. Ko sem jo povprašala, kaj bo storila s prislu-ženim denarjem, je hitro odvrnila: »Oh, denar bo hitro pošel. Nekaj ga bom zapravila na morju, nekaj ga bom namenila za nakup šolskih potrebščin, pa kakšno oblačilo bi si tudi rada kupila. Če vse to sešte-jem, mislim, da mi ga ne bo ostalo veliko.«
Edini fant, ki je bil julija zaposlen na počitniškem delu v predilnici, je bil Frenk Šemen, ki je končal drugi letnik naravoslovno-matema-tične usmeritve na srednješolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku. Frenk je delal kot pomočnik pri notranjem transportu. Med remontom je pomagal tudi pri mazanju strojev ali menjavi strojnega olja. Povedal je, da je delo med počitnicami zanj že tradicija, saj so letošnje počitnice že tretje, odkar si v vročih mesecih sam služi denar. Pa tudi Induplati bo dobro spoznal, saj je do sedaj delal dvakrat v Jaršah in enkrat v Radomljah.
V OE vzdrževanje je nekaj fantov delalo v delavnici, drugi pa so pomagali pri čiščenju in pleskanju. Marjan Pele je letos že drugič v Induplati Jarše, obakrat je v meha-
Tokrat lestev ni bila potrebna
nični delavnici. Tu je pomagal de-lavcem-vzdrževalcem pri popravljanju strojev. Zlasti med remontom je bilo veliko takšnega dela. Marjanu, ki je končal 3. letnik Srednje strojne šole v Domžalah, je delo všeč. Povedal je, da je spoznal precej stvari, ki ga zanimajo. Tudi sodelavci so bili prijazni in niso skrivali izkušenj pri delu zase, temveč so jih posredovali učencem na počitniškem delu. Na vprašanje, kaj meni o tečaju o varstvu pri delu, ki ga je opravil ob prihodu na počitniško delo, je odgovoril, da ta tečaj ni predstavljal problema, ker ga je poslušal že tretjič. Vsekakor je pametno, da vsi, ki pridejo v delovno organizacijo, poslušajo takšno predavanje, kjer se poleg splošnih znanj o požarni varnosti, socialnem in tehničnem varstvu, seznanjajo tudi z navodili za delo in zaščitnimi sredstvi za posamezen obrat. O prisluže-nem denarju je Marjan menil, da ga bo nekaj porabil za opravljanje vozniškega izpita, ostalo pa za šolske potrebščine. Vsekakor bo njegov zaslužek hitro pošel in spet bo potrebno starše prositi za žepnino.
Učenec Srednje šole za strojništvo v Ljubljani, Janez Koncilija, je bil letos prvič v Induplatih. Vendar pa ni imel problemov pri vključitvi v novo delovno okolje, niti se mu ni zdelo delo, ki ga je opravljal (pleskanje kolesarnice, stojal, železniških drogov in ograje okrog tovarne, čiščenje vrat delavnice) pretežko. Janez je povedal, da bo svoj enomesečni zaslužek namenil za nakup drsalk ali smuči.
Tudi v OE Konfekcija Radomlje je nekaj učencev pomagalo pri redni proizvodnji. V oddelku konfekcije šotorov sem srečala Tineta Gorjupa. Mladi Tine (končal je sedmi razred osnovne šole Radomeljske čete v Preserjah) je bil letos prvič (Nadaljevanje na 8. strani)
(Nadaljevanje s 7. strani) na počitniškem delu. Delal je junija, julija in polovico avgusta. Ker bo fant prejel kar precej denarja, sem ga vprašala, kako ga bo porabil. Nato pa mi je skromno priznal, da bo varčeval pri Ljubljanski banki. Rekel je še, da ne ve, za kaj bo namenil privarčevani denar. Prav gotovo pa ima fant kakšne skrite želje, le da jih ni hotel izdati.
Tine Gorjup je bil letos prvič na počitniškem delu
Glede na to, da so v oddelku kovinskih konstrukcij v glavnem zaposleni samo moški, sem bila presenečena, ko sem za nekim strojem zagledala dekle s slapom povezanih rjavih las. Še bolj me je presenetilo, ko sem zvedela, da je na počitniškem delu. Marta Rahne, kakor se dekle imenuje, je doma iz Rače in je končala 1. letnik Srednje usnjarske šole v Domžalah. V Indu-plati je delala cel avgust. Toda na-
Bo Marta Rahne po končanem šolanju poznala delo v vseh DO v občini Domžale?
mesto, da bi si Marta vsaj v juliju privoščila počitnice, je pridno delala v Traku v Mengšu. Sicer pa pozna že delo v treh tovarnah domžalske občine. Lansko leto je namreč delala v Tosami. Ko sem jo prosila za primerjavo dela v teh treh tovarnah, je odvrnila, da je povsod delala pri strojih in da zato težko poda kakšno primerjavo. Prisluženi denar bo porabila za nakup šolskih potrebščin, pa še kakšno oblačilo bi si rada kupila.
V petek je imel Jože Korošec v rokah še kovinske palice za šotore, v ponedeljek pa že svinčnik
Tudi z Jožetom Korošcem iz Pre-serij (končal je drugi letnik Srednje kovinarske in usnjarske šole v Domžalah) sva se seznanila pri stroju. Jože je namreč valjal kovinske palice za šotore. Tudi on bo šel tako-rekoč iz tovarne v šolo, saj je delal v Radomljah do zadnjega avgusta. Povedal je, da si letos drugikrat služi denar med počitnicami, le da je bil lansko leto v Jaršah v barvarni. O delu je menil, da ni pretežko, prav tako se je razumel s sodelavci.
Pri delu z ročno vodenim strojem sem srečala tudi Dušana Narata, ki je štipendist naše delovne organizacije, obiskuje pa Srednjo kovinar-
Največja Dušanova želja je — imeti lastno motorno kolo
sko šolo v Domžalah. Dušan je sta ri znanec v Radomljah. Tu je namreč delal že lani. Pozna pa tudi Jar še, saj je bil v juniju na štirinajstdnevnem proizvodnem delu v OE vzdrževanje. Povedal je, da je šel delati zato, da bi uresničil svojo trenutno največjo željo — to pa je, imeti lasten motor.
Kaj naj povem za konec? Menim, da so vse povedali že učenci sami. Nekateri, zlasti tisti, ki so prišli prvič na delo, so bili bolj plahi pri izražanju svojih občutkov. Ostali, ki že od petnajstega leta dalje »okušajo tovarniško življenje«, imajo več izkušenj in so bili tudi bolj zgovorni. Vsi zaposleni delavci pa se moramo zavedati, da zgledi vlečejo in da se počitniški delavci zgledujejo po nas. Pa tudi delovno organizacijo ocenjujejo po odnosu med njimi in rednimi delavci. Od tega je torej odvisno, ali neko tovarno pohvalijo ali ne, pri čemer delovni pogoji stopijo v ozadje.
Lada Lavrič
VABILO K SODELOVANJU!
DOBRODOŠLI STE VSI, KI PIŠETE, RIŠETE ALI FOTOGRAFIRATE!
LAHKO NAPIŠETE PESEM, ZGODBO, REPORTAŽO, RAZGOVOR S SODELAVCEM, KOMENTAR, RAZ NA POROČILA, GLOSO, FARSO,...
LAHKO NARIŠETE KARIKATURE, KRATKE STRI PE, SESTAVITE REBUSE, ANAGRAME, KRIŽANKE VSEH VRST IN OBLIK,...
LAHKO PA POPESTRITE GLASILO TUDI S FOTOGRAFIJAMI, KI BI ZANIMALE ŠIRŠE OBČINSTVO.
VSE ZGORAJ NAŠTETE PRISPEVKE HONORIRAMO!
Uredniški odbor
Intervju z Janezom Pezdirjem, novoimenovanim šefom razvojnega sektorja
Kakor je bilo objavljeno že v prejšnji številki Konoplana, je bil po sklepu sestanka delavskega sveta DSSS, ki je bil 7. junija, imenovan za šefa razvojnega sektorja Janez Pezdir, dipl. ing. tekstilne tehnologije. Na omenjena dela in naloge je bil tovariš Pezdir razporejen 15. avgusta za obdobje štirih let. In kakor je navada, da v Konoplanu predstavimo vse novoimenovane vodje tozdov oziroma šefe sektorjev in tiste, ki so po delovni dolžnosti v pogostejših stikih z delavci, smo se odločili, da tudi tovarišu Pezdirju zastavimo nekaj vprašanj v zvezi z njegovim delom in nadaljnjo dejavnostjo v delovni organizaciji.
— Bralce bodo gotovo zanimali vaši osebni podatki o starosti, izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah. Se lahko predstavite!
Rojen sem bil 7. 6. 1939. leta v Ljubljani. Po poklicu sem dipl. ing. tekstilne tehnologije. Najprej sem bil zaposlen v DO Totra Ljubljana, nato sem prišel v Induplati Jarše, kjer sem bil od 1969. do 1980. leta. Po odhodu iz Induplati sem se zaposlil v Dekorativni Ljubljana. Zdaj sem se pa ponovno vrnil v Induplati.
— DO Induplati gotovo dobro poznate, saj ste bili tukaj zaposleni enajst let. Kakšna dela oziroma naloge ste opravljali?
Devet let sem bil na delih, in nalogah vodja razvoja proizvodov, zadnji dve leti pa sem bil imenovan za vodjo TOZD Proizvodnja.
— Kje ste se zaposlili po odhodu iz Induplati in kakšne delovne dolžnosti ste opravljali?
Iz Induplati sem odšel v Ljubljano v DO Dekorativna, kjer sem nekaj časa skrbel za uvajanje novih surovin in tehnologije v predilnico, tkalnico in pripravljalnico. Zatem pa sem bil zadolžen za preskrbo deviz, s katerimi smo kupovali surovine na inozemskem tržišču.
— Obedve pravkar omenjeni delovni organizaciji spadata v tekstil-
no industrijo. Ali je možna primerjava med njima in na podlagi katerih kazalcev?
Najprej moram poudariti, da se proizvodna programa obeh tovarn precej razlikujeta. V Dekorativni se izdeluje blago za oblazinjenje pohištva — če sem natančnejši, gre za proizvodnjo plišev in ploskih tkanin. Seveda pa imata obe delovni organizaciji tudi določene stične točke, ki se kažejo na področju tehnologije, organizacije, poslovanja, tudi nekateri poslovni partnerji so isti. Nasploh lahko rečem, da se v končni fazi programa dopolnjujeta.
— Ko ste prvič prišli v Induplati, ste bili vodja razvoja proizvodov, zdaj opravljate dela in naloge šefa razvojnega sektorja. Kakšne tendence se kažejo na področju razvoja slovenske in svetovne tekstilne industrije?
Svetovna tekstilna industrija, zlasti tista v razvitih deželah, stremi za čim popolnejšo avtomatizacijo proizvodnih programov, kar naj bi ob povečanju kvalitete proizvodov omogočilo njeno uspešnost v izredno hudem konkurenčnem boju. Razvite države vlagajo sredstva v tiste tkanine, ki imajo vgrajenega čimveč znanja in so tudi ekonomsko donosnejše.
Tudi slovenska tekstilna industrija se v zadnjem času usmerja v zahtevnejše tehnične tkanine, izdelane iz sintetičnih in delno naravnih vlaken, v tkanine z višjo obdelavno stopnjo. Glavna naloga slovenskih tekstilcev pa je trenutno posodobitev strojnega parka, kar je nujno potrebno zaradi tega, da se lahko sploh pojavljamo kot konkurenti na svetovnem trgu.
Če ocenim uporabo materialov, potem lahko rečem, da je trend isti tako doma kot po svetu — v tehničnih tkaninah prevladujejo umetna vlakna, ki se nenehno izpopolnjujejo, za oblačilno industrijo pa je zna čilno vračanje k naravnim materialom. Slovenija, pa ne samo Slovenija, cela Jugoslavija, se tu sreča z velikimi problemi, uvažati je potrebno tako umetne materiale kot naravna vlakna. Je pa tekstilna industrija ena od redkih industrijskih dejavnosti v Sloveniji, ki z izvozom končnih izdelkov krije vse potrebe po uvoženem tekstilnem materialu in surovinah.
— Tekstilna industrija spada med najstarejšo industrijsko dejavnost na svetu. Njen strojni park je marsikje tehnološko precej zastarel. Kakšne so perspektive za nadaljnje delovanje tekstilnih tovarn?
Kakor sem že dejal, je potrebno čimbolj elastično pristopiti k posodabljanju strojev, tako da se ne bomo še v nadalje srečevali s primeri, ko osemurni delovni prispevek našega delavca ustreza dveumemu delu zahodnonemškega delavca. Svetovna tehnologija se skokovito razvija, tako da razlike med zastarelimi in sodobnimi stroji ne bo možno nič več reševati s ceneno delovno silo.
Vsekakor naletimo na težave, ko se vprašamo, kje dobiti sredstva za posodabljanje. Precejšnja perspektiva in tudi začetna rešitev za številne tekstilne tovarne so mednarodni krediti. Kriteriji za njihovo pridobitev pa so zelo strogi. Dobivale jih bodo le tovarne, ki bodo imele izvozno pripravljene programe. Mislim pa, da velik del slovenskih tekstilcev vsaj delno zadošča tem pogojem.
— V preteklosti so bile tekstilne tovarne v glavnem na področjih s cenejšo delovno silo, kjer so zaposlovale večinoma ženske. Mar je ta lastnost, ki je imanentna posledica obdobja od prve industrijske revolucije dalje, prisotna tudi danes?
Tega ne bi mogel trditi. Sedanja tekstilna industrija ni več delovno intenzivna, nasprotno, močna je težnja po kapitalno intenzivni tekstilni proizvodnji. Tendenca sodobno opremljenih tekstilnih tovarn se ka-(Nadaljevanje na 10. strani)
Zelo pomembne kemikalije za nemoteno proizvodnjo v tekstilni industriji predstavljajo v neprimernem skladišču v primeru požara veliko nevarnost za zaposlene delavce in tudi gasilce
(Nadaljevanje z 9. strani) že v zmanjševanju potreb po kvantiteti delovne sile. Le-ta naj bi bila bolj strokovno -podkovana in skladno s tem tudi bolje plačana.
— Povrniva se k vašemu konkretnemu delu! V Induplati so bila dela oziroma naloge šefa razvojnega sektorja sistemizirane, vendar pa nezasedene do vašega prihoda. Ali poznate delovne naloge, ki jih boste opravljali? Kakšne težave predvidevate v vašem poslovnem življenju?
V moj delokrog -spada načrtovanje in usklajevanje razvoja celotne delovne organizacije, tehnologije, nadalje prostorski razvoj in sodelovanje z vodji razvojnih služb in sektorjev znotraj tovarne. Vse te naloge, ki so nujne za uspešno poslovanje podjetja, je do sedaj poleg opravljanja svojih obveznosti in ob znatnem sodelovanju vodij razvojnih oddelkov usklajeval tovariš direktor.
Ja, tudi težave bodo! Menim, da bodo naj večje tiste zunanje — denimo tiste, ki jih bo povzročila uved-
ba novega deviznega zakona. Upam pa, da se bom razumel s sodelavci. Želim, da bi bilo čim manj konfliktov v naših odnosih.
— Kakšno vlogo opravljajo razvojni oddelki v organizacijah združenega dela nasploh in konkretneje v naši delovni organizaciji? Kakšna je povezanost med proizvodnjo in razvojnim sektorjem?
Naloge razvojnih oddelkov v različnih ozdih so si podobne. Povsod namreč stremijo k napredku tehnologije, k prostorski usklajenosti rasti tovarne, k uvajanju novih, pred vsem iskanih proizvodov in seveda želijo doseči dobre ekonomske učinke.
Če se pa dotaknem inovacijske politike, potem trdim, da so inovacije stvar vseh zaposlenih delavcev. Vsekakor je potrebno podpirati in usmerjati inovatorstvo. Dejstvo pa je, da največ inovacij oziroma predlogov pride iz neposredne proizvodnje, kajti tu delavci, ki se vsak dan srečujejo s stroji, tudi najhitreje
predvidijo možnosti za njihovo odpravljanje oz. predlagajo drugačno rešitev. Seveda se z inovacijami ukvarjajo tudi razvojni oddelki, le da se te novitete kažejo v uvedbi novih artiklov in proizvodov.
— Potemtakem želite dosegati uspehe — tako pri vašem osebnem delu kot z delovno organizacijo! V čem naj bi se kazali rezultati?
Moje delo in trud naj bi se ob pomoči vseh zaposlenih kazala v napredku tovarne. Z besedo napredek pa razumem posodabljanje proizvodnje, uspešno poslovanje, lažje in čimbolj ekonomično delo vseh zaposlenih ter približevanje svetovnim trendom razvoja. Upam, da mi bo ob pomoči sodelavcev to tudi uspelo.
Tudi mi se pridružujemo njegovemu mnenju. Tovarišu Pezdirju želimo pri opravljanju del in nalog šefa razvojnega sektorja čimveč osebnega zadovoljstva in poslovnih uspehov.
liiliiliililllllliiiiiinil
Razgovor vodila Lada Lavrič
' llllillllilii
Investicije, investicije
V	zadnjem času se v večjih obratih naše delovne organizacije izvajajo večja ali manjša investicijska dela. Njihov namen je posodobitev proizvodnje in razširitev oziroma novogradnja določenih prostorov, ki bodo služili vse večji proizvodnji našega blagovnega asortimana. S podatki o investicijski dejavnosti INDUPLATI me je seznanil vodja službe za gospodarjenje z osnovnimi sredstvi tov. Alojz Pušlar.
V	letošnjih poletnih mesecih je zelo živahno v TOZD KONFEKCIJA V RADOMLJAH. Že maja se je začelo preurejanje bivšega skladišča za kovinske konstrukcije v šivalnico in montažni oddelek za kovinske konstrukcije. Obnovljena prostora obsegata skupaj 800 mr površine.
Dela bodo končana do konca avgusta, čeprav je bilo planirano, naj bi se zaključila že po dveh mesecih. Celotna vrednost te investicije znaša okrog 15,000.000 din.
Za potrebe tozda Konfekcija je naročenih in plačanih osemnajst šivalnih strojev, od katerih pa jih je šest že prispelo v Radomlje. Poleg tega je bila za obrat kovinske konstrukcije nabavljena štiritonska pnevmatska stiskalnica, naročena pa je tudi strojna žaga za rezanje Al cevi.
TOZD Konfekcija v Radomljah se je spremenila v pravo gradbišče. Adaptirati se bo namreč začela tudi lopa št. 5131, ki bo namenjena skladiščenju tkanin in drugih materialov. Ureditev takšnega skladišča je
postala nujno potrebna, ker se sedaj tkanine, folije in drugi materiali shranjujejo v odprtih prostorih, kar nemalokrat povzroča materialno škodo. Stroški te investicije bodo znašali okoli 16,000.000 din.
Pomanjkanje skladiščnih prostorov so občutili tudi v OE konfekcija MOKRONOG. Zato so v začetku junija pričeli z gradnjo skladiščne lope, ki že služi svojemu namenu. Ta lopa je namenjena za skladiščenje tkanin in gotovih izdelkov. Do sedaj se je vse to nahajalo po hodnikih in raznih manjših skladiščih, kjer je bilo marsikomu v napoto, obenem pa je oviralo prehod. Stroške te novogradnje cenijo na 17,000.000 din.
(Nadaljevanje na 11. strani)
»Kamen na kamen palača«
Pogled v notranjost enega izmed prostorov v preureje nem nekdanjem skladišču v Radomljah
Odločitve delavskih svetov
(Nadaljevanje z 10. strani)
Seveda tudi TOZD PROIZVODNJA ne zaostaja v investicijski dejavnosti. Tako potekajo pripravljalna dela za montažo novega širinsko-raz-penjalnega stroja. Vzhodnonemški strokovnjaki bodo ob pomoči naših delavcev to delo opravili približno v treh mesecih.
V tkalnici se je končala rekonstrukcija tkalskih strojev. Obnovljenih je bilo osemnajst strojev.
Istočasno so delavci obnovili tlak v ATR tkalnici in delno v spodnji tkalnici. Prav tako so električarji obnovili električno napeljavo, prepleskane pa so bile tudi stene, tako da bo delo v teh prostorih prijetnejše. Delavci bodo laže vzdrževali čistočo v delovnih prostorih, kar naj bi vplivalo na boljšo kvaliteto tkanin, ki bodo zaradi snažnih prostorov čiste oziroma vsaj manj umazane, kar pa je bilo do sedaj pogosta praksa.
Tovariš Pušlar je poudaril, da ne smemo pri naštevanju investicij pozabiti na letošnjo največjo naložbo t. j. nabavo novega parnega kotla. O tem je Konoplan bralce že seznanil v prejšnjih številkah!
Tako nam ta kratek pregled investicij pokaže, da smo v letošnjem letu vložili precejšnja sredstva v izboljšanje naših delovnih pogojev in strojne opreme. Prav gotovo precej več kot v prejšnjih letih! Seveda so potrebe po modernizaciji tovarne ogromne, za kar pa bodo potrebna še ogromnejša denarna sredstva. Pri tem se moramo vsi zaposleni zavedati, da nam teh sredstev ne bo nihče podaril, temveč jih bomo morali zaslužiti sami — to pa je možno le z boljšim in učinkovitejšim delom ter dobro kvaliteto naših izdelkov.
Pripravila: Lada Lavrič
Varilec Al konstrukcij pri delu
Dopustniški julij člane delavskih svetov ni pustil pri miru. Nabralo se je kar precej stvari, o katerih so morali nemudoma sklepati. Tako je bila ena seja pred kolektivnim dopustom, druga pa ob izteku meseca.
11. 7. 1985 je bil sestanek delavskega sveta TOZD Proizvodnja. Najprej so člani delavskih svetov sklepali o zahtevi za varstvo pravic Draga Avramovskega, delavca v OE oplemenitilnica. Avramovski se je pritožil na sklep komisije za osebne dohodke TOZD Proizvodnja z dne 10. 5. 1985. V svoji vlogi je navedel, da njegova dela oziroma naloge — priprava vložka, centrifugiranje in sušenje — niso ustrezno ocenjena, da norma ni ustrezno postavljena oziroma je nepotrebna, obenem je zahteval izplačilo razlike osebnega dohodka za čas, ko ni evidentiral svojega dela.
V razpravi so člani delavskega sveta ugotovili, da je bila ocena navedenih del oziroma nalog sprejeta na referendumu dne 18. 5. 1984 ter se dela od takrat niso spremenila, da so ta dela vseskozi normirana in je tudi prav, da norma ostane, da so nekatere trditve Avramovskega posledica nerazumevanja obračunavanja doseganja norme in na osnovi tega tudi osebnega dohodka ter da njegova vloga vsebuje tudi določene neresnice in podtikanja. Takšna je npr. trditev, da je obratovod-kinja Katja Kham v sedmih mesecih, ko ni pisal normirnih lističev, namerno pošiljala obračunskemu centru napačne podatke o količini njegovega dela. Avramovski je v tem času dobil izplačan osebni dohodek na podlagi osnovne ocene del oziroma nalog, ne pa na podlagi normirnih lističev, ki jih ni hotel izpolnjevati. V zvezi s tem je delavski svet zavrnil zahtevo za varstvo pravic omenjenega delavca, obenem pa bo proti njemu uveden disciplinski postopek zaradi neizpolnjevanja obračunskih listov.
Delavski svet ie potrdil predlog Odbora za spremljanje inovacijske dejavnosti. Ta odbor je predlagal izplačilo denarne nagrade za inovacijo in koristen predlog tovarišu Lojzu Peterlinu. Omenjeni tovariš je namreč z izdelavo dvojnega en-telj aparata iz domačega materiala prihranil dosti deviz, ki bi bile potrebne za njegov uvoz.
Po obravnavi predloga o nakupu opreme za novo ambulanto je delavski svet odobril plačilo razlike med namenskimi planiranimi sredstvi in končno ceno opreme za splošno in zobno ambulanto, zobotehnični laboratorij ter čakalnico. Manjkajoči denarni znesek v višini 1,151.248 din se bo financiral s sredstvi iz sklada skupne porabe.
Nadalje je delavski svet obravnaval samoupravni sporazum o zdru-
ževanju sredstev za izgradnjo linije za dehidracijo blata na centralni čistilni napravi, katerega je tistim delovnim organizacijam, ki so priključene na čistilno napravo, poslalo v sprejem Komunalno podjetje Domžale TOZD Centralna čistilna naprava. Podpisnice tega sporazuma naj bi združevale dinarska sredstva za izgradnjo objekta in naprav ter devizna sredstva za uvoz kemikalij, ki omogočajo obratovanje čistilne naprave. Po razpravi so člani delavskega sveta zavrnili sprejem samoupravnega sporazuma.
Odobrili pa so plačilo enkratnega prispevka v višini 580.900 din, ki je skupaj s sredstvi ostalih organizacij združenega dela v občinah Domžale in Kamnik namenjen za izgradnjo linije za dehidracijo blata. Denar in prispevek posameznih ozdov je različen, odvisen je od količine oddvajanja odplak v čistilno napravo.
KP Domžale TOZD Centralna čistilna naprava je vsem večjim koristnikom čistilne naprave poslala v potrditev predlog o pokritju izpada dohodka TOZD Centralna čistilna naprava. Navajajo, da je v letu 1984 prišlo do izgub zaradi prenizkih cen. Delavski svet je sprejel sklep, da bo Induplati Jarše TOZD Proizvodnja pokrila del izpada dohodka v višini 241.942 din.
Sledila je obravnava pristopne izjave h konzorciju za ravnanje z nevarnimi odpadki. Ta konzorcij je pred tremi leti ustanovilo KP Ljubljana z namenom, da bi na območju Ljubljane z okolico rešili problem shranjevanja in odstranjevanja nevarnih odpadkov. Konzorcij je sestavil seznam ozdov, pri katerih se pojavljajo nevarne odpadne snovi. Ob tem si je zastavil za cilj zgraditev naprave za uničevanje in deponiranje nevarnih odpadkov. DO Induplati do sedaj še ni bila članica tega konzorcija. Ker pa se v TOZD Proizvodnja pojavljajo nevarne odpadne snovi, ki jih ni možno odpeljati na obstoječo deponijo KP Domžale, je pristop h konzorciju nujen. Člani konzorcija pokrivajo vse materialne stroške njegovega delovanja s plačilom letne članarine 100.000 din, vsak novi član pa pri vstopu prispeva 600.000 din, da bi se izenačila realna vrednost novih in starih članov. Delavski svet TOZD Proizvodnja je odobril pristop h konzorciju za ravnanje z nevarnimi odpadnimi snovmi.
Na DO INDUPLATI sta prispeli dve prošnji za dotacije.
Prvo prošnjo je poslal Onkološki inštitut Ljubljana, ki želi finančno pomoč pri nabavi nove rentgenske opreme. Dosedanja tovrstna oprema je zastarela in popolnoma izrabi j e-(Nadaljevanje na 12. strani)
(Nadaljevanje z 11. strani) na, tako da je potrebna njena obnova.
Univerzitetni klinični center TOZD Univerzitetna ginekološka kilnika, oddelek za medicinsko genetiko je ravno tako prosil za denarno pomoč pri nakupu fotomikroskopa Leitz, ki se uporablja predvsem za preiskavo kromosomov. V naši delovni organizaciji so zaposlene večinoma ženske: prav gotovo bo ta aparat preneka-teri omogočil ugotoviti genitalno ali kakšno drugo bolezen že v začetnem stadiju, tako da bo možna ozdravitev tudi zahrbtnih bolezni.
Člani delavskih svetov so nato sprejeli sklep, da vsaki omenjeni medicinski ustanovi odobrijo finančno pomoč v višini 100.000 din.
Drugemu julijskemu sestanku, ki
je bil 30. 7. 1985, so prisostvovali člani vseh štirih delavskih svetov.
Po poročilu tovariša Kilešnika o rezultatih poslovanja v prvem polletju 1985 so delavski sveti sprejeli sklep, da se ugotovi periodični obračun in sprejme predlagana začasna razporeditev dohodka in sklep o novi vrednosti točke.
Tovariš Klešnik je dejal, da so vsi združeni tozdi in DSSS prvo polletje zaključili s pozitivno finančno bilanco, kar pa pomeni, da se v nadalje ne bo smelo spati na lovorikah, temveč bo potrebno vložiti veliko truda, da bi rezultate poslovanja obdržali na sedanji ravni ali jih celo presegli.
Glede na dosežene rezultate poslovanja je po družbenem dogovoru možen dvig vrednosti točke, ki znaša po novem 0,35 din.
Sledila je informacija o razpisu javne obravnave o predlogu odstopa sredstev za centralno čistilno napravo. Induplati Jarše TOZD Proizvodnja je namreč v letih 1976, 1977 in 1978 združevala določena sredstva za izgradnjo čistilne naprave. KP Domžale TOZD Centralna čistilna naprava je predlagala vsem ozdom, ki so združevali sredstva za izgradnjo te naprave, trajni brezplačni odstop vloženega deleža. Ker pa je po naših samoupravnih aktih za odstop sredstev potrebno izvesti referendum, so člani delavskega sveta TOZD Proizvodnja sklenili razpisati javno obravnavo o predlogu odstopa vloženih sredstev DO Induplati tozdu Centralna čistilna naprava.
Pripravila: Lada Lavrič
Počitniški odmevi
Poletni dopusti — preživeti bodisi na morju, v planinah, v raznih izletniških krajih ali pa kar doma — odmevajo v medsebojnih pogovorih še dolgo v jesen, največkrat tja do pogovorov o tem, kako bomo preživeli najdaljšo noč v letu — Silvestrovo. Pri tem tudi Konoplan ne želi biti izjema. Le da si tokrat nismo izbrali za sogovornike običajne dopustnike, temveč tiste, ki so letovali v okrevališčih ali zdraviliščih. Vsi ti — gre za 79 delavcev in delavk DO Induplati, so bili poslani v okrevališča oziroma zdravilišča na predlog KOOS DO, stroški okrevanja pa so se krili iz sredstev skupne porabe. Prednost pri takšni obliki preživljanja dopusta so imeli zdravstveno ogroženi delavci, sledijo delavci, ki so potrebni preventivnega zdravljenja, kot zadnji pa socialno ogroženi delavci oziroma družine.
Prvo skupino delavcev je predlagala zdravnica — specialistka za medicino dela iz obratne ambulante Induplati, drugo skupino posamezna osnovna organizacija sindikata ali zdravnica iz naše ambulante, delavci oziroma družine iz tretje skupine pa so preživeli dopust v počitniških domovih Induplati na predlog osnovne organizacije sindikata ali socialno-zdravstvene službe v delovni organizaciji.
Naše okrevance je letos sprejelo oziroma jih bo še (nekateri gredo na okrevanje šele oktobra) sedem letoviških krajev. Največ jih je bilo v Umagu, sledijo šmarješke toplice, Čatež in Laško, sedem pa jih je odšlo v Rogaško Slatino, pet jih je poiskalo mir in sprostitev na Mali planini, eno delavko pa je sindikat poslal v Dolenjske toplice.
Za mnenje o zdraviliškem oziroma okrevališkem paketu sem povprašala nekaj sodelavcev. Nisem jih obiskala v kraju letovanja, temveč sem se pogovarjala z njimi pri delu, vendar pa ni bilo prevelike časovne razlike, tako da so bili spomini na boj ali manj prijetno preživet dopust še sveži. Vsakdanje delo je tako pretrgala misel na dopust, letovanje, počitnice. Oči so zažarele in počitniški utrinki so se prelili v besede.
Marija Rahne, zaposlena na delili oziroma nalogah klasiranja surovih tkanin v tkalnici, je letovala že konec junija. Bila je v Umagu, na okrevanje pa je odšla iz zdravstvenih razlogov (prestala je dve operaciji). »Vreme na Jadranu je bilo lepo, če-
prav so v notranjosti tožili zaradi obilnega dežja«, je povedala Rahne-tova. Dodala je, da se je v počitniškem domu DO Induplati počutila zelo dobro, le »hrana je bila lahka, za moške je je bilo res bolj malo«. Marija je bila precej v vodi, kar je koristilo njenemu zdravstvenemu stanju, tudi morski zrak ji je prijal, veliko bolj kot zasmrajene kotline osrednje Slovenije. »Ali mi je dopust koristil? Odpočila sem se, toda dosežena starost in petindvajset let dela v Induplati mi je pustilo določene sledi,« je zaključila Rahnetova.
Ena od malerk v tkalnici, Francka Rusjan iz Dol pri Moravčah, je dopustovala na Mali planini. Sredi julija si je deset dni nabirala moči v naročju planinskih trav, gorskega sonca, nočnega hladu in vetrovnih popoldnevov. Vseskozi navajena na skromnost je bila Francka zadovoljna z oskrbo v počitniškem domu Induplati, ki sta ga upravljala novopečena zakonca — naša sodelavca Anica in Dušan. Pritožila se je le nad pomanjkanjem vode, kajti uporabljali so le kapnico (za kuhanje
in umivanje), katero pa je bilo potrebno racionalno trošiti. »Dolgčas mi ni bilo, čeprav je bilo na planini malo stalnih dopustnikov, v glavnem so hodili mimo nas izletniki«, je trdila Rusjanova. »Tudi zdravnica dr. šiška mi je priporočila mir, pravzaprav sem se pa v petintridesetih letih dela, hrupa že do sitega naveličala«, je še dodala.
V zdravilišču Laško je preživela desetdnevni zdraviliški paket šivilja v tozd Maloprodaja Majda Završnik. Majda je bila letos že tretjič v Laškem, vsakokrat na predlog zdravnice in sindikalne organizacije. »Obisk v zdravilišču mi veliko pomeni, zlasti terapija, ki jo določi zdravnik v toplicah in ki obsega vsakodnevno masažo, kopanje in razgibalne vaje. Toda zdravja mi ne more povrniti noben, še tako dober zdravnik. Imam namreč precejšnje težave s hrbtenico, tako da tudi že šest let delam samo štiri ure dnevno«, je opisala svoje zdravljenje Završ-nikova. »Nasploh pa je bilo v Laškem zelo lepo, tako okolje, hrana, kot odnos osebja do dopustnikov, k čimer je pripomoglo še lepo vreme, ki je omogočilo krajše sprehode v bližnjo okolico in ogled mesta z raznimi kulturno-zgodovinskimi spomeniki.«
Štiriinpetdesetletni Matevž Burja, mojster mehanične delavnice, je preživel desetdnevni paket v Umagu. Tudi on je bil zadovoljen z dopustom, ki mu ga je po štiriintridesetih letih delovne dobe omogočila delovna organizacija. Povedal je, da v Umagu ni imel večjih težav, razen tega, da je prvič, odkar letuje na morju, naletel na meduze. Ena mu je pustila tudi spominek, ko se ga je oprijela s strah vzbujajočimi lovkami. Pa ni bilo prehudo, brazgotina pa bo tudi po približno pol leta izginila. »Sicer pa meduze niso motile prijetnega poležavanja na vro-(Nadajevanje na 13. strani)
(Nadaljevanje z 12. strani) čem pesku in lenarjenja po kosilu. Sončno vreme pa je vsekakor koristilo mojim razbolelim sklepom na rokah in nogah«, se je brezskrbnega okrevališkega paketa spominjal Matevž.
To je le nekaj misli nekaterih naših okrevancev, ki so se deset dni predajali soncu in brezskrbnemu lenarjenju v nekaterih letoviških krajih. Koliko misli bi izrazilo šele vseh 79 okrevancev! Prav gotovo se med njimi najdejo nekateri, ki s takš-
nim letovanjem niso bili zadovoljni, prepričana pa sem, da je večini to ustrezalo. Vsaj tako sklepam na podlagi pozdravov, ki sta jih uredništvu Konoplana poslala dva naša sodelavca. »Rad bi še zahvalil vsem, ki so mi omogočili bivanje oziroma zdravljenje v Rogaški Slatini«, je pisal Viktor Lamberšek in dodal »prijetno je bilo združeno s koristnim.« Tudi Zalka Korošec je bila na zdravljenju v Rogaški Slatini. V pismu je izrazila podobne želje: »Zahvaljujem se vsem, ki so mi omogo-
čili to koristno zdravljenje.« Njihovi sodelavci pa upamo, da imajo vsi okrevanci, ne samo ta dva, lepe spomine na preživet dopust. Prav gotovo se bodo pri tistih, ki se bodo kmalu upokojili, spomini na te in še druge počitnice pred njimi pomešali s spominjanjem utrinkov iz dela — bodisi za stroji ali kje drugje. Le kateri bodo pestrejši? Želimo, da ne bi bili ne eni ne drugi preveč žalostni.
Lada Lavrič
V zdravilišču Laško zdravijo predvsem obolenja hrbtenice in sklepov ter stanja po poškodbah in operacijah
V Rogaški Slatini je letovalo sedem sodelavcev — okrevancev
Javna
obravnava
V času od 24. julija do 16. avgu sta 1985 je potekala javna obravna va osnutkov naslednjih samoupravnih splošnih aktov:
—	samoupravnega sporazuma o združevanju v DO INDUPLATI
—	statuta DO INDUPLATI
—	samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD (DSSS)
—	sprememb in dopolnitev pravilnika o delovnih razmerjih TOZD (DSSS)
—	sprememb in dopolnitev pravilnika o obveznostih in odgovornostih delavcv TOZD (DSSS)
—	pravilnika o varovanju materialnih in drugih dobrin TOZD (DSSS).
Navedeni akti so bili razdeljeni po obratovodskih pisarnah, kjer so jih delavci lahko dobili na vpogled, obravnavani pa so bili na konferenci 00 ZS DO in v tednu od 12. do 16. avgusta 1985 po zborih delavcev v vseh tozdih in delovni skupnosti.
Bistvenih pripomb v javni obrav navi ni bilo, zato bomo v kadrovsko organizacijskem sektorju pristopili k pripravi predlogov teh aktov za sprejem na referendumu oziroma zborih delavcev. Pripravljene bodo tudi spremembe statutov temeljnih organizacij in delovne skupnosti glede organizacije samoupravnih orga nov in nekaterih statusnih določb,
ki so potrebne zaradi sprememb v samoupravnem sporazumu o združevanju v DO, statutu DO in samoupravnih sporazumih o združevanju dela delavcev v tozdih oziroma delovni skupnosti.
Tako se bo pravilnik o varovanju materialnih in drugih dobrin sprejemal na delavskih svetih v septembru, spremembe in dopolnitve pravilnika o delovnih razmerjih iz pravilnika o obveznostih in odgovornostih delavcev pa na zborih delavcev, prav tako v septembru. Ostali akti se sprejemajo na referendumu po tozdih oziroma DSSS, ki bodo praviloma v prvi polovici oktobra.
Alenka Kovačič
Precizno delo zahteva natančnega delaven
Novo v svetu
TERMOPISALNI STROJ IBM 6750
Termopisalni stroj IBM je pisalni stroj s popolnoma novo tehnologijo. Nima ne klasične pisalne glave ne pisalnega kolesca. Pisalne znake prenaša s toploto na vsak papir in na folije. Njegova dobra lastnost je še v tem, da je zelo tih, med tipkanjem se skoraj nič ne sliši. Poleg te prednosti tudi piše izredno hitro — trikrat hitreje kot »navadni« pisal ii stroj.
Elektronsko shranjeni znakovni nabori termopisalnega stroja IBM 6750 vsebujejo do 220 posameznih znakov, vključno s številkami, posebnimi znaki za tuje jezike in tehničnimi simboli. Brez zamenjave znakovnega nabora je možno pisati besedila v raznih jezikih, s številnimi tehničnimi simboli. Vtipkati je potrebno le ustrezno kodno številko — in to je vse. Nato se lahko piše v danščini, finščini, francoščini, angleščini, grščini, italijanščini, španščini, nemščini, poljščini, ruščini in seveda v vseh naših jezikih.
Termopisalni stroj IBM ne naredi svojih znakov s pomočjo toplote le vidne, temveč tudi nevidne. Zato pri korekturah ne ostane nobena sled od prejšnjega »odtisa« na papirju. Napaka se ne opazi.
Povzeto iz Pregleda, Ljubljana
Gasilska vaja IGD Induplati
Po alarmu so gasUci pohiteli v vozilo, da bi "hitreje prišli do mesta požara
Posvet napadalcev pred vstopom v prostor, v katerem je zagorelo. Ove skupini napadalcev sta pričeli z gašenjem namišljenega požara
Okvirna obrazložitev vaje
Pri gasilcu niso toliko pomembna leta kot pripadnost in odgovornost, ki jo gasilec čuti ob nastalih kritičnih situacijah
V času, ko ognjena stihija pustoši po Dalmaciji, Istri, pa tudi v marsikateri delovni organizaciji, ne moremo biti brezbrižni in si misliti — pri nas v DO Induplati ne more zagoreti.
Ravno tekstilne tovarne sodijo v vrh požarne ogroženosti, že sami materiali in delovni proces pa omogočajo, da se majhen požar v nekaj trenutkih razširi v katastrofalnega.
Zato smo v okviru rednega usposabljanja članov našega Industrijskega gasilskega društva sklenili organizirati vaje na najbolj požarno ogroženih objektih v naši DO.
Za vajo, ki smo jo izvedli 9. 8. 1985, smo si izbrali skladišče preje II. To je Jesen objekt z zidanimi podpornimi stebri, krit s salonitno opeko. V njem je približno 10—20 ton sintetike in bombaža — skladiščenega v lesenih, kovinskih in plastičnih zabojih.
Skladišče je v zelo slabem stanju, v slučaju požara pa ogroža še ostale objekte, ki so v neposredni bližini.
Vajo smo izvedli na naslednji predpostavki:
Zaradi udara strele je nastal požar na skladišču preje II in obstaja možnost, da se razširi na obe tkalnici in skladišče preje I.
Z gašenjem so pričeli delavci ATR tkalnice, ki so požar prvi opazili, alarmirali gasilce, sami pa začeli gasiti južni del objekta in ščititi skladišče preje I.
Oddelek, ki je po alarmu prvi zapustil gasilsko orodjišče, je odvzemal vodo iz hidranta pred barvarno, z dvema skupinama izvedel napad na severni del skladišča in ščitil sosednje objekte.
Drugi oddelek je odvzemal vodo iz hidranta pred orodjarno in napadal južni del skladišča.
Tretji oddelek je črpal vodo z motorno brizgalno »Rosenbauer« iz potoka Mlinščica, gasil objekt z zahodne strani, ena skupina pa se je opremila z izoliranimi dihalnimi aparati in zaščitno obleko ter se pripravila za notranji napad.
Po približno 15 minutah je bila vaja končana, pospravili smo opremo in odšli v orodjišče, kjer je Franc Bleje podal oceno vaje.
Število gasilcev, oprema in usposobljenost sta zadovoljivi, saj je prvi napadalni oddelek dobil vodo že tri minute po alarmu, ostali pa z razmikom ene minute.
Kot na vsaki vaji pa so bile tudi na tej vidne nekatere pomanjkljivosti.
Hidrantni sistem iz ATR tkalnice in orodjarne je preslaboten in ne ustreza svojemu namenu. Objekt sam je požarno močno ogrožen, v njegovi neposredni bližini pa je še smetišče, ki je tudi potencialni povzročitelj požara.
Po podani oceni in kratkem razgovoru smo se razšli z mislijo, da bi imeli še veliko takšnih srečanj, nikakor pa ne tistih ob požariščih.
Vinko Hribar
Pri požaru je potrebno zaščititi tudi Še zadnji napotki pred vstopom v sosednje objekte	skladišče
ZVEZNO PRIZNANJE ZA MARLJIVO DELO MARICI JERMAN
Marica Jerman je zaposlena v naši DO že 31 let. Pričela je kot učenka v gospodarstvu, ob delu končala srednjo tekstilno šolo v Kranju, nato delala v tehničnem sektorju na raznih delih, sedaj pa je tehnolog za predilnico. V vsem tem času je poleg svojega rednega dela rada sodelovala tudi na drugih področjih. Naj jih naštejem le nekaj! Pričela je z mladinsko organizacijo v DO (sekretar, predsednik), istočasno je bila sekretar občinskega komiteja mladine v Domžalah, nato pa nadaljevala v vseh drugih DPO (sekretar OZK) in samoupravnih organih. Poleg tega je delovala v občini, krajevni skupnosti, bila je članica CKS, predsednica občinske konference ZKS, predsednica skupščine otroškega varstva, sedaj pa je podpredsednica DPZ v Domžalah in članica tovariškega razsodišča pri CK ZKS. Bila je trikrat delegat na slovenskih kongresih ZKS in na zadnjem zveznem kongresu v Beogradu.
Za vse to njeno dolgoletno marljivo delo je že v prejšnjih letih dvakrat dobila občinsko priznanje, sedaj pa še zveznega — RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO. To je lepo priznanje, katerega pa si je Marica prav gotovo zaslužila.
Iskreno čestitamo!
D. C.
Oblačenje gasilcev-napadalcev v zaščitne obleke PREFLAM, ki ščitijo gasilce pred veliko vročino
Polletno poročilo o nesrečah pri delo
V polletnem obdobju, v času od 1. 1. 1985 do 30. 6. 1985 smo pri analizi nesreč pri delu ugotovili:
Poškodovanih je bilo 18 delavcev, od teh 1 težje, kar je za 25 % manj kot v enakem lanskem obdobju.
Ostali kazalci pa so bili:
Pogostnost poškodb pri delu je bilo 1,8 zaposlenih na 100, resnost pa znaša 9 dni, kar pomeni, da je bil vsak poškodovanec povprečno 9 dni odsoten z dela.
Nesreče pri delu in trajanje odsotnosti z dela po tozdih
Tabela 1:
Nesreče	TOZD Proizv.	TOZD Konf.	DSSS	TOZD Rest.	TOZD Malopr.	Skupaj
Nesreče v zvezi z delom	10	3	—	—	—	13
Nesreče na poti	3	2	—	—	—	5
Skupaj	13	5	—	—	—	18
Tabela 2:						
Izgubljeni delovni dnevi	TOZD Proizv.	TOZD Konf.	DSSS	TOZD Rest.	TOZD Malopr.	| Skupaj
Zaradi nesreč pri delu	103	26	—	—	—	129
Zaradi nesreč na poti	19	14	—	—	—	33
Skupaj	122	4G	—	—	—	162
Pri raziskavi vzrokov nesreč pri delu ugotavljamo na prvem mestu nepazljivost, nestrokovnost pri delu, kršenje predpisov in navodil za varno delo ter neuporabo osebnih varovalnih sredstev.
I. Pirc
Objekt pri vhodu v tovarno, ki je sedaj že popolnejši (spominska fotografija)
Kolo napredka poganja ustvarjalno delo
S trditvijo, da je gonilna sila človekovega napredka razvijanje vedno novih stvari, izumljanje novih kombinacij, iskanje nepoznanega v znanem, se vsakdo strinja. Pri tem niti ni važno, ali gre za čisto tehnične rešitve ali pa za filozofsko-miselne sisteme. Vsaka nova stvar namreč pomeni korak naprej v razvoju človeštva ter istočasno osvobajanje ljudi. Pri tem niti ni potrebno, da gledamo daleč nazaj v zgodovino in se naslajamo z razvojem egipčanske, starogrške ali starorimske civilizacije, dovolj je, če se soočimo z manj oddaljeno preteklostjo naših dedov in pradedov. Dovolj podatkov imamo o njihovem načinu življenja in dela ter njihovem mišljenju. Dejstvo je, da je bilo njihovo življenje in delo na dokaj nizki stopnji razvoja. Res pa je tudi, da so se izkopali iz zaostalosti ter fizične in duhovne ujetosti. Bližina civilizirane srednje Evrope in avstrijska kolonizacija je bila bolj cokla v razvoju slovenske dežele, kot pa njena gonilna sila. Ves visokošolski študij slovenskih izobražencev je potekal v tujini, večina je potem tam tudi ostala. Toda kljub mačehovskemu odnosu stare Avstrije do napredka v provincialni kranjski deželi, se je le-ta razvijala. In to tako na račun majhnih, nikjer omenjenih iznajdb, kot pomembnih izumov. Čeprav je bilo marsikaj »uvoženo« iz zahodne civilizacije, ni nikjer rečeno, da v teh stvareh ni niti kančka slovenske miselnosti. To namreč kaže precejšnje število slovenskih strokovnjakov, ki so delovali v raziskovalnih teamih v
tujini.
V današnjem času majhen slovenski narod ne sme ponavljati napak iz preteklosti. Tako vrhunske strokovnjake kot sposobne inovatorje je potrebno obdržati doma. Seveda tega ne bo storila prisila, temveč ustrezni pogoji delovanja, primerne nagrade in pravilna strokovna pomoč.
Zakaj tako obširen uvod? Prav gotovo imamo tudi v naši sredini — tako pri delu v OZD kot v okolju, kjer živimo, ljudi, ki ustvarjajo, izumljajo nekaj novega. Ob tem se lahko vprašamo, kakšen je naš odnos do njih! Na žalost jih večina že vnaprej razglasi za nespametne, mogoče malce čudaške, ki bi se lahko ukvarjali z marsičem pametnejšim. Zlasti pa bi bilo bolje, da bi v poznih nočnih urah spali in prišli naslednje jutro spočiti na delo, ne pa da iščejo podatke iz različnih knijg jih primerjajo, stokrat izvedejo en in isti poskus, se jezijo nad napakami in se čisto otroško veselijo uspehov.
Vsaj začetnikom pomeni največ to, da družba prizna in sprejme njihove rešitve, predloge, novosti. Pri večini to vzbudi še večji ustvarjalni polet. Družbeno nepriznavanje pa marsikaterega ustvarjalnega duha stre ali prežene v tujino.
V naši delovni organizaciji je prav gotovo zaposlenih precej sposobnih ljudi. Mogoče se je marsikdo zavzemal za novosti ali predlagal nekaj novega. Zanimivo bi bilo izvedeti, na kakšen odnos je naletel pri ustreznih organih. O tem sem se pogovarjala z inovatorjem Lojzetom Peterlinom, vodjo skupine v tkalnici, o katerem je tekla beseda na julijskem sestanku delavskega sveta TOZD Proizvodnja, kjer je bila predlagana denarna nagrada za njegovo inovacijo in koristen predlog.
O sebi in svojem delu je tovariš Peterlin povedal naslednje:
»V kamniškem TITANU sem se izučil za orodjarja. Ker pa je bilo tega kadra že takrat dovolj na razpolago, sem postal vzdrževalec v proizvodnji. Takoj sem se odločil, da si
bom službo vzdrževalca poiskal bliže domu (Lojze je namreč iz Preserij — op. p.). Po odsluženem vojaškem roku sem se zaposlil v STOLU, nekaj časa pa sem delal tudi v privatnem sektorju v Mengšu. Ker pa so konec sedemdesetih let nastale v INDU-PLATI večje potrebe po mojstrih v tkalnici, sem se zaposlil tukaj. V službo sem bil sprejet 1. 9. 1977. Za ta dela in naloge je bilo takrat spre jetih deset kandidatov. Dva meseca smo imeli teoretični in praktični pouk, da smo spoznali proizvodnjo od vlakna do končnega izdelka.
Konec leta 1977 so v našo DO prispele prve brezčolnične statve SOMI ET. Ker nismo imeli izkušenj z njimi, je delovna organizacija poslala na izpopolnjevanje v firmo SOMET v Italijo tri bodoče vzdrževalce. Pri začetnem obratovanju je prihajalo do tehničnih težav, katere pa nam je s strokovnimi nasveti pomagal reševati ing. tov. Pezdir. Od vseh desetih fantov sem na Sometih ostal neprekinjeno samo jaz, drugi pa so odšli bodisi iz delovne organizacije, bodisi k drugemu delu.
Na statvah se je v osmih letih, kolikor časa sem v službi, zamenjalo že mnogo artiklov. Tako je naneslo, da smo na šestih večjih tkali isti dvoširinski artikel št. 3599. Ker pa so bile potrebe po tem artiklu, smo vključili še dva stroja. Pri tem pa je zmanjkalo entelj aparatov. Izposodili smo si jih v DO Dekorativna v Ljubljani. Toda ti entlji niso bili dobri, delali so veliko napak, pri tkanju je bilo mnogo škarta.
Pri tem se je začelo! Ko sem gledal tkalke, kako negodujejo nad neprestanimi napakami, sem sklenil, da bom popravil in izboljšal entelj aparate. Za poizkus sem izdelal plo-
ščico z jezičkom in priredil izposojeni entelj tako, da je deloval brezhibno. Toda pojavila se je nova slaba stran — ker osnovna izvedba aparata ni bila namenjena obratovanju ploščice z jezičkom, temveč ploščice z zavoro, so se jezički močno obrabljali. Zato sem sklenil, da bom izdelal popolnoma nov dvojni entelj aparat. Poskusnega sem montiral letos februarja, od takrat do danes ni naredil nobene napake na robovih. Ta entelj je izdelan iz pločevine in precej zapleten. Sklenil sem narediti enostavnejšega, bolj estetskega, zlasti pa funkcionalnej-šega. Rečeno, storjeno! Doma sem izdelal estetsko in tehnično brezhiben entelj aparat, ob dvojnem pa je nastal še enojni (ki je levi in desni), tako da je nova kolekcija entlja popolna. Izdelana sta v celoti iz materialov, ki jih je možno dobiti na domačem tržišču. Redna proizvodnja s temi entlji je stekla konec junija. Menim, da sem z izdelavo dvojnega in enojnega entelj aparata, ki se lahko uporablja za čolnične in brezčolnične statve z listavko, prihranil mnogo dragocenih deviz (entlji so se do sedaj uvažali — op. p.), ki se bodo tako porabile v druge namene.«
Levi entelj je uporaben za somete, desni pa za čolnične statve
Lojze Peterlin pa je poleg tega predlagal tudi izboljšanje delovnih pogojev v vdevalnici z montažo posebnih gibljivih valjev. O tem je povedal naslednje: »Bil sem v vdevalnici, kjer sem si ogledal, kako de-lavke-vdevalke pripravljajo osnovni valj za vdevanje v liste in greben. Pri tem težkem delu, ki poteka da-(Nadaljevanje na 17. strani)
(Nadaljevanje s 16. strani)
nes na isti način kot nekoč, se mi je utrnila misel, da bi poenostavil delo in tako izboljšal delovne pogoje. Izdelal sem načrt za montažo dveh gibljivih valjev, na katera bi postavili osnovo, delavka-vdevalka pa bi tako pripravila na lahek način niti na stojalo za vdevanje v liste.
Ko se je obratovodja tovariš Kotnik seznanil z mojim predlogom za izboljšanje delovnih pogojev v vde-valnici, je izjavil, da tega zaenkrat ni možno uresničiti, pač pa da se bo ta predlog upošteval pri gradnji nove tkalnice.«
Tovariš Peterlin je še povedal, da ni nikoli razmišljal o tem, da bi sam podal kakšne nove predloge ali izboljšave na delovnem mestu. Toda, ko je opazoval nenehno ustavljanje stroja in številne napake pri delovanju statev, mu žilica ni dala miru, da se ne bi spoprijel s problemi. Vidimo pa, da dokaj uspešno! Dodal je, da rad raziskuje in uvaja novosti. Tako je hotel ob Mlinščici projektirati hidroelektrarno za svoje namene, pa je pri iskanju dovoljenj naletel na številne težave. »Ugotovil sem, da lahko naredim le tisto, kar ustvarim z lastnimi rokami, če iščem pomoč in dovoljenja, se takoj srečam z raznimi preprekami,« je menil Lojze. Ali ni škoda, da se tudi na tak način ovira človekova inventivnost!
Lada Lavrič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame Marije KERN
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz razvoja ter delovni organizaciji za izraze sožalja, cvetje ter spremstvo na zadnji poti.
Majda Božič
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta
Jožeta NIEDERIVANGERJA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izraženo sožalje, za spremstvo na njegovi zadnji poti in za podarjeno cvetje.
Vsem še enkrat iskrena hvala
Doroteja Korošec
Preja na vložkih je pripravljena za barvanje
BOLNIŠKI IZOSTANKI V JUNIJU 1985
TOZD	Štev. zaposl.	Bolezen V %	K r> II	Nega druž. članov v %	Sprem. druž. članov v%	Redni in pod. por. dopust v %	Skupaj v %	0 'O f §
Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken	569	4,81	0,42	0,66	0,06	1,02	6,97	6985
Maloprodaja	29	2,05	—	—	—	3,47	5,52	280
Restavracija	18	5,56	—	—	—	—	5,56	175
Konfekcija	299	4,99	0,17	0,91	0.19	2,69	8,95	4708
DSSS	110	2,02	—	0,29	0,04	0,91	3,26	632
Povprečni izostanki za celotno podjetje: Zaposlenih 1025 delavcev
Izostanki zaradi bolezni	4,50	%
Izostanki zaradi nesreč	0,28	%
Izostanki zaradi nege
druž. člana	0,67	%
Izostanki zaradi spremstva	0,09	%
Izostanki zaradi porod, in pod. porod. dop.	1,54	%
Skupaj:	7,08	%
BOLNIŠKI IZOSTANKI V JULIJU 1985
TOZD	Štev. zaposl.	Bolezen V %	1, p > ii Z -o	Nega druž. članov v %	Sprem, drui članov v%	Redni in pod. por. dopust v %	Skupaj v %	Izpadle ure
Proizvodnja izdelkov								
iz sintetičnih vlaken	566	3,36	0,60	0,25	0,02	1,24	5,47	5689
Maloprodaja	29	1,39	—	—	—	3,36	4,47	260
Restavracija	20	2,26	—	—	—	—	2,22	84
Konfekcija	294	3,36	—	0,33	0,07	3,06	6,82	3691
DSSS	110	i,n	—	0,28	0,04	1,38	2,81	5G8
Povprečni izostanki za celotno podjetje:
Zaposlenih 1019 delavcev Izostanki zaradi bolezni	3,09	%
Izostanki zaradi nesreč	0,34	%
Izostanki zaradi nege
druž. člana	0,27	%
Izostanki zaradi spremstva	0,03	%
Izostanki zaradi porod, in pod. porod, dopusta	1,84	%
Skupaj:
5,57 %
obvestila iz kadrovske službe
TOZD PROIZVODNJA
Prišli:
1.	GRILJ MARIJA, predica, prišla
1.	8. 1985,
2.	CURIČ MOJCA, tkalka, prišla 12. 8. 1985,
3.	JUG ZDENKA, previjanje, prišla 12. 8. 1985,
4.	POGLEDNIK ANICA, tkalka prišla 19. 8. 1985.
Odšli:
1.	NERALIČ ANKA, tkalka, dne 2 7 1985
2.	" BERNOT MARTINA, kem. teh., dne 14. 7. 1985,
3.	PAVLIC OLGA, tkalka, dne 14. 7. 1985,
4.	KLJEŠČIK MOJCA, tkalka, dne 31. 7. 1985,
5.	KOCJAN TATJANA, tkalka, dne 12. 7. 1985.
TOZD KONFEKCIJA
Prihodov ni bilo.
Odšli:
L PAVLI URŠKA, šivilja OE Mengeš, dne 7. 7. 1985,
2.	PODMILJŠAK VOJKO, cer. oddelek, dne 7. 7. 1985,
3.	TROJANŠEK JOŽI, del. v konf. OE Mengeš, dne 9. 7. 1985,
4.	BENDA FRANC, varilec KK Radomlje, dne 14. 7. 1985,
5.	MALIČI MALIC, KK Radomlje, dne 30. 7. 1985,
6.	KRAKAR HELENA, šivilja OE Mokronog, dne 31. 7. 1985,
7.	ROKAVEC JELKA, šivilja OE Mengeš, dne 25. 8. 1985,
8.	REMS IVANA, šivilja OE Ra domlje, dne 31. 8. 1985.
TOZD MALOPRODAJA in TOZD RESTAVRACIJA — sprememb ni bilo.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Prišel:
1. dipl. ing. JANEZ PEZDIR, šef razvojnega sektorja, dne 1. 8. 1985.
POROČILI SO SE:
CIMERMAN MARIJA, previjanje, poročena ŠMID,
LAVRIČ IVANKA, predenje, poročena GOLOB,
BERLEC MARIJA, previjanje, poročena KOMATAR,
BLAŽIČ ANA, šivilja, poročena HOČEVAR,
MERELA ANICA, šivilja, poročena ERKLAVEC.
Iskreno čestitamo!
POROČILO O GIBANJU OD ZA JUNIJ 1985
Pregled osebnih dohodkov za junij 1985 za delo v polnem delovnem času ob normalnih delovnih pogojih in polni zahtevnosti del in nalog:
Razred	TOZD Proizv.	TOZD Malopr.	TOZD Restavr.	TOZD Konf.	DSSS	Skupaj
do 30.000				5		5
30.000—35.000	6			11		17
35.000—40.000	49			51		100
40.000—45.000	113	1	1	61		176
45.000—50.000	97	2	3	72	1	175
50.000—55.000	125	13	2	32	11	183
55.000—60.000	65	6	5	22	16	114
60.000—65.000	39	4	2	14	7	66
65.000—70.000	22		1	7	17	47
70.000—75.000	19	1	1	3	10	34
75.000—80.000	6	1		1	7	15
80.000—85.000	6			1	11	18
85.000—90.000	1			2	10	13
90.000—95.000	1			2	4	7
95.000—100.000	1	1			5	7
nad 100.000	1		2	1	9	i3
Skupaj	551	29	17	285	108	990
Naj nižji OD	32.061	44.284	44.701	24.202	46.219	24.202
Naj višji OD	115.947	96.569	102.193	107.762	139.569	139.569
Povprečni OD	51.444	57.027	62.165	47.426	74.434	53.143
Vrednost	točke za	junij je znašala v brutto vrednosti 0,330 din.				
POROČILO O GIBANJU OD				ZA	JULIJ	1985
Pregled osebnih dohodkov			za julij 1985 za	i delo	v polnem delovnem	
času ob normalnih delovnih pogojih in polni				zahtevnosti del		in nalog:
Razred	Q si	sl	U O * N	Q ^ N C	C/D C/D	IS a
	o 2	o ”	O o	O O	C/D	
	E-* n.	E- S	E- ti	h y	Q	C/D
do 35.000				2		2
35.000— 40.000	13			24		37
40.000— 45.000	94			77		171
45.000— 50.000	118	2	1	63		IM
50.000— 55.000	91	4	4	44	3	146
55.000— 60.000	105	14		26	15	160
60.000— 65.000	49	3	8	17	14	91
65.000— 70.000	31	2	1	14	6	54
70.000— 75.000	19		1	7	12	39
75.000— 80.000	11	1		2	10	24
80.000— 85.000	4	1	1	1	9	16
85.000— 90.000	4			2	9	15
90.000— 95.000	1			2	10	13
95.000—100.000	1			1	4	5
100.000—105.000	1	1			4	6
nad 105.000	1		2	1	10	14
Skupaj	543	28	18	283	106	978
Najnižji OD	36.850	47.293	49.681	32.434	50.549	32.431
Na j višji OD	122.726	101.236	111.571	114.292	147.729	147.729
Povprečni OD	54.085	60.618	66.397	50.795	78.960	56.243
Vrednost	točke za	julij je znašala v brutto vrednosti 0,350 din.				
fl Jarše r. o.	Uredniški	odbor:	Ivica CESNIK,	Lada	LAVRIČ,	odgovorni
urednik, Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIC, Katja KHAM, Vida KOŽELJ, Maks LAVRINC, Marjan MALI, Kristina PUNGERČAR in Franci VELEPEC. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za mformacije SRS (421—1/72 od 8. 4. 1974).