Koledar prireditev
SOBOTA, 15. JULIJ Velike Lašče
Medena tržnica
(Čebelarsko društvo Velike Lašče)
SOBOTA, 29. JULIJ, po 8. sv. maši velikolaški trg
Dan gospodinj
(Društvo podeželskih žena Velike Lašče)
SOBOTA, 15. JULIJ, s štartom med 10. in 11. uro Turjak
Odprto občinsko
prvenstvo v lokostrelstvu
(LK Turjak)
SOBOTA, 2. SEPTEMBER, Rob
Občinsko prvenstvo v balinanju
(TVD Partizan)
NEDELJA, 10. SEPTEMBER, ob 14. uri, Dvorska vas
2. Krpanove igre
(KTŠD Krpan)
VELIKOLAŠKI POLETNI FESTIVAL 2006
(julij-september)
Občina Velike Lašče bo z namenom popestritve poletnih in prvih jesenskih dni letos organizirala Velikolaški poletni festival, ki bo zajemal različne glasbene in druge prireditve. Prireditve se bodo vrstile na dva tedna na različnih lokacijah v občini (Turjak, Velike Lašče, Rob...).
Festival se bo pričel 15. julija po naslednjem programu:
SOBOTA, 15. JULIJ, ob 20. uri
Cerkev Marije, Kraljice angelov na Veliki Slevici
GLASBENI KONCERT
v izvedbi harfistk Mojce Zlobko Vajgl in Aleksandre Verbitskaje ter violinista Mirana Kobla
NEDELJA, 30. JULIJ, ob 20.30 uri
Grajsko dvorišče na gradu Turjak
GLEDALIŠKA PREDSTAVA »KAJ TI JE DEKLICA?«
v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana
Zamisel in režija: Jaša Jenull, Vida Cerkvenik Bren Dramaturgija: Marko Bratuš
SOBOTA, 12. AVGUST, ob 20. uri
Kulturni dom v Robu
KONCERT DRUŽINE ZEMLJIČ - LA FAMILIA
Štirinajstčlanska družina Zemljič je primer povezovanja dveh kultur, argentinske in slovenske, ki sta jima petje in družina pomembni vrednoti. Njihove pesmi so spojitev dveh izročil, slovenskega tradicionalnega družinskega prepevanja z argentinskim folklornim glasbenim bogastvom.
SOBOTA, 26. AVGUST, ob 20.00 uri
Trg pred Levstikovim domom v Velikih Laščah
KONCERT RIBNIŠKEGA PIHALNEGA ORKESTRA
pod vodstvom prof. Matjaža Jevšnikarja
SOBOTA, 9. SEPTEMBER, ob 20. uri
Levstikov dom v Velikih Laščah
KRUH PONOČI SPI
Nastopila bosta pesnik in pisatelj IVAN SIVEC in Ansambel TONIJA VERDERBERJA
(Prireditev z glasbo in pripovedjo o nastajanju besedil, zgodovini narodno-zabavne glasbe in leposlovnih Sivčevih knjig)
Vstop na vse prireditve je prost. Lep vabljeni!
Trobla
glasilo Občine Velike Lašče ISSN 1408-5852
Letnik 12, številka 4, 14. julij 2006
Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno. Naklada: 1420 izvodov
Izdajatelj: Občina Velike Lašče Izdajateljski svet: Sonja Ahec, Marko Gradišar, Marjan Kastelic, Sonja Ratej Pirkovič, Franci Rigler, Anton Zakrajšek
Odgovorna urednica: Lidija Čop Uredniški odbor: Majda Kovačič Cimperman, Marija Lušin, Veronika Vasič, Boris Zore
Lektoriranje: Majda Samsa Oblikovanje: Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče Tisk: Kamitex, d.o.o.
Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1 1315 Velike Lašče. Tel: (01) 7810-370 E-pošta: trobla@velike-lasce.si Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe.
Naslednja številka Troble izide 7. septembra.
Prispevke oddajte najkasneje do 24. 8.
BESEDA UREDNICE
Za nami je že polovica leta 2006 in s tem tudi polovica izdanih številk Troble. Upam, da ob prebiranju in listanju vašega glasila vsakdo najde kaj zanimivega, saj se ustvarjalci Troble trudimo, da vam prebiranje in listanje Troble ne bi bilo dolgočasno. Prav zato smo se odločili, da v tokratni številki reportažo o občinskem prazniku, ki je zaznamoval minuli mesec v naši občini, prikažemo na barvnih straneh. Zaradi tega so Uradne objave izjemoma na zadnji strani.
Sicer pa vsem občankam in občanom želim veliko zanimivega branja v prihajajočih dopustniških dneh. Preživite lepe in hkrati koristne počitnice, da bo vrnitev na delo ali v šolo čim prijetnejša in polna novega zagona.
Lidija Čop
Z naslovne strani:
Častni občanMiroslav Cerar in župan
Anton Zakrajšek
Foto Studio Markelj
Drage občanke, spoštovani občani
Leto je naokoli in v Velikih Laščah smo pred kratkim počastili svoj občinski praznik. Letošnjo osrednjo prireditev smo pripravili v čudovitem okolju turjaškega gradu, ki je bil v preteklem letu deležen velikih obnovitvenih del in kjer so se že začele odvijati zanimive in tudi odmevne prireditve.
Ob tej priložnosti je prav, da omenim vsaj nekatere naše projekte, ki jih želimo uresničiti v bližnji prihodnosti.
Po velikih vlaganjih na področju družbenih dejavnostih (nov vrtec z dodatnimi igralnicami, glasbena šola) bomo v letošnjem letu dali poudarek predvsem nekaterim komunalnim projektom. Nadaljevali bomo z izgradnjo pločnikov v Velikih Laščah, na Rašici in Turjaku, z asfaltiranjem še nekaj cestnih odsekov na celotnem območju občine v predvideni dolžini več kot 5 km. Najdaljši odsek, ki ga bomo asfaltirali, bo odsek od Podturjaka do meje s Škofljico. Postavili bomo več kot 30 luči javne razsvetljave. Že sedaj pa potekajo obnovitvena dela na raznih vodovodnih sistemih. V centru Velikih Lašč pa imamo v planu ureditev trga pred Levstikovim domom. S tlakovanjem in postavitvijo vodnjaka naj bi center Velikih Lašč dobil nov in lepši videz.
Izdelani so že projekti za novo, večjo telovadnico, ki naj bi zadostila vsem sodobnim kriterijem športnega udejstvovanja tako šolske mladine kot tudi drugih občanov. Trenutno smo v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. To investicijo, vredno okoli 400 mio SIT, nam bo s sofinanciranjem v višini 30 % pomagala izpeljati tudi država. Po nekajletnih usklajevanjih smo končno od Kmetijske zadruge odkupili Levstikom dom, kjer bomo še letos uredili pododrje
za potrebe mladih in dodaten prostor za čedalje bolj obiskano knjižnico v Velikih Laščah. Po zaključku izgradnje športnega centra v Dvorski vasi je v zaključni fazi projektiranje športno-rekreacijskega centra za Trubarjevo domačijo na Rašici. Z deli naj bi začeli v poletnih mesecih. Na Trubarjevi domačiji naj bi letos obnovili še mlin in zagotovili boljše ogrevanje in tako zaključili ciklus vseh obnovitvenih del. Seveda pri investiranju ne bomo izpustili naše osnovne šole. Nabavili smo že novo pohištvo za jedilnico in opremo za dve učilnici. V času počitnic pa bomo zamenjali vso strešno kritino na centralni šoli.
Še naprej bomo sofinancirali razne projekte s področja malega gospodarstva, kmetijstva in turizma. Z zadnjo spremembo plana zazidljivosti smo pridobili dodatnih 5 ha zemljišč za potrebe industrijske oziroma obrtne gradnje. Želim si, da bi bil za gradnjo proizvodnih objektov pri nas večji interes podjetnikov, kar pa je odvisno predvsem od dobrih prometnih povezav (proti Ljubljani), kar sedaj predstavlja velik problem.
Lansko leto smo ob občinskem prazniku gostili uradne predstavnike naše prve pobratene občine Lutzelfluhe iz Švice. Vsako pobratenje in povezovanje je priložnost za spoznavanje novih ljudi, običajev, navad, je priložnost dobiti nove prijatelje. Letos sva z županom občine Razkrižje obnovila podpis o medsebojnem sodelovanju med občinama Razkrižje in Velike Lašče, ki sva ga podpisala lani v Razkrižju. Kljub temu, da po številu duš in velikosti občini nista ravno veliki, sta pa veliki po bogati kulturnozgodovinski dediščini. Ta podpis bo osnova za nadaljnje sodelovanje na različnih področjih, kulturi, kmetijstvu,
podjetništvu, turizmu, šolstvu, politiki. Tako bomo še bolje spoznali lepote obeh občin, spoznavali običaje in navade ljudi in tako bogatili drug drugega.
Tudi letos so bila ob občinskem prazniku podeljena občinska priznanja. Miro Cerar je postal naš novi častni občan, nekatere organizacije, društva in posamezniki so dobili priznanja občine, zlato plaketo in pohvalo župana. Vsem dobitnikom priznanj še enkrat iskreno čestitam.
Ker se zavedamo pomena društvenih dejavnosti, mnogo sredstev namenjamo tudi kulturnim, športnim, turističnim in drugim prireditvam ter programom društev. Za popestritev poletnih počitniških dni bomo letošnje poletje organizirali ciklus petih prireditev, ki smo jih poimenovali Velikolaški poletni festival. Upam in želim, da si boste vzeli čas in katero od teh prireditev tudi obiskali.
Občina Velike Lašče postaja vse bolj prepoznavna v slovenskem prostoru. Za to gre zahvala tudi vsem našim društvom, njihovim predsednikom in tistim posameznikom, ki tvorno sodelujejo pri organiziranju vse bolj odmevnih prireditev. Naši kraji postajajo tudi mednarodno zanimivi. Naj omenim obisk delegacije iz kneževine Monako in vrhunsko srečanje predsednikov Slovenije in Hrvaške, Janeza Drnovška in Stipeta Mesiča na Trubarjevi domačiji.
Pred nami je čas dopustov. Vsem želim, da bi ga kar najlepše preživeli in si oddahnili po napornem delu. Še posebej pa želim lepe počitnice našim osnovnošolcem, dijakom in študentom, v upanju, da se je v juniju vse izteklo dobro in z željo, da z novim šolskim letom uspešno zakorakajo na pot do novih ciljev.
Župan Anton Zakrajšek
Župan Anton Zakrajšek in diRektoR Kmetijske zadRuge Ivan Levstik ob podpisu pogodbe
Monaška deLegacija na obisku pri nas in moj obisk Monaka
Konec meseca maja in v začetku junija je bila v Sloveniji na obisku delegacija kneževine Monako, ki jo je vodil princ Albert II. Na prinčevo željo je z njimi Slovenijo obiskal tudi misijonar slovenskega rodu Peter Opeka, ki ga s princem veže veliko prijateljstvo.
Peter Opeka je zelo navezan na naše kraje, saj je njegova mama doma iz bližnjih Gornjih Podpoljan, ki spadajo v župnijo Velike Lašče. Ko je Peter študiral v Ljubljani, je veliko časa preživel med nami, saj ima tukaj veliko sorodnikov. Z veseljem sem sprejel Petrovo prošnjo, da bi del monaške delegacije obiskal naše kraje. V petek, 2. junija, je trinajstčlanska delegacija obiskala našo občino. S simbolično dobrodošlico predstavnic Društva podeželskih žena smo jih sprejeli pred občinsko stavbo. Najprej so si pod vodstvom župnika Vladimirja Jaksetiča ogledali župnijsko cerkev v Velikih Laščah. Bili so navdušeni nad lepo obnovljeno cerkvijo. Nato so se sprehodili do našega vrtca Sončni žarek, kjer so jih pričakali vodja Stanka Mustar in otroci s svojimi
ZupAn z nAdškofom
SprEjEim monaškE dELECACi|E prEd oBčinsko stavBo v VELikih Laščah
vzgojiteljicami. Otroci so delegaciji zapeli nekaj pesmi. Po ogledu vrtca, nad katerim so bili izredno navdušeni, so odšli na kosilo v Gostilno pri Kuklju. Obisk naše občine so zaključili s sveto mašo, ki jo je na željo monaških gostov v francoskem jeziku daroval Peter Opeka v znameniti cerkvici na Veliki Slevici.
Člani monaške delegacije so bili zelo veseli ogleda naših krajev. Presenečeni so bili nad čistostjo naših krajev in nad lepo urejenimi cvetličnimi zelenicami.
Na veliko presenečenje sem teden dni po odhodu monaške delegacije iz Slovenije dobil uradno povabilo na obisk Monaka. Tako sem se v nedeljo, 18. junija, udeležil dobrodelne prireditve v organizaciji fundacije A.P.P.O. (Aide au Pere Pedro Opeka), ki zbira sredstva za misijonsko delo Petra Opeke. V nedeljo dopoldne je Peter Opeka somaševal v monaški katedrali, mašo, med katero je potekala tudi birma, pa je vodil njihov nadškof.
Zvečer je bila dobrodelna prireditev, na kateri je bilo prisotnih okoli 150 zelo vplivnih ljudi iz Monaka, na čelu z monaškim knezom Albertom II. Z ženo sva bila edina gosta iz Slovenije in sva bila deležna še posebne pozornosti. Kot zanimivost naj povem, da je bila na lističu, ki je bil postavljen na vsaki mizi, slika Petra Opeke, v ozadju pa Blejsko jezero z otokom na sredini. To je bila prav gotovo velika promocija Slovenije. Knez se je še enkrat spomnil svojega obiska v Sloveniji in kar ni mogel prehvaliti lepote naše države. Iz njegovih besed je bilo mogoče zaznati, da bo našo deželo z veseljem še obiskal.
Anton Zakrajšek
Zupan z monaškim knEzom
DELECACIJA si JE oCLEdaLa VELikoLaško CErkEV
Letošnji devetošoLci v zlati knjigi
Župan Anton Zakrajšek je sprejel zlate odličnjake, učence OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče, ki so v vseh letih šolanja dosegli odličen uspeh. Ob tej priložnosti so učenci Urban Ahčin, Blaž Juvanec, Sara Lipovec, Martin Lovšin, Simon Lušin, Anja Podobnik, Simon Zgonec, Mitja Gradišar, Primož Ogrinec, Veronika Podlogar in Miha Vintar prejeli knjižno darilo.
Gostje so obiskali tudi Vrtec Sončni žarEk
PEdru Opeki je v imEnu malčkov in vzgojiteljic Sandra izročila dariLo
Novičke iz Občinskega sveta Občine Velike Lašče
PrEdLAGANjE KaNdidaTov za sodNiKE porotNiKE Okrožnega sodiščA v Ljubljani
Okrožno sodišče v Ljubljani je v začetku novembra 2005 v Uradnem listu RS objavilo poziv za predlaganje kandidatov za sodnike porotnike. Člani občinskega sveta so bili o pozivu pisno obveščeni na 24. redni seji 22. novembra 2006, ko je bil tudi določen rok zbiranja predlogov na občinski upravi. Po ponovnem pozivu vsem svetnikom je na upravo prispel en predlog. Okrožno sodišče je podaljšalo rok za predlaganje kandidatov in šele po tretjem pozivu svetnikom je prispelo pet predlogov, ki jih je Občinski svet Občine Velike Lašče na korespondenčni seji dne 3. januarja 2006 predlagal Okrožnemu sodišču v Ljubljani.
Soglasno, z dvanajstimi glasovi, so bili predlagani naslednji kandidati:
-	Irena Kastelic, Uzmani 1, p. Rob
-	Franja Sedej, Mala Slevica 29, p. Velike Lašče
-	Joško Ahec, Turjak 5, p. Turjak
-	Rudolf Rupar, Poznikovo 11, p. Velike Lašče
-	Vasja Spindler, Veliki Ločnik 88, p. Turjak
V NEdELjo, 21. mAJA, JE žUpAN ANTON ZAKRAJŠEK žE dRUGič postal boter pEtorojENEmu otroku v družiNi. V škocjanski cerkvi je zAKRAmENt sv. krsta prejela Ana Duščak z Malega LočNiKA.
Sedmi dobrodelni koncert, katerega izkupiček je bil namenjen Županovemu skladu (ŽS), je za nami.
Tudi letos je koncert potekal po podobnem scenariju kot vsi dosedanji. Najprej se je predstavilo nekaj mladih glasbenikov. Z »Županovo polko« je koncert začel harmonikar Sandi Marolt, ki se mu je pri drugi skladbi pridružila še pevka Katarina Gačnik.
Martina Košir je s svojim nastopom pričarala zvoke kitare, Eva Zakrajšek z lepo klavirsko melodijo, Sara Lipovec pa nas je navdušila s skladbo na violini.
Prvi del koncerta so zaključili solo pevci Boštjan in Damjan Gradišar in Metka Lesar, ki so s svojo izvedbo poželi ogromen aplavz. Še enkrat hvala vsem mladim za pogum in odličen nastop.
1 rtOuHXMliHiu*
H
■t*
Bronasto plaketo, za več kot 50.000,00 SIT finančnih prispevkov (ali v storitvi) v ŽS, so prejeli Studio Markelj, Kmetijska zadruga Velike Lašče in Anton Šilc, s.p. Srebrno plaketo, za več kot 100.000,00 SIT prispevkov v ŽS, so tokrat dobili Avtostoritve Rogelj, k. d., Prigo, d. o. o., in Rogelj Romat, d. n. o. Zlato plaketo, za več kot 250.000,00 SIT prispevkov v ŽS, je prejela Lesna galanterija Oblak.
Po podelitvi donatorskih plaket je za presenečenje zopet poskrbela Anita Šefer, ki je Županovemu skladu poklonila kar dve svoji deli, ki se bosta prodajali na avkciji na naslednjem Županovem plesu.
Drugi del koncerta je tokrat s poskočnimi vižami začel harmonikar Miha Juvanec. Za njim pa so zaigrali že uveljavljeni slovenski glasbeniki in pevci zabavne glasbe, Tomaž Domicelj, skupina 4 play, harmonikarski trio PASTIRČKI in ansambel POGUM.
Prvemu delu koncerta je sledila podelitev donatorskih plaket, pri kateri je sodelovala tudi Slovenka leta 2004 in svetovna popotnica Benka Pulko. Predstavila je svoj projekt Verjemi vase in osvoji svet. Gre za projekt šolanja na daljavo tibetanskih deklic v izgnanstvu. V ta projekt se je vključila tudi OŠ Primoža Trubarja, saj so njihovi učenci in učitelji zbrali potrebno vsoto denarja za šolanje ene deklice.
Koncert je povezovala radijska in TV-voditeljica Maša Kljun.
Pri organizaciji koncerta so tudi tokrat pomagali sodelavci Radia Zeleni val, ki je bil tudi medijski pokrovitelj koncerta. Zahvala tudi drugim donatorjem oziroma vsem, ki so pomagali pri organizaciji koncerta.
Nekaj utrinkov s koncerta si lahko ogledate na posnetkih, ki jih je sponzorsko naredil fotograf Franc Markelj iz Ivančne Gorice.
Anton Zakrajšek
Javni natečaj za izbiro najboLjših turističnih spominkov v letu 2006
Občina Velike Lašče razpisuje javni natečaj za izbor najlepših turističnih spominkov občine Velike Lašče v letu 2006.
1.	Na natečaju lahko sodelujejo spominki, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo:
*	kulturno in naravno dediščino ter sodobno ustvarjalnost,
*	turistične dejavnosti,
*	turistični kraj, značilnosti regije,
*	so prvič javno predstavljeni.
2.	Izbrani spominki
Na natečaj se lahko prijavijo fizične in pravne osebe. Vzorce spominkov bo ocenjevala tričlanska strokovna komisija, ki jo imenuje župan.
3.	Spominke za natečaj bomo sprejemali na sedežu Občine Velike Lašče, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče, do 30. septembra 2006.
4.	Vsakemu vzorcu mora biti priložena zaprta kuverta s podatki:
-	ime, priimek, naslov in telefonska številka avtorja,
-	kratek opis spominka
-	2 fotografiji spominka
-	izjava o avtorstvu
5.	Izbrani spominki ostanejo v arhivu Občine Velike Lašče.
6.	Razglasitev rezultatov natečaja bo javna, hkrati z razstavo najboljše ocenjenih spominkov.
7.	Najboljše ocenjeni turistični spominki bodo vključeni v kulturno-turistično ponudbo občine Velike Lašče.
Občina Velike Lašče
DEžurna lista vodovoda
Vodokomunalni sistemi, d.o.o. za čas od 17. 7. do 10. 9. 2006
BELAJ STANE 17. 7. - 23. 7. BELAJ SIMON 24. 7. - 30. 7. BELAJ ANTON 31. 7. - 6. 8. BELAJ MARKO 7. 8. - 13. 8. BELAJ STANE 14. 8. - 20. 8. BELAJ SIMON 21. 8. - 27. 8. BELAJ ANTON 28. 8. - 3. 9. BELAJ MARKO 4. 9. - 10. 9.
tel. 051 619 577, 041 946 702 tel. 051 619 577, 041 635 784 tel. 051 619 577, 041 951 580 tel. 051 619 577, 041 646 473 tel. 051 619 577, 041 946 702 tel. 051 619 577, 041 635 784 tel. 051 619 577, 041 951 580 tel. 051 619 577, 041 646 473
OBČINSKI SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
KOLESARSKI IZPIT V 5. RAZREDU V ŠOLSKEM LETU 2005/06
Tudi v šolskem letu 2005/06 smo na OŠ Primoža Trubarja (5.a in 5.b na centralni šoli in 5. razred na Podružnični šoli Turjak) opravljali kolesarki izpit. Skozi celo leto smo se dobivali v okviru prometnega krožka. V jesenskih in zimskih mesecih smo obravnavali predvsem teoretične vsebine (oprema kolesa in kolesarja, prometni znaki, prometna pravila) in ta sklop zaključili konec aprila s teoretičnim izpitom na računalniku. Po prvomajskih počitnicah pa smo pričeli z vadbo praktične vožnje s kolesom. Preko spretnostnega poligona smo na šolskem igrišču izboljšali tehniko vožnje, nato pa na prometnem poligonu opravili praktični del izpita, ki smo ga v sredo, 21. 6., potrdili z vožnjo po cestah Velikih Lašč.
Učenci so zelo resno pristopili k izpitu in ga tudi vsi naredili. Nekateri so za to porabili nekaj več vaje, vendar je bila vztrajnost na koncu poplačana. Ob prejemu kolesarske izkaznice so učenci dobili tudi simbolično nagrado (odsevnike za kolo, odsevni trak in knjižico Varni v cestnem prometu), ki jo je podaril Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije. Za to se jim najlepše zahvaljujem.
Vsem petošolcem želimo srečno in varno vožnjo, starši pa poskrbite, da bo vaš otrok vedno na glavi imel kolesarsko čelado. Morda je čas zaključka šolskega leta primeren za to koristno darilo.
SREČNO.
Bojan Novak
učenci 5. razreda PŠ turjak s kolesarskimi izkaznicami
URADNE URE KRAJEVNEGA URADA V ČASU LETNIH DOPUSTOV
Upravna enota Ljubljana obvešča, da bodo zaradi letnih dopustov na Krajevnem uradu Velike Lašče
v času
od 10. julija do 4. avgusta 2006 uradne ure samo ob sredah od 8. do 12. in od 13. do 17. ure.
Praznovanje DnevA državnosti
Na prireditvenem prostoru Gasilskega doma v Velikih Laščah je v petek, 23. 6. 2006, ob 20. uri potekala osrednja občinska prireditev v počastitev dneva državnosti, ki je za Slovence gotovo najpomembnejši praznik. Udeležili so se je predstavniki občine z županom Antonom Zakrajškom, predstavniki veteranov vojne za Slovenijo in njihov predsednik Franc Dušan Hočevar, ravnatelj šole Edi Zgonc, vsi učenci in strokovni delavci OŠ Primoža Trubarja iz Velikih Lašč ter starši učencev.
ObiskovaLci prireDiTve
Prireditvenega prostora, pa žal, naši občani niso napolnili prav številčno, kljub temu da smo praznovali 15. obletnico.
Prireditev se je pričela s slovensko himno, ki jo je zapel otroški zbor OŠ Primoža Trubarja pod vodstvom zborovodkinje Špele Spetič. V programu prireditve so sodelovali učenci šole, harmonikar Miha Juvanec, vse navzoče je nagovoril župan občine Anton Zakrajšek, slavnostni govornik pa je bil Franc Dušan Hočevar, predsednik OZVVS Velike Lašče, ki je natančno opisal vse dogodke od 25. junija 1991 dalje, ko je slovenska skupščina razglasila neodvisnost Slovenije in prevzela nadzor nad svojimi mejami, vse dogodke vojne za Slovenijo od 27. junija pa do 10. julija 1991, ko je slovenska skupščina potrdila t. i. brionsko deklaracijo. Bogat in zelo natančno obrazložen govor je bil precej dolg, zato učencev ni pritegnil in tako so verjetno od omenjene prireditve odnesli bolj malo. Pred pričetkom prireditve v počastitev dneva državnosti se je že dve uri odvijala zaključna prireditev šole, ki se je začela s športnim srečanjem na šolskem igrišču in nadaljevala na omenjenem prireditvenem prostoru, zato je bila pozornost mladih na prireditvi bistveno slabša. Verjetno bi raje več časa posvetili kulturnemu programu, ki pa ga številna društva, ki delujejo v občini tokrat niso popestrila. Morda bi o tem veljalo razmišljati v prihodnje.
Miha je veselo zaigral
Po končani prireditvi je za veselo in sproščeno druženje poskrbel ansambel Pogum, ki je duhovito in s polno mero humorja nadaljeval druženje vseh prisotnih, da so lažje dočakali tudi kres, ki je že vsa leta sestavni del prireditve v počastitev dneva državnosti.
Majda Kovačič Cimperman
Zupanov pozdrav ob dnevu državnosti
Zavod za prostorsko komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA
vam nudimo:
-	izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
lokacijska dokumentacija po starih predpisih
-	izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
-	pridobitev gradbenega dovoljenja
Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu
(01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28
Izdelava strokovnih podlag za nove prostorske akte
V letu 2003 je začel veljati nov zakon o urejanju prostora - ZUreP (Uradni list RS, št. 110/2002, 8/2003 - popravek), ki predpisuje izdelavo povsem novih prostorskih aktov na državnem, regionalnem in lokalnem nivoju.
Občina Velike Lašče je v začetku julija 2006 podpisala pogodbi za izdelavo osnutka strategije prostorskega razvoja občine Velike Lašče in za izdelavo strokovnih podlag za pripravo prostorskega reda občine Velike Lašče. Izvajalec obeh projektinih nalog je Urbania, d.o.o., iz Ljubljane, izdelani pa bosta v prihodnjem letu. Obe nalogi sta za občino tako vsebinsko kot finančno zahteven projekt. Poleg tega pa se že več kot eno leto napoveduje sprememba zakona o urejanju prostora, ki bo vplivala na izdelavo obeh prostoskih aktov.
Strategija prostorskega razvoja občine je v skladu z ZUreP-1 strateški prostorski akt, s katerim občina na konceptualnem nivoju določa bodoči prostorski razvoj občine. Z njo bodo nadomeščene dolgoročne usmeritve iz dosedanjih prostorskih sestavin dolgoročnih planov občin, ki so se nanašale pretežno na dolgoročno zasnovo organizacije dejavnosti v prostoru in na zasnovo namenske rabe prostora ter na urbanistične in krajinske zasnove. Občine bodo praviloma najprej pristopile k pripravi svoje strategije prostorskega razvoja. Sočasno bodo morale občine sprejeti tudi odločitev, katere urbanistične oziroma krajinske zasnove bo morala in katere bo lahko izdelala hkrati s strategijo prostorskega razvoja oziroma katere bo izdelala naknadno kot dopolnitev strategije, in to določiti v programu priprave. V zvezi s tem, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo priporoča občinam, da se povežejo s sosednjimi občinami, saj se zlasti za krajinske zasnove pričakuje, da se bodo pripravljale za širša območja. Izhodišče za pripravo strategij prostorskega razvoja občin bo poleg Strategije prostorskega razvoja Slovenije, Prostorskega reda Slovenije ter drugih relevantnih prostorskih dokumentov predvsem dobra analiza stanja, problemov in teženj prostorskega razvoja. Potrebno bo obravnavati tudi številne pobude tako posameznih občanov kot
fizičnih oseb, kot tudi pobudo javnega sektorja. Te ne bodo ključno izhodišče za prostorsko odločanje, pač pa bodo služile le kot orientacija pri načrtovanju oziroma kot preveritev pravilnosti rešitev glede na prostorske potrebe.
Podrobnejša vsebina, oblika in način priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrste njenih strokovnih podlag je določil minister, pristojen za prostor, s Pravilnikom o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04).
Osnutek strategije prostorskega razvoja Občine Velike Lašče bo vseboval naslednje obvezne strokovne podlage za izdelavo prostorskih aktov:
1.	analizo stanja in teženj v prostoru, ki bo vsebovala:
-	opis naravnih in ustvarjenih sestavin prostora,
-	oceno dosedanjega razvoja v prostoru, položaj in vlogo obravnavanega območja v širšem prostoru,
-	pravno stanje iz predpisov, ki določajo ureditve, ukrepe in omejitve v prostoru
-	analizo trga zemljišč,
-	prikaz ključnih problemov in razvojnih teženj v prostoru.
2.	analizo razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru, ki bo
vsebovala:
-	cilj prostorskega razvoja,
-	analize, iz katerih so razvidne različne možnosti prostorskega razvoja z vidika gospodarskih, kulturnih in socialnih koristi,
-	merila za ugotavljanje privlačnosti prostora za razvoj dejavnosti oziroma za bodočo namensko rabo prostora, ki temelji na vrednotenju ustreznosti zemljišča zlasti z vidika dostopnosti, opremljenosti in družbene strukture območja.
3.	študijo ranljivosti prostora, ki bo
vsebovala:
-	opredelitev načrtovanih prostorskih ureditev ter z njimi povezanih opravil, ki se pojavijo zaradi načrtovanja, izvedbe, delovanja in vzdrževanja ter razgradnje prostorske ureditve,
-	opredelitev in vrednostno analizo posrednih in neposrednih vplivov posameznih prostorskih ureditev na naravne in ustvarjene sestavine prostora zlasti na kakovostne prostorske strukture.
V	okviru osnutka strategije prostorskega razvoja občine Velike Lašče bodo izdelane tudi analize za urbanistično zasnovo naselja Velike Lašče.
Namen prostorskega reda občine je
v skladu s strategijo prostorskega razvoja občine ter ob upoštevanju pravil iz prostorskega reda Slovenije določiti območja namenske rabe prostora, določiti pogoje in merila ter ukrepe za načrtovanje v prostoru in pripravo lokacijskih načrtov občine ter pogoje za pripravo projektov po določbah zakona, ki ureja graditev objektov. Prostorski red občine je temeljni izvedbeni prostorski akt občine.
S strokovnimi podlagami za pripravo prostorskega reda občine Velike Lašče se bo:
-	analiziralo stanje v prostoru ter izvajanje veljavnih prostorskih aktov,
-	identificiralo in analiziralo probleme na podlagi dosedanjega prostorskega razvoja ter ugotovilo nove razvojne potrebe, težnje in različne pobude,
-	analiziralo razvojne možnosti glede razvoja naselij in drugih prostorskih ureditev v krajini,
-	opravilo vrednotenje ter pripravilo predloge strokovnih rešitev za predlog prostorskega reda občine.
Pri izdelavi strokovnih podlag in prostorskega reda občine Velike Lašče se bodo uporabili:
-	podatki o obstoječi gospodarski javni infrastrukturi iz zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture,
-	podatki o pravnih režimih iz zbirke pravnih režimov in drugih uradnih evidenc,
-	geodetski in drugi podatki iz uradnih evidenc in drugi podatki nosilcev urejanja prostora in ostalih.
V	okviru izdelave osnutka strategije prostorskega razvoja občine bomo na občini zbirali tudi pobude posameznih občanov oz. lastnikov zemljišč. Poziv za zbiranje pobud bo objavljen v naslednji številki Troble in na občinski spletni strani www.velike-lasce.si . Pobude bo potrebno vložiti na predpisanem obrazcu skupaj z zahtevanimi prilogami.
Občina Velike Lašče
OB KONCU LETA
Kot vsako šolsko leto je bilo tudi letošnje zanimivo, razgibano, živo in vsekakor uspešno, bilo pa je tudi drugačno od prejšnjih let, saj nam novi otroci, starši, sodelavci predstavljajo vedno nove izzive in od nas zahtevajo drugačna ravnanja in odzivanja.
Naše delo je bilo usmerjeno v pripravo čim bolj zanimivih in različnih dejavnosti za otroke s katerimi smo razvijali in spodbujali njihov razvoj.
Vzgoja je zelo zapleten proces v medčloveških odnosih, v katerega sta najprej vključena otrok in mama, kasneje pa se ta krog ljudi povečuje in vključitev otroka v vrtec je prvi korak v svet. Vrtec pomena staršev in družine ne more nadomestiti, lahko pa pomaga pri vzgajanju, učenju in odraščanju otroka. Majhen otrok ima malo izkušenj z zunanjim svetom, zato je pomembno, da so okrog njega ljudje, ki mu omogočajo sprejemljive, zanj ugodne in koristne vzgojne vplive. Že v vrtcih se vsako leto srečujemo z vedno večjim številom vzgojno zahtevnejših otrok, ki potrebujejo individualen pristop, in veliko časa namenjamo predvsem osvajanju in upoštevanju osnovnih, nujnih pravil, ki zagotavljajo delovanje skupine, učenje, ustvarjalnost in napredek. Ravno predšolsko obdobje je čas, ko se mora otrok naučiti skrbeti zase, ker mu to daje samozavest in občutek, da zmore. V vrtcu se v dopoldanskem času že najmlajši otroci samostojno obujejo, oblečejo in pospravijo za seboj, ko pa jih pridejo iskat starši, otrokom vse »znanje« odpove. Kdaj naj vztrajamo pri določenih odločitvah, je odvisno od posameznega otroka, od njegovih sposobnosti in lastnosti. Otroku je potrebno omogočiti, da v neko dejavnost vloži napor in trud, saj le tako napreduje in pridobiva nove izkušnje. Poznati moramo tudi individualne posebnosti otrok, ki jih je potrebno negovati in spodbujati, vendar pa je otroku potrebno pomagati, da postopno sprejme življenje v skupini in spozna in se zave, da ni sam na svetu. Kajti šele takrat je življenje v družini in v vseh ostalih sredinah prijetno tako za otroka kot tudi za vse ostale. Zato v vrtcu načrtujemo mnogo različnih dejavnosti, v katere vključujemo starše. V letošnjem letu so bila zelo dobro obiskana vsa srečanja, na katerih so otroci nastopali s programom, malo manj pa so bili obiskani individualni pogovori z vzgojiteljico. Ravno ta oblika daje mnogo možnosti za reševanje različnih dilem in vprašanj, ki se pojavljajo tako staršem kot vzgojiteljem.
Poleg rednega programa smo izvajali tudi dodatni program in obogatitvene dejavnosti. Brez teh vsebin bi bilo življenje v vrtcu manj raznoliko in zanimivo. Otroci so se udeležili smučarskega tečaja na Trešnici (18 otrok), plavalnega tečaja v Ljubljani (35 otrok), spremljali so predstave gledališkega abonmaja (vse skupine), izvajali predšolsko bralno značko -
Obiskala sta nas g. Pedro Opeka in delegacija iz Monaka
Kolesarjenje in rolanje pred vrtcem
Palček bralček in Bralni nahrbtnik (48 otrok), sodelovali na Najdihojci v Levstikovem domu, izvajali dejavnosti za športni program Zlati sonček, veliko je bilo izletov v bližnjo okolico, redno so obiskovali šolsko knjižnico in Knjižnico Prežihov Voranc, najstarejši so bili na krajših počitnicah v Zapotoku. Otroci so se lahko vključili v plesne urice in tečaj angleškega jezika. Nekatere dejavnosti so starši financirali v celoti, za nekatere (plavanje, del smučanja, del abonmaja, nekaj prevozov) pa je sredstva prispevala Občina Velike Lašče, za kar se jim iskreno zahvaljujem.
V letošnjem letu odhaja iz vrtca 35 otrok, ki bodo septembra že šolarji.
Plavalni tečaj na OŠ Savsko naselje
V	mesecu maju smo opravili vpis otrok za naslednje šolsko leto. Načrtujemo osem skupin predšolskih otrok in do meseca januarja 2007 naj bi bil vrtec polno zaseden. Sprejeli smo vse otroke iz naše občine in nekaj otrok iz drugih občin za dopolnitev skupin.
V	poletnih mesecih bomo združevali skupine glede na število otrok. Program bo počitniški, načrtovanih je več iger, otroci se bodo igrali in izvajali različne poskuse z vodo, raziskovali in opazovali naravo in male živali, seveda pa bomo upoštevali njihove želje in pobude za različne dejavnosti.
Zahvaljujem se vsem, ki so se trudili, da bi otrokom lahko ponudili čim kvalitetnejši program, še posebej pa vsem zunanjim prostovoljnim sodelavcem in staršem, ki so nam pomagali pri izvedbi različnih prireditev.
Otrokom in staršem želim dolge in sončne počitniške dni; izkoristite jih za vse tiste aktivnosti skupaj z otrokom, za katere med letom vedno zmanjkuje časa.
Pomočnica ravnatelja Stanka Mustar
Ob zaključku šolskega leta
Konec šolskega leta je tu in po napornem delu tekom celega leta smo si v skupini Medvedov privoščili končni izlet.
O tem smo se s starši dogovorili že na prvem roditeljskem sestanku.
Otroci so bili že prav nestrpni, kdaj nas bo kombi odpeljal v Kuzmanko.
Končno je prišel dogovorjeni dan za odhod na obljubljeno potovanje.
Veselje na kombiju je bilo nepopisno. Ko smo prispeli v Kuzmanko, sta nas tam pričakali Aljaževa mamica in babi Branka. Otroci so bili prevzeti ob pogledu na živali, miroljubnega psa, konja, katerega so vsi z veseljem pobožali, pisanega pava, pavico z mladičkom, ki je bil prav "luštkan". Najbolj so bile zanimive ribe v ribniku, videli pa so tudi nagačenega medveda.
Da pa so se otroci lažje odpravili na pot, je pred odhodom Aljaževa babi Branka pripravila prijetno pogostitev - sok, čips, piškote ...
Po pogostitvi smo se odpravili po senčni poti proti Podstrmcu. Med potjo smo se kratkočasili z izdelovanjem klobukov iz lapuhovih listov. Ko smo končno pripešačili v Podstrmec, sem jih povabila na hladen sok.
Ker se je čas našega prelepega potovanja iztekal, smo se morali vrniti v vrtec na kosilo.
Bilo je lepo in razburljivo doživetje.
Vsi otroci iz skupine Medvedov, z Martino in Bredo, vam vsem skupaj želimo lepo poletje in nasvidenje jeseni.
Vzgojiteljica Martina Krašovec
Cicibanove urice
Konec meseca maja so se zaključile Cicibanove urice.
Srečanja so potekala v igralnici Ribic, kjer so se otroci enkrat tedensko zbrali k igri.
S Cicibanovimi uricami smo v vrtcu Sončni žarek pričeli februarja, vodili pa sva jih Kristina in Joži. Vsak začetek je težak in na prvih srečanjih ni šlo brez solza. Kasneje, ko so se otroci privadili na novo okolje, pa so v igralnico prihajali bolj samozavestno ter polni pričakovanj.
Prizadevali sva si, da bi srečanja potekala čim bolj sproščeno, igrajajoče in da bi se otroci radi vračali. Zato so bile poleg igralnih kotičkov pripravljene tudi razne delavnice. Otroci so sodelovali pri likovnih, pravljičnih, rajalnih ter gibalnih dejavnostih. Najraje so likovno ustvarjali. V veliko zadovoljstvo jim je bilo, da so svoje izdelke lahko odnesli domov. Uživali so tudi pri plesno-rajalnih igrah. Najmlajši so bili neutrudni. Ob koncu pesmi so bili željni ponovitve.
Ob lepih trenutkih čas hitro mine in zadnje srečanje je prišlo
zelo hitro. Po končani igri smo skupaj pospravili igralne kotičke ter se poslovili. Nekateri od teh otrok bodo septembra prišli v vrtec. Bodočim varovancem in njihovim staršem želiva, da bi jim bila nova življenjska prelomnica prijetna izkušnja. Zapisali Jožica Planinšek in Kristina Polzelnik - Pirnat
Praznovanje rojstnega dneva
Zaključen vpis v glasbeno šolo za šol. leto 2006/2007
V oddelek Velike Lašče se je na dan vpisa, 1. junija 2006, prišlo vpisat 34 otrok:
-	v pripravnico 25 učencev (2 oddelka),
-	9 otrok je bilo starejših in bodo vpisani za inštrument. Naslednje leto vpisovanja novih učencev ne bo.
Podatke je sporočilo tajništvo Glasbene šole Ribnica
USPEŠEN ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA
2005/2006
Zahtevno, razgibano in več kot zanimivo šolsko leto 2005/2006 smo s skrajnimi napori pripeljali h koncu, kar smo vsi težko čakali. Bilo je vsega: veselja, žalosti, zadovoljstva, nezadovoljstva, navdušenja, razočaranja, polno pohval, kritike, tudi grdobij, velikih uspehov, preštevanja takšnih in drugačnih učiteljev, skratka pestro.
Kljub vsemu smo dosegli zares lepe in odmevne rezultate, uspehe in na koncu koncev 100-odstotni učni uspeh. Od vseh učencev, ki so bili ocenjeni s številčnimi ocenami, je kar 117 odličnjakov, 88 prav dobrih, 40 dobrih in le 5 zadostnih.
V zgodovini velikolaškega šolstva bomo beležili to šolsko leto kot prvo brez negativne ocene. Za takšnim učnim uspehom stoji veliko truda in prizadevanja učiteljev, učencev in staršev. Vsem sem neizmerno hvaležen.
Zgodilo se je tudi to, da s strani staršev na ocene pri posameznih učnih predmetih in na splošni končni učni uspeh nismo dobili nobene pritožbe. Tudi to je prvič. Seveda vse ni bilo brezhibno, idealno. Dogajalo se je marsikaj, kar ne sodi v okvir našega vzgojno-izobraževalnega dela. Najtežje je bilo pri vzgojnem delu. Na žalost so šli nekateri učenci zadnje triade preko meje odnosov do sošolk in sošolcev, do učiteljev, do imovine, do obnašanja v javnosti, kar je vsekakor največji problem. Če ne bomo zmogli najti skupne valovne dolžine starši,
učitelji in učenci pri postavitvi ustreznega hišnega reda in odgovornega izvajanja učencev, staršev in učiteljev, bo v šoli težko. Najbolj bodo prizadeti učenci, ki imajo privzgojene lepe navade in primeren odnos do šolskega dela.
Vzgoja je najtežje delo, je umetnost, njen rezultat je umetnina. Izhajati je treba iz ljubezni do otroka. Tudi vzgojna kazen je lahko izkaz ljubezni, če želimo z njo pokazati slabe strani otrokove odločitve in ga naučiti sprejemati odgovornost. Če si bomo za otroka vzeli čas, se bo to gotovo obrestovalo in bo manj težav pri vzgoji. Res pa je, da noben ukrep ne deluje večno.
V novem šolskem letu si prizadevajmo, da bomo učitelji in starši naredili več za soustvarjanje življenja in dela v šoli. Cilji naj izhajajo iz potreb otrok. V temelju naj gre vedno za projekt sodelovanja, ki ga bomo oblikovali s sporazumevanjem, z dogovarjanjem in s skupnim ustvarjanjem rešitev, da bi udeleženci v problemu postali udeleženci pri rešitvi.
Za novo šolsko leto pripravljamo za vsakega učenca in starše publikacijo, v kateri bodo zapisane vse najpomembnejše informacije in novosti v novem šolskem letu. Publikacije bomo razdelili prvi šolski dan, v petek, 1. septembra 2006.
OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče
razpisuje
prosto delovno mesto -KOMBINIRANO DELOVNO MESTO
(voznik, hišnik, prevoz malice).
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas od 1. 9. 2006 do 30. 6. 2007 s polno delovno obveznostjo.
Pogoji za zasedbo delovnega mesta: IV. stopnja izobrazbe, vozniški izpit B kategorije z najmanj 3-letnimi vozniškimi izkušnjami ter opravljen tečaj higienskega minimuma.
Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče, Šolska ulica 11, 1315 Velike Lašče, v roku 8 dni od objave.
Na koncu tega šolskega leta bi se najiskreneje zahvalil vsakemu posebej za vsako dobro delo, dobro misel, dober nasvet, dobronamerno kritiko in za vse, kar smo dosegli v tem šolskem letu in ob koncu tega leta.
Ravnatelj Edi Zgonc
BIOLOGIJA
V začetku šolskega leta 20005/2006 smo se z učenci osmega in devetega razreda aktivno pripravljali na tekmovanje iz biologije. Letošnja tema je bila zelo široka, spoznati smo morali kar največ o EKOLOŠKEM POMENU GOZDA. Šolskega tekmovanja, ki je bilo že v oktobru, se je udeležilo 19 učencev. Trije najboljši so se uvrstili na državno tekmovanje, ki je potekalo na eni od ljubljanskih šol v mesecu novembru. Vsi trije tekmovalci so dosegli zavidljive rezultate, in sicer: Tanita Ivanec, 9. b ter Veronika Podloga,r 9. a sta osvojili srebrno Proteusovo priznanje, Simon Lušin 9. b, pa je osvojil zlato Proteusovo priznanje. Uspehov smo bili vsi zelo veseli in se že veselimo tekmovanja v naslednjem šolskem letu.
Mentorica Gordana Kos
Učenje tujih jezikov ...
Zavedamo se, kako pomembno je učenje tujih jezikov, saj učencem omogoča uspešno vključevanje v nadaljnje šolanje, odpira nove svetove in jih seznanja s tujimi kulturami. Učenje v šoli je seveda le ena od oblik spoznavanja tujih jezikov, saj je danes posebno angleščina, če to želimo ali ne, povsod okrog nas. Nekateri učenci znajo tudi vse to znanje koristno uporabiti in niso le pasivni gledalci. V šoli oblikujemo tudi kritičen odnos do sprejemanja tujega v odnosu do materinščine in lastne kulture.
Poleg rednega pouka, ki je v višjih razredih organiziran na treh ravneh zahtevnosti, učencem nudimo tudi dodatni pouk v devetem razredu, šibkejšim pa individualne ure.
Devetošolci so se tudi letos pomerili v znanju angleščine in nemščine, kjer so dosegli zavidljive rezultate na državni ravni. Pri angleščini je Martin Lovšin prejel zlato priznanje, Bojan Zidar srebrno, Katja Gradišar in Veronika Podlogar pa bronasto. Pri nemščini pa sta Katja Gradišar in Mitja Gradišar dobila srebrno priznanje, čeprav imata nemščino kot izbirni predmet.
Želimo spodbujati tudi branje, zato učencem priporočamo naročilo tujih mladinskih revij, lahko pa si jih izposodijo tudi v šoli. Vsako leto se vključimo v tekmovanje za angleško bralno značko, kjer tekmujejo učenci od petega do devetega razreda. Za otroka je velik uspeh, ko prebere prvo »knjigo« v angleščini. Na tem tekmovanju smo letos prejeli kar 17 zlatih in 34 srebrnih priznanj. Želela pa bi, da se v ta projekt, ki ga podpira tudi Ministrstvo, vključi še več otrok in da jih starši k temu spodbujajo.
Silva Cimerman
... in slovenščine
Pri slovenščini smo v tem šolskem letu (tako kot zmeraj) delali s polno paro. Nivojski pouk je bil v 8. in 9. razredu, za učence 6. in 7. razreda pa smo po potrebi organizirali dopolnilni pouk. Kar 16 učencev je bilo vključenih v projekt Delo z nadarjenimi. V okviru tega dela so pisali različna literarna besedila, od katerih so posebej ponosni na likovne pesmi, ki so resnično originalne. Sodelovali smo na literarnih razpisih in natečajih in si prislužili nagrado na Roševih dnevih v Celju in kar tri nagrajene prispevke na natečaju Gimnazije Antona Aškerca v Ljubljani z naslovom Strah in pogum.
Svoje literarne izdelke so učenci pošiljali v objavo v mladinski periodični tisk, sodelovali pa so z njimi tudi na imenitnem literarnem večeru v Levstikovem domu 22. marca 2006.
Tekmovanja za bronasto Cankarjevo priznanje se je udeležilo 12 tekmovalcev, od katerih so priznanje osvojile 3 učenke, na državnem tekmovanju sta potem dve osvojili srebrno priznanje. Ker pač nič v življenju ni čisto popolno, naj omenim še grenko kapljo. V projektu Delo z nadarjenimi so nekateri učenci kar izgorevali od truda, drugi pa so samo megleno obljubljali, naredili pa čisto nič. Podobno je bilo tudi pri pripravah in udeležbi tekmovanja za Cankarjevo priznanje. Pa tako se trudimo, da bi imela mladina več pravic, da ne bi doživljala krivic ... Da bodo nekoč vsi morali delati, vedeti, kaj pomeni da, kaj ne, pa vsi skupaj pozabljamo.
Marija Oblak
Največji športni uspehi v šolskem letu 2005/06
4.	mesto V DRŽAVI MARTINA LOVŠINA v skoku v višino.
Martin Lovšin je v izredno hudi konkurenci in zelo slabih vremenskih pogojih osvojil 4. mesto v skoku v višino z odličnim rezultatom na področnem tekmovanju (180 cm).
5.	mesto trojke MARTIN LOVŠIN, BLAŽ JUVANEC, SILVESTRER JAKŠA na Teku trojk
12. mesto V DRŽAVI JERNEJA INDIHARJA v skoku v višino.
Jernej Indihar je v izredno hudi konkurenci in zelo slabih vremenskih pogojih osvojil 12. mesto v skoku v višino z najboljšim skokom 175 cm (na področnem tekmovanju).
16. mesto V DRŽAVI JURIJA KOŽARJA v teku na 60 metrov.
Jurij Kožar je na področnem tekmovanju dosegel 1. mesto v teku na 60 metrov med mlajšimi dečki in se uvrstil na državno prvenstvo, kjer je zasedel 16. mesto z rezultatom 8,83 s.
6 medalj NA PODROČNEM POSAMIČNEM ATLETSKEM TEKMOVANJU
V	konkurenci 15 slovenskih šol so naši učenci na stadionu ŽAK osvojili 6 medalj, v dveh disciplinah pa so se uvrstili celo na finale.
4 zmage na KROSU V LOŠKEM POTOKU
V	svojih kategorijah so se zmag veselili TJAŠA KAPLAN, NIKA ČERNIGOJ, KRISTINA HOČEVAR in VERONIKA PODLOGAR.
25. mesto V DRŽAVI STAREJŠIH UČENCEV V KOŠARKI.
16. mesto V DRŽAVI ANJE JUVANEC v skokih z male prožne ponjave.
Uspehi AJDE CENTA, SAŠE SEVER IN TJAŠE CIMPERMAN n a tekmovanjih v namiznem tenisu.
4	novi rekordi šole:
Tek na 600 metrov: ALEN KAVČIČ in DAVID PETRIČ (1:44)
Tek na 1000 metrov: BLAŽ JUVANEC (3:04,05)
Skok v višino: MARTIN LOVŠIN (180)
Skok v daljino z mesta: JERNEJ INDIHAR (281)
5	zlatih delfinčkov v poletni šoli v naravi
ŠPORTNICA ŠOLE je postala VERONIKA PODLOGAR. ŠPORTNIK ŠOLE je postal MARTIN LOVŠIN.
Poročilo pripravil Bojan Novak
Utrinki z 10. srečanja pobratenih šol
Srečanja, ki je potekalo v Velikih Laščah in oklici 26. maja 2006, se je udeležilo pet pobratenih šol: OŠ Primoža Trubarja Bazovica pri Trstu, OŠ Primoža Trubarja Laško, OŠ »Nikola Tesla« Rijeka, OŠ Preserje in gostiteljica OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče. Dopoldne je bilo posvečeno prikazu strokovnega dela z nadarjenimi učenci, popoldne pa prikazu furmanske dediščine naših krajev.
Prihod gostov: ravnateljev, učiteljev, učencev in njihovih staršev
Obiskovalci pozorno spremljajo dogajanje na odru Levstikovega doma. V prvi vrsti od leve proti desni: Irena Budič Pavlič (kordinatorka projekta na velikolaški šoli), Tanja Bezic (svetovalka ZŠ), Nada Bedenicki (ravnateljica OŠ Rijeka), Slavica Šmerc (ravnateljica OŠ Laško), župan Anton Zakrajšek in ravnatelj Edi Zgonc ...
Pred šolo so zbrani (od leve proti desni): ravnateljica OŠ »Nikola Tesla« Rijeka Nada Bedenicki, ravnatelj OŠ Preserje Igor Selan, gostitelj - ravnatelj Edi Zgonc - in svetovalka z Zavoda za šolstvo Maribor, koordinatorka projekta Delo z nadarjenimi Tanja Bezic.
Med drugimi predstavitvami dela nadarjenih učencev so naši mladi igralci postavili na oder tudi furmanske čase
Najprej si je bilo potrebno malo »dušo privezati«
Zanimiva je bila tudi likovna razstava del nadarjenih učencev s sodelujočih šol v šolski telovadnici
Popoldne je bilo
namenjeno
otvoritvi
furmanske poti od Lužarjev do Karlovice. Takle pa je bil videti furmanski sprevod. (zgoraj)
Na svoji kobilici se je prikazal tudi sam Martin Krpan (Rok Tomšič) -otroci so ga bili še posebno veseli, saj so smeli tudi oni na njegovo kobilico (levo)
Furmanska pot se je zaključila na Karlovici, ob naši nekdanji podružnični šoli
Na kulturni prireditvi na Karlovici so zaplesali člani Konjerejskega društva Velike Lašče s članicami Društva podeželskih žena
Velike Lašče
Gospod Jože Zakrajšek, ki furmansko izročilo še danes uspešno prenaša na mlajši rod, iz rok ravnatelja Edija Zgonca prejema šolsko glasilo in knjigo z naslovom Pod medvedovo šapo, ki jo je ob tej priložnosti izdala šola in so jo prejeli vsi aktivni udeleženci furmanske prireditve.
Za lačne želodčke je bilo poskrbljeno s furmanskim golažem (desno)
Furmani so obujali zanimive spomine na stare čase, za kar se jim vsi skupaj lepo zahvaljujemo in upamo, da bo furmanska pot postala tradicionalna (spodaj)
Utrinke pripravili: fotografije A. Podržaj in L. Galun, izbor, rač. obdelava in besedilo E. Zgonc, L. Galun, M. Intihar, M. Lušin
OBOGATITVENI PROGRAM ZA NADARJENE
Na naši šoli smo se odločili, da nadarjenim otrokom poleg klasične, ustaljene ponudbe (dodatni pouk, raziskovalne naloge, seminarske naloge, priprave na tekmovanja, nivojski pouk, interesne dejavnosti in izbirni predmeti), nudimo še obogatitvene programe. Te aktivnosti potekajo predvsem ob petkih popoldne ali ob sobotah dopoldne. Udeležujejo se jih otroci, ki imajo talent in interes za posamezno predmetno področje in so vedno dobro obiskane. Otrokom smo skušali ponuditi čim bolj pester in zanimiv program.
V letošnjem šolskem letu smo izvedli naslednje aktivnosti:
NARAVOSLOVJE
Učenci so natančno opazovali, eksperimentirali, analizirali, sklepali in končno zapisali dobljene rezultate, ki so jih ugotovili. Osvajali so ustrezne statistične metode dela. Ogledali so si Križno jamo in jo raziskovali, obiskali Hišo eksperimentov in razstavo mineralov v Ljubljani, si ogledali planetarij in doživeli astronomsko jutro. Porodila se jim je množica ustvarjalnih idej. Doma so delali različne poskuse iz fizike in v lastni režiji samostojno posneli štiri zgoščenke s poskusi.
V AVLI SO POSTAVILI VELIK ŠOTOR -
PLANETARIJ
JEZIKOSLOVJE
Razvijali so sposobnost ustnega in pisnega izražanja, znanje uporabljali pri branju literarnih del, se seznanjali z literarno teorijo, spoznavali bližnjo okolico, njene kulturnozgodovinske znamenitosti. Učenci so sodelovali na različnih natečajih
(Roševi dnevi, Srečanje z domišljijo), ob svetovnem dnevu poezije so predstavili lastne pesmi in objavljali prispevke v periodiki (Lešniki, Trobla), se srečali z ustvarjalcema Jožetom Snojem in Milošem Mikelnom ter predstavili svoje doživljaje ob srečanjih z medvedom: Življenje pod medvedovo šapo. Literarno so ustvarjali na temo Primož Trubar skupaj z učenci OŠ Preserje, OŠ Primož Trubar iz Laškega in Bazovice ter Nikola Tesle z Reke.
DRUŽBOSLOVJE
Učenci so letos obiskali Šolski muzej v Ljubljani in se udeležili delavnice Šola v času naših dedkov in babic. Zelo so bili presenečeni, ko jih je pozdravila zelo stroga gospodična učiteljica Kunigunda. Preizkusili so se v lepopisju. Prav tako so obiskali šolski muzej na Karlovici. V juniju so obiskali še mesto Idrija in si ogledali tamkajšnje znamenitosti.
ŠOLSKI MUZEJ NA KARLOVICI
LIKOVNO PODROČJE
Ure likovnih delavnic so potekale v duhu in idejah arhitekta Jožeta Plečnika. Otroci so ustvarjali v glini. Motiv so vzeli iz našega okolja: posodice za zobotrebce, in ga poskušali posodobiti in modernizirati do mere, ko še vedno ohranijo del
arhaičnosti. Učenci OŠ Nikola Tesla, OŠ Primoža Trubarja Laško in Velike Lašče ter OŠ Preserje so 20. 4. 2006 v poljubni tehniki slikali in risali znamenitosti naših krajev. Ustvarjanje je potekalo v prijetni atmosferi v naravi, ki je pozitivno vplivala na druženje in medsebojno spoznavanje učencev. Svoje izdelke so razstavili na sre-čanju 28. 5. 2006, ko smo se družili z učitelji, učenci in s starši iz Laškega, Bazovice, Preserja in z Reke.
ŠPORTNO PODROČJE
Nadarjenim učencem na tem področju smo ponudili športno delavnico, ki je bila na urniku vsak petek po eno uro. Prvi del ure je bil namenjen razvijanju različnih motoričnih sposobnosti in športnih znanj, drugi del pa ukvarjanju s športom po izbiri učencev. Udeležili smo se tudi športne vadbe v Športsitiju, plavanja v Atlantisu, nočnega smučanja na Mariborskem Pohorju, mini golfa v Ljubljani in joge. V drugem delu ure je zlasti prišla do izraza ustvarjalnost otrok. Izmislili so si dve novi moštveni športni igri, ki sta kombinaciji že znanih iger, in oblikovali tudi pravila zanju. Igri so učenci preizkusili in videli, da sta dovolj zanimivi, zato so ju tudi večkrat odigrali.
Na Krpanovem krosu na Turjaku 20. 4. 2006 so se srečali s svojimi vrstniki -športniki, iz OŠ Nikola Tesla z Reke, iz Preserja, iz Laškega in Bazovice in se skupaj družili in tekmovali.
Svoje dosežke in naše delo smo predstavili na srečanju že imenovanih petih šol 28. 5. 2006 v Levstikovem domu. Prireditev si je ogledala tudi mag. Tanja Bezič iz Zavoda za šolstvo in bila s prikazanim zelo zadovoljna.
Irena Budič Pavlič
ZA NAMI JE POLETNA ŠOLA V NARAVI ZA UČENCE 4. RAZREDA
V času od 29. 5. do 2. 6. 2006 smo se udeležili poletne šole v naravi na Debelem rtiču. Plavalnim dogodivščinam na pot je odšlo 22 učencev 4. razreda centralne šole in 14 učencev 3. in 4. razreda podružnične šole Turjak. Debeli rtič nas je pričakal z dežjem, ki je bil tudi v naslednjih dneh naš zvesti spremljevalec. Vendar smo z veliko dobre volje in energije realizirali vse zastavljene cilje. Poudarek je bil seveda na učenju in izboljšanju tehnike plavanja, ob tem pa smo imeli tudi čas za številne športne igre, oglede okolice Debelega rtiča in sproščeno druženje.
Dneve smo začenjali ob 7.00, po umivanju smo odšli na jutranjo telovadbo. Nato smo uredili sobe in se podali na zajtrk. Sledile se dopoldanske aktivnosti (športne igre ali kopanje v notranjem bazenu). Ob 13.00 nas je že čakalo kosilo, nato pa dveurni počitek. Popoldneve smo večinoma preživeli v bazenu v Ankaranu, na Debeli rtič pa smo se vrnili nekaj pred večerjo. Po njej smo odšli na kak sprehod, ob desetih pa smo si zaželeli lahko noč.
Za učenje plavanja smo učence razdelili v štiri homogene skupine. Neplavalci so preko vaj za plovnost in prilagajanje na vodo napredovali in na koncu vsi preplavali 50 metrov s prsno tehniko.
Druge skupine so dale predvsem poudarek na izpopolnjevanju prsne tehnike, učenju kravla in hrbtnega plavanja. Treba je poudariti, da so vsi učenci izpolnili normo za bronastega delfina, kar pomeni, da so plavalci. Dva učenca sta osvojila srebrnega delfina, kar pet pa zlatega delfina, kar je velik uspeh, saj je treba za to obvladati tri plavalne tehnike in v njih preplavati 150 metrov v določenem času.
Učenci so z velikim zanimanjem sodelovali pri »čutni poti«, kakor smo poimenovali dejavnost, v kateri so učenci sodelovali v
parih. En član para je imel zavezane oči in hodil ob napeti vrvici ter skušal prepoznati predmete, ki so bili navezani nanjo (od plišaste igračke do morske trave), drugi pa ga je vodil in ga opozarjal na morebitne ovire.
Seveda pa je bilo med delom tudi veliko časa za zabavo. Tako smo zadnji večer ob torti praznovali rojstni dan dveh učencev.
Ker so učenci ves čas bivanja skrbeli za urejenost svojih sob, so bili za svoj trud nagrajeni. Skupine učencev so pripravile tudi program v pesmi in besedi.
Eden izmed vrhuncev pa je bil obisk Izole, ki smo ga izvedli zadnji dan. Žal se nismo mogli prepeljati do Izole z ladjico, ker so nam to preprečili visoki valovi. Na pomoč smo poklicali avtobus, ki nas je odpeljal v center Izole. Tam nam je ravnatelj razkazal stari del mesta in marino. Ustavili smo se tudi v muzeju Marjana Kralja, ki zbira podatke o potopljeni ladji Rex, ki je bila večja od Titanika, potopila pa so jo zavezniška letala med drugo svetovno vojno v bližini Kopra (med Koprom in Izolo). Poleg slik in zanimivih pripovedi smo si lahko ogledali tudi maketo ladje, ki pa je še v izdelavi. Bilo je zelo zanimivo in poučno. Potem, ko smo nakupili spominke za domače, smo se odpeljali nazaj na Debeli rtič in se po kosilu polni novih doživetij odpeljali proti domu.
V šoli so nas pričakali starši. V avli smo učencem podelili plavalna priznanja in se po kratkem druženju s starši vrnili na svoje domove.
Pripravila Bojan Novak in Janja Samsa Foto Kristina Šilc Cirovic
v	v
Srečanje z naso učiteLjico Simono na KarLovici
Prvega šolskega dne, prve učiteljice in prve šolske zgradbe ne pozabiš nikoli. Prijetnih dogodkov se radi spominjamo vsi, radi se vračamo tja, kjer smo se počutili prijetno, kjer smo bili dobro sprejeti in so nas vsi imeli radi.
Ob zaključku prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja smo se srečali učenci 3. b razreda, učiteljica Simona Bavdek, ravnatelj Edi Zgonc, starši ter bratje in sestre učencev. Srečanje je potekalo v petek, 9. junija 2006, na igrišču pri šoli na Karlovici.
Spomini na prve šolske dni naših nadobunih in radovednih otrok segajo prav na Karlovico, kjer so nabirali prvo znanje v šolski zgradbi, katere prostori učilnic so danes preurejeni v šolski muzej. Na igrišču ob šoli so preživeli najbolj vesele, prijetne in sproščene trenutke, kjer so uživali v gibanju in igri.
Čudovit sončen dan smo drug drugemu polepšali z bogatim kulturnim programom, s tekmovanjem v športnem duhu, pogovori, plesom in dobrotami vseh vrst, ki smo jih pripravile vse družine. Veseli nas, da smo se srečanja lahko udeležili vsi povabljeni in prav vsi smo aktivno sodelovali. Znova smo dokazali, da je v slogi moč. Na naše srečanje nas bodo spominjali videoposnetki in fotografije, ki nam bodo vedno znova lahko obudili spomin na ta nepozaben dan.
Ob tej priložnosti smo se zahvalili razredničarki Simoni, ki je našim učencem posredovala bogato znanje, številne izkušnje in življenjske modrosti. Učiteljica Simona je vsa tri leta šolanja naših otok dokazovala, da učitelj lahko pritegne otroška srca s svojo naklonjenostjo, s prijateljskim odnosom in ljubeznijo. Vsa tri leta se jim je vsak dan posebej razdajala in jim tako postala druga mama. V razredu se je vedno trudila, da je ustvarila prijetno vzdušje in medsebojno zaupanje. Na srce jim je položila toliko dobrih nasvetov, ki jim bodo koristili vse življenje. Vemo, da se bodo naši otroci Simone, prve učiteljice, spominjali vse življenje in da bodo njene nasvete koristno uporabili. Velikokrat je bilo med njimi slišati: »Naša Simona je
najboljša učiteljica na šoli.« Starši smo bili zelo ponosni, da so naši otroci lahko sedeli v razredu pri Simoni. Ravno ona je tista, ki jih je naučila pisati, računati, brati in se lepo obnašati. S svojim delom je dokazala, da za vsakim dežjem posije sonce. Znala je prisluhniti težavam in stiskam otrok. V otroška srca je dan za dnem sejala srečo in upanje. Skupaj so bili kot ena velika družina, ki je uspešno rasla in se dopolnjevala. Tudi na srečanju so naši otroci z učiteljico Simono dokazali, kako pomembni sta pripadnost skupini in skrb za drugega.
Besede, ki jih je namenila učiteljica Simona učencem in vsem prisotnim na srečanju, so se nas globoko dotaknile. Tudi nekaj solzic sreče je bilo potočenih. Otroci so bili vidno ganjeni. Izvedeli smo, da je naše otroke spoznala bolj, kot si lahko mislimo. In tudi marsikakšna skrivnost bo ostala le njihova.
V veliko čast in veselje nam je bilo, da si je vzel nekaj dragocenega časa in se nam pridružil na srečanju tudi ravnatelj. Starši tretješolcev smo se mu zahvalili za skrbno načrtovano delo na šoli, za stalno skrb, ki jo vlaga v kakovost šolskega dela, za napredek šole in sodelovanje z vsemi partnerji. Cenimo njegovo delo in spoštujemo vsa prizadevanja za kvalitetno opravljeno delo na šoli, za sodelovanje naših učencev v številnih projektih in dejavnostih na športnem, likovnem, glasbenem in drugih področjih dela in življenja šole. Vsa leta šolanja naših otrok se je ravnatelj trudil, da je pridobil in ustvaril dobre pogoje za delo in ustvarjanje. Za vse smo se mu iskreno zahvalili in mu zaželeli, da bi tudi vnaprej s strpnostjo, z nasmehom in dobro voljo nadaljeval svoje bogato ravnateljsko delo.
Ravnatelj je vse navzoče tudi nagovoril. Učencem je posredoval spodbudne misli za nadaljnje šolanje, se zahvalil razredničarki Simoni za njeno predano delo in skrb za učence ter staršem za sodelovanje in podporo pri šolskem delu ter si zaželel enako dobrega sodelovanja tudi vnaprej. Ko nas je v večernih urah zapustil, nam je zaželel še veliko tovrstnih srečanj. Povedal je, da je ganjen in da je takšno srečanje zanj dogodek, ki ga ne bo pozabil.
Naj zaključim z mislijo , ki jo je zapisal Tone Pavček:
»Na svetu si, dA gLEdAš soncE. Na svetu si, dA grEš za soncEm. Na svetu si, dA sAm si soncE in dA s sveta odgAnjAš sEncE.«
Ples Ob bistrEm potočku
Učiteljica Simona podeljuje nagrade
SkupinskA slika -zdAj smo vsi EnAki
RavnAtELjEv nAgovor učEncEm
In ravno učiteljica Simona je bila tisto sonce, ki je posijalo na naše malčke pred tremi leti, ko so začeli pisati novo zgodbo v svojem življenju. Ponosni in veseli smo, da je bila Simona izbrana za glavno junakinjo te zgodbe. Prepričani smo, da se s srečanjem na Karlovici ne bodo prekinili vsi stiki med našimi otroki in učiteljico Simono in da se bomo še velikokrat srečali v prostorih šole in zunaj nje.
Za učence in starše 3. b zapisala Majda Kovačič Cimperman
Zanimive dnevi dejavnosti
Županova jaMa
Proti koncu šolskega leta smo za učence 5. razreda centralne šole in podružnice Turjak pripravile kar nekaj zanimivih dni, ki so se vsebinsko navezovali predvsem na učno snov naravoslovja in tehnike ter družbe. Obiskali smo Županovo jamo in uživali v podzemnih krasotah različnih kapniških oblik. Gospod župnik iz Šentjurja nam je z veliko mero dobre volje in poznavanja zgodovine razkazal Tabor (pomen obzidja v času turških vpadov) ter cerkev sv. Nikolaja. Pot
Jamar mora biti dobro opremgen
smo nadaljevali mimo Grosupljega proti kraškemu Radenskemu polju z osamelcem Kopanj, nato pa smo se preko Dobrepolja vračali proti Velikim Laščam. V Ponikvah smo si šli pogledat zadnje požiralnike, kjer v podzemlje izginja ponikalnica Rašica, ki se nato ponovno prikaže na Radenskem polju in pri Krki.
Svoje znanje o podzemnem svetu smo lahko nadgradili tudi ob obisku jamarjev. Obiskala sta nas Viktor Uhan in Tomaž Planina, ki že tradicionalnega druženja z našimi otroki nikoli ne odklonita. Predstavila sta opremo jamarjev, opozorila na nevarnosti, ki so v jamah prisotne, hkrati pa z velikim osebnim odnosom do njunega dela spregovorila o lepem in skrivnostnem podzemnem svetu. Del tega sta razkrila tudi otrokom. Ogledali smo si suho Dolšinovo jamo ter vodno Zajčjo jamo. Najbolj vztrajni otroci so z jamarjem prišli do konca prehodnega dela in so lahko potrdili, da je tudi podzemlje domače pokrajine polno naravnih lepot.
Trobla 4/2006 CeRkniško jezero
Jezerski hram v Cerknici, vodi ga Vekoslav Kebe, sva obiskali skupaj z učenci že večkrat, odvisno od tega, kateri razred sva poučevali. Obisk se nama zdi najbolj primeren za učence 5. razreda. Vsebina se pri predmetih družba, slovenščina in naravoslovje ob predstavitvi Jezerskega hrama povezuje, nadgrajuje in naredi pouk bolj nazoren. Dobro lahko razvijamo predstave učencev, poznavanje pojmov, pojavov in orientacijo. Pripoved teče v domačem narečju, mi pa jih obravnavamo pri pouku slovenščine. Opis se zaključi tako: Jezeru je in jezera nej. Učenci poslušajo razlago gospodarja v povezavi z osebnim doživljanjem jezera od najzgodnejših spominov iz otroštva pa do danes. Tako lahko začutimo ljubeč odnos do domačega okolja in naravovarstveni nazor, ki ga vpleta v pripoved. Vedno znova je pripravljen prisluhniti našim željam in nam pomaga vzgajati otroke, tudi otroke s posebnimi potrebami. Preseneti nas z novostmi, saj je vsakič, ko pridemo, kaj novega. Učenci z zanimanjem spremljajo drobno lučko na maketi, prisluhnejo legendi, spremljajo zvoke iz narave in z multivizijo zaokrožijo dogajanje na jezeru skozi vse letne čase. Jezerski hram je zato vzor ohranjanja naše naravne in kulturne dediščine, čistega okolja in prijaznih, delovnih, inovativnih ljudi.
Dolenjska
Šolsko leto smo zaključili z obiskom Dolenjske. Ustavili smo se v Žužemberku, nato pa se polni pričakovanj odpeljali proti Kostanjevici. Tu nas je v bližnji vasi že čakala ga. Jordan, ki nam je povedala nekaj posebnosti o gojenju jagod in zgodnjih vrtnin. Da pa ni ostalo vse samo pri besedah, nas je povabila v nasad, kjer smo se do sitega napasli okusnih sladkih debelih jagod. Po vitaminski malici smo energijo porabili za vožnjo s kanuji okoli starega mesta Kostanjevice, zraven pa je sodil še sladoled v bližnji slaščičarni. Dan smo zaključili z ogledom muzeja na prostem v Pleterjah ter z ogledom filma o življenju v kartuziji.
Vsak tak dan nam je pomenil drugačno druženje, spoznavanje, hkrati pa tudi bogatitev odnosa do naravnih lepot ter kulturne dediščine.
Vsem, ki so pripomogli pri izpeljavah teh in tudi drugih dni, se ob tej priložnosti zahvaljujeva.
Marjetka Koprivec in Mimica Gačnik
Piknik
Na Podružnični šoli Turjak smo letošnje uspešno šolsko leto zaključili malo drugače. Pripravili smo zaključni družinski piknik.
V petek, 16. 6. 2006, smo se starši, učenci in učiteljice zbrali v lovskem domu na Turjaku, da bi na prijeten način odšli na zaslužene počitnice. Bilo nas je preko sedemdeset. Vsi smo hitro poprijeli za delo. Očetje so poskrbeli za dobrote z žara, mame pa za pripravo hrane in postrežbo. Naši želodčki so bili kmalu polni prekrasnih dobrot.
Otroci so se zabavali z različnimi igrami, preizkusili so se v nogometu, skakanju elastike ...
Ob tem bi se zahvalili staršem za pomoč pri organizaciji, peki dobrot in delu na pikniku.
Posebna zahvala pa Prostovoljnemu gasilskemu društvu Turjak za mesne dobrote in g. Ahcu in g. Klančarju za pijačo.
Učenci in učiteljice PŠ Turjak
ŠOLSKI MINISTER MlLAN ZVER OBISKAL TRUBARJEVO DOMAČIJO
Rašica, 27. junija.
Ob zaključku šolskega leta je minister Milan Zver obiskal Trubarjevo domačijo na Rašici. Z zanimanjem si je ogledal fotografsko razstavo Viktorja Luskovca Slovenija, moja domovina, ki prikazuje pestro biotsko raznovrstnost Slovenije. Podprl je idejo o skupni predstavitvi Slovenije skozi lepote narave na eni in skozi temelje razvoja slovenske knjige na drugi strani. Septembra namreč razstava, obogatena s predstavitvijo o slovenski knjigi, potuje v Berlin, kjer bo razstavljena v počastitev 15. obletnice samostojne Slovenije.
Ogledal si je tudi dodatne izobraževalne programe, ki jih na Trubarjevi domačiji pripravlja nevladna organizacija Parnas, zavod za kulturo in turizem. Minister je poudaril, da je nujno predstaviti pomen Trubarja tako v sklopu programov pri slovenščini, zgodovini kot tudi pri domovinski vzgoji. Podprl je idejo, da se vsebine o Trubarjevem poslanstvu konkretneje umesti v šolske programe, vsekakor pa si Trubar zasluži večjo pozornost tudi ob bližajoči se 500-letnici rojstva (2008).
\Jl1
V v ltVL|
* \ m
u w
MINISTER MED OGLEDOM RAZSTAVE Z AVTORJEM VIKTORJEM LUSKOVCEM (FOTO METKA STARIČ)
PREDSEDNIK DR. JANEZ DRNOVŠEK RAD PRIHAJA V NAŠO OBČINO
Minuli mesec je bil za našo občino v znamenju visokih obiskov. Med te prav gotovo sodijo tudi v javnosti zelo odmevni obiski predsednika države. O njegovem prvem neformalnem obisku naše občine smo poročali že v 2. številki Troble.
Konec maja je bilo srečanje članov Gibanja za pravičnost in razvoj, katerega ustanovitelj je predsednik Drnovšek. Srečanja se je udeležilo preko tisoč ljudi, dogodek pa so spremljali tudi mikrofoni in kamere medijev. Popoldne pa je predsednik Drnovšek obiskal še Trubarjevo domačijo in prireditvi Dan sonca dodal poseben pomen. To je bila hkrati lepa priložnost, da delo sodelujočih društev iz naše občine postane znano širši javnosti.
Metka Starič, zavod Parnas
Dr. Janez Drnovšek je ob prvem občnem zboru Gibanja za
PRAVIČNOST IN RAZVOJ NA TURJAKU OBISKAL TUDI STOJNICO ZAVODA PARNAS.	FOTO MILENA VlNTAR
Minister Zver ob ogledu programa ročne vezave knjige (foto Viktor Luskovec)
Predsednik se je odzval vabilu Zavoda za razvijanje
USTVARJALNOSTI NA DAN SONCA	FOTO GREGOR GREŠAK
28. junija so mediji zopet poročali o predsedniku Drnovšku, ki je na Trubarjevi domačiji gostil hrvaškega predsednika Mesica.
Vsi omenjeni dogodki so prav gotovo privabili pozornost širše, tudi mednarodne javnosti. Verjetno boljše promocije naše občine, turističnih, kulturno-zgodovinskih in naravnih znamenitosti ne bi mogli izpeljati tako učinkovito kot ravno ob širšem poročanju o dogodkih, ki se odvijajo v naših krajih.
LČ
Koncert tenorista Damjana in baritonista Boštjana
V petek, 12. maja 2006, je ob 20. uri potekal zaključni koncert tenorista Damjana Gradišarja in baritonista Boštjana Gradišarja v nabito polni župnijski cerkvi v Velikih Laščah. Koncert sta pripravila ob zaključku šolanja solopetja pri profesorici Naji Zapušek v Glasbeni šoli Ribnica.
Brata dvojčka sta se na koncertu predstavila z antičnimi in oratorijskimi arijami, pesmimi tujih in slovenskih avtorjev. V duetu sta zapela tri pesmi, uvodno avtorja C. Francka Panis Angelicus ter zaključno avtorja F. Gerbiča V noči. Tenorist Damjan je solo zapel osem čudovitih pesmi, baritonist Boštjan pa sedem, ki so segale prav do srca. Pela sta v italijanščini, angleščini, francoščini, nemščini, hrvaščini in slovenščini. Na klavirju ju je ves čas mojstrsko spremljal profesor Sandi Oražem. Koncert sta obogatila tudi organist Tone Kersnič in flavtistka Živa Rigler, ki sta z nastopom popestrila glasbeni intermezzo. Dodatno kvaliteto je koncertu dal tudi prostor župnijske cerkve, ki je zelo akustičen. Nastop je bil vrhunski, dovršen v vseh elementih, kot se za zaključni koncert spodobi. Elegantnost nastopu sta dodala s slavnostnim oblačilom. Občudovali smo ju v črnem fraku, beli srajci in z metuljčkom na srajci.
Na koncertu so bili poleg domačih, sorodnikov, prijateljev in domačinov prisotni tudi župan občine Velike Lašče Anton Zakrajšek z ženo, vsi njuni profesorji iz Glasbene šole Ribnica in ravnateljica Bernarda Kogovšek ter številni poslušalci dobrega petja iz sosednjih občin.
Dvojčka, Damjan in Boštjan, domačina iz Logarjev, sta uspešno zaključila nižjo glasbeno šolo solopetja pri profesorici Naji Zapušek, ki je bila njuna profesorica v zadnjih letih šolanja solopetja. S šolanjem pa sta pričela pred šestimi leti pri prof. Mateji Stražar. Nadaljevala sta ga pri prof. Slavku Savinšku, ki se jima je posvečal z veliko vnemo in predanostjo ob rednem delu solista v ljubljanski operi. Kratek čas je bila njuna profesorica tudi Aleksandra Milosavljevič. Zadnja leta jima je dala neprecenljive izkušnje in ogromno znanja prav profesorica Naja Zapušek, ki ju je tudi pripeljala do uspešnega zaključka nižje glasbene šole.
DAimjAn, BoštjAn in SAndi OrAžEim s profesorico Najo ZApušEk
PEvski dUEt DAimjAn in BoštjAn GrAdišAr
Brez podpore staršev in brata prav gotovo ne bi zmogla v rednem roku, v šestih letih, dokončati šolanja.
Ob koncu koncerta sta se z besedami in šopki cvetja zahvalila vsem, ki so imeli kakršnekoli zasluge, da se je zgodil ta veliki dogodek. Zahvalila sta se vsem, ki so jima pomagali na poti šolanja in pri izvedbi zaključnega koncerta, vsem, ki so vanju verjeli ter ju spodbujali vsa leta šolanja. Povedala sta tudi, da sta si za koncert izbrala domačo župnijsko cerkev kot zahvalo Bogu za pevski dar, ki sta ga prejela. Želela sta si zapeti prav pred Marijinim oltarjem. Ponosna sta nase, da sta si upala in zmogla kreniti na pot solopetja, in upata, da jima bo uspel še kak pevski podvig.
Po končanem koncertu pa je vse prisotne pričakalo novo presenečenje pred župnijsko cerkvijo. Domači, sorodniki in prijatelji bratov dvojčkov so za vse prisotne pripravili pogostitev, kjer smo se okrepčali z obloženimi kruhki, posladkali s pravimi domačimi dobrotami in okrepčali ter pogreli z žlahtno kapljico.
Največje darilo Boštjanu in Damjanu ob tem velikem dogodku je bila zagotovo polna cerkev poslušalcev. S tem je bilo poplačano dolgoletno delo, odpovedovanje in trud. Teh nepozabnih trenutkov brata Damjan in Boštjan verjetno ne bosta nikoli pozabila. Tudi občutkov, ki sta jih doživela ob tem dogodku, se ne da opisati z besedami. Zagotovo pa vemo, da bomo njuna čudovita glasova slišali še velikokrat na prireditvah v domači občini in tudi drugje.
Majda Kovačič Cimperman
T	v • 1 v	• •
Iz naših župnij
Dobrodelni koncert v župnijski cerkvi v Velikih Laščah 3. junija 2006
»Za tiste matere, ki delajo v kamnolomu osem do deset ur na dan za en dolar, za te Gospe z veliko začetnico bi v iskanju pravice in pomoči šel na konec sveta,« je med
pridigo v velikolaški cerkvi Marijinega rojstva povedal gospod Pedro Opeka.
Župnik Vladimir Jaksetič in župan Anton Zakrajšek sta ob obisku misijonarja Pedra Opeka v Sloveniji v rojstni župniji njegove matere organizirala dobrodelni koncert.
Prostovoljni prispevki, ki so bili zbrani na prireditvi, so bili namenjeni pomoči potrebnim na Madagaskarju, kjer že vrsto let ljudem na robu preživetja pomaga iskati »pot, resnico in življenje« misijonar Pedro Opeka.
Njegovo življenjsko pot in njegovo veliko delo je predstavil dramski igralec Pavle Ravnohrib. Med sveto mašo in v prvem delu koncerta je prepeval župnijski Mešani pevski zbor pod vodstvom Ladke Deterding, v drugem delu pa so pred oltar pristopili pevci Slovenskega okteta.
Gospod Opeka je bil izredno navdušen nad čudovitim večerom in je ob stisku roke pevcem Slovenskega okteta nekajkrat ponovil, da tega večera, tega čudovitega petja slovenskih fantov ne bo nikoli pozabil. Zahvalil se je organizatorjema koncerta, bratrancu, županu Antonu Zakrajšku, in župniku Vladimirju Jaksetiču in ostalim duhovnikom, pevcem, visokim predstavnikom iz slovenskega političnega življenja, ki so s svojo udeležbo na koncertu potrdili, da podpirajo njegovo delo, in vsem, ki so se ta večer zbrali v velikolaški cerkvi.
Ob koncu so misijonarja pozdravili tudi otroci iz misijonske birmanske skupine. Besede Antona Martina Slomška, ki so jih izrekli ob tej priložnosti »Bog vedno naredi tako, da je prav. Z eno roko vzame, z dvema pa daje«, prav gotovo držijo.
Bog je z obema rokama dal neizmerne moči in volje našemu rojaku Pedru Opeki in želimo mu, da bi bilo po svetu čim več ljudi, ki bi spoznalo veličino njegovega dela in njegovega poslanstva.
Ponosni smo, da je bil med nami in da bo na račun naših prispevkov lahko odrezal nekaj kosov kruha malgaškim otrokom.
V. V.
Baletna šola
To jesen bo v Velikih Laščah v okviru KUD Primož Trubar odprla svoja vrata baletna šola za otroke od 7. do 12. leta. Mentorica bo Saša Štadler, ki v Ljubljani vodi baletno šolo Saša.
Predstavitev načina dela te šole si lahko ogledate na baletni predstavi 17. 6. 2006 ob 17. uri v dvorani Španskih borcev -GOML, v Ljubljani.
Vse, ki bi želeli svojega otroka vključiti v baletno šolo in vas zanimajo dodatne informacije o tem, lahko pokličete na telefonsko številko 051 80 77 52 ali pišete na elektronski naslov gregor@zru.si.
Baletno dejavnost bo sofinancirala Občina Velike Lašče.
Pedro Opeka je pred koncertom daroval sv. mašo v velikolaški župnijski cerkvi
Koncerta so se udeležili tudi pomembni gostje iz političnega življenja
Šopek šmarnic za Marijo
Ob zaključku letošnjih šmarničnih pobožnosti je 28. maja 2006 v velikolaški cerkvi Mešani pevski zbor Župnije Velike Lašče pripravil koncert Z Marijo skozi cerkveno leto. Po uvodni pesmi Marija, majnik gre čez trate je g. župnik prebral Šmarnice.
Odlomek za ta dan je govoril o mučencih druge svetovne vojne iz Šentruperta (dveh duhovnikih in bogoslovcu). Med njimi je bil tudi Franc Nahtigal, ki je bil nekaj časa kaplan v Velikih Laščah.
Po Šmarnicah je Mešani pevski zbor pod vodstvom Ladke Deterding v pesmi potoval skozi celo cerkveno leto. Ob orgelski spremljavi Toneta Kersniča, čudovitih mislih, ki jih je zapisala Marija Stritar in prebirala Melanija Košir, so vsi skupaj spletli najlepši šopek šmarnic v čast Mariji.
Kot je ob zaključku povedala zborovodkinja Ladka, so ga podarili tudi vsem dobrotnikom, ki so s svojimi prispevki omogočili, da se je cerkev tako lepo obnovilo. Če te na poti domov spremljajo besede, ki si jih slišal, ti v glavi odmevajo glasovi pevcev in mogočni zvok Handlove Aleluje, je to dokaz, da si kaj lepšega za nedeljski večer ne bi mogel zaželeti.
V.V.
DAN SONCA ob Trubarjevi domačiji
Trubarjeva domačija je 28. 5. 2006 postala prvo prizorišče DNEVA SONCA, festivala ustvarjalnosti, ki ga je letos prvič priredil Zavod za razvijanje ustvarjalnosti in se ga je udeležilo več sto obiskovalcev. Ideja je zorela že nekaj časa in mag. Ana Porenta pravi, da bo zdaj še majčken festival rasel skupaj z njegovimi soustvarjalci iz leta v leto. Namen prireditve je omogočiti najprej ustvarjalcem, da s svojimi izvirnimi idejami sodelujejo pri vsebini festivala, ter obiskovalcem, da se izrazijo na ponujene (ali na mestu odkrite) načine. Našemu povabilu se je prijazno odzval tudi predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek, ki si je v spremstvu župana Antona Zakrajška prireditev ogledal, hkrati pa obiskal tudi žago ter Trubarjev muzej. Prireditvi je dodal velik in lep sončni žarek. Bil je očaran nad mirom in svetlobo, ki ga nudi naravni park ob Trubarjevi domačiji.
„Sonce je življenje. Dan sonca je dan življenja." N. S.
Misel smo si sposodili iz Knjige sončnih misli, ki je ob vrtečih se mlinskih kolesih in
žičnatem Trubarju nastajala ves dan. Posebej za festival jo je izdelal zavod Parnas. Prireditev je bila namenjena vsem generacijam, najbolje pa bi jo lahko označili kot družinsko. Preletimo, kaj vse se je dogajalo ob Rašici. Otroci so se, tudi s starši, pomerili v sončevih štafetah in skakanju v žakljih, ob katerih jih je čakala marsikatera bonbonska uganka, ki jo je postavil Jože. Pred šotorom, kjer je bila Andreja, so izdelovali sončke - lutke, ter poslikali indijanski šotor. Mlade ustvarjalce je pritegnilo sprejanje na veliko platno. Oder pred žago so oživili slikarji, ki so si ob pomoči Marjetke poslikavali majice. Tik ob odru je Tina v info sončni sredici poskrbela, da ni bil nihče izgubljen.
Ves čas je potekal tudi fotolov, nekaj slik si lahko ogledate tukaj, veliko več pa na spletni strani www.zru.si. Prek mostička so vse popoldne mali in veliki s Tomijem in Gregorjem vlivali vosek v orehove lupinice s stenjem. Sonja je v senci ob Rašici vodila pozdrav soncu in poskrbela, da so se obiskovalci med čakanjem na kanu kratkočasili z izdelovanjem papirntatih čolničkov. Dejan in Gregor sta opremila zlasti otroke za varen prevoz v kanujih ali pa jih kar sama popeljala proti toku. Doživeti vodo z njene gladine je res nekaj
SoncE je življenje.
DAn sonca je dAN življenja.
N. S.
posebnega! Ob zaključku večera smo spustili goreče lupinice po vodi, čeprav sonce še ni zašlo, a nekatere je čakala še dolga pot do doma. Večer smo sklenili s pesmijo Imam moč, ki so jo napisali, odigrali in odpeli Mojca, Pavla in Simon ter s koncertom skupine Sto prašičkov poje. Fantje iz Notranjske imajo pesmi že za kar štiri cedeje in poletji pripravljajo več nastopov. Da je festival potekal tako prijetno, ima velike zasluge tudi Zavod med.over.net. Še enkrat hvala vsem sodelujočim za prijetno ustvarjalno popoldne, saj so na festivalu delali prostovoljno, Občini Velike Lašče za njen prispevek, ki nam je omogočil nakup materialov, ter vsem obiskovalcem, ki ste idejo o festivalu oživili. Naj sklenemo z mislijo očeta dveh fantov iz Ljubljane: „Spominjam se, da sem obiskal Rašico kot šolar. Pozabil sem že, kako lepo je tukaj. Hvala za priložnost, da sem to lahko znova spoznal. Povabite nas drugo leto, spet bomo prišli."
Zavod za razvijanje ustvarjalnosti
GLEDALIŠČE TE POIŠČE IN VIDEZI SVETA
V počitnice so mladi gledališčniki zajadrali malo drugače, saj so se 27. in 28. 6. na odru Levstikovega doma posvetili igralstvu na delavnicah Gledališče te poišče, ki jih je s podporo Občine Velike Lašče letos prvič organiziral Zavod za razvijanje ustvarjalnosti. Vodil jih je dramski in filmski igralec, glasbenik in režiser Bojan Maroševič, sicer zaposlen v SNG Maribor. S svojimi bogatimi izkušnjami, pripovedkami iz filmskega in gledališkega sveta je pričaral poklic igralca v vseh lučeh. Anekdote so nam pripovedovale o odrskih potegavščinah velikanov našega gledališča, kot sta bila Stane Sever in Maks Furjan, o Bojanovih izkušnjah s snemanj filmov ter srečanji z igralci, kot je Sir Laurence Olivier, o delu z Boštjanom Hladnikom in prvem filmu pri 16-ih letih in še marsičem. Pripovedk bi Bojan lahko natrosil za debelo in zanimivo knjigo.
Konec junija zaznamuje še en dogodek: izšel je dolgo pričakovani zbornik štirih besedil za mladinska gledališča VIDEZI SVETA, ki ga je ZRU izdal v sodelovanju s KUD Primoža Trubarja ter ob podpori JSKD. Gregorju Grešaku so se kot avtorji pridružili tudi Ana Porenta, Sara Samsa, Anže Starič in Urša Zalar. Videzi sveta prinašajo poleg istoimenskega (še neuprizorjenega) besedila tudi gledališki Virtualnisvet.com, Prjatlce in Aut!, ki se jih verjetno še spominjate iz preteklih sezon. Gledeja je s tem obeležila dobrih pet let delovanja in omogočila, da bodo sveža in duhovita besedila našla pot tudi do drugih mladinskih gledaliških skupin po Sloveniji.
Zavod za razvijanje ustvarjalnosti
gledalcu čim boljše spremljanje predstave. V gledališču prikazujemo življenjske situacije na neživljenjski način, toda ta specifičen gledališki jezik je enak po vsem svetu in ga zato razumemo vsi. Ker Bojan predava tudi retoriko, smo dobili nekaj koristnih nasvetov za branje in dikcijo. Posebej smo se poukvarjali z umirjanjem treme. Gledejcem je bilo všeč predvsem, ko so izvajali konkretne reči (kot branje in kratki prizori - etide), ker so imeli snov za razmislek, kaj lahko popraviš, spremeniš, upoštevaš pri igri na odru. Morda bi veljalo prizore večkrat ponoviti, dovršiti, preizkusiti, da bi še bolj prodrli v srž igranja. Nini je bilo všeč, ker je Bojan svoja stališča zagovarjal, jih ilustriral s svojo igro. Celina pa pravi: "Povezujem glasbene večere v Polhograjski graščini. Vse se mi je zdelo poučno ter uporabno tudi v vsakdanjem življenju, ne le pri nastopanju."
Naučili smo se, da je oder posvečen prostor, v katerega stopa igralec kot lik, v katerem ni prostora za privatnost, pač pa za premišljeno in zbrano igro telesa, mimike, besede. Modrosti starih mojstrov so najboljši recepti, tako je Bojan pogosto citiral Shakespeareja: "Prilagodite kretnjo besedi, besedo kretnji." Nič na odru ne sme biti odveč, vsak gib ali pogled je za gledalca sporočilo. Igralec mora biti zato najprej pošten do sebe, verjeti sebi, ko gradi lik, in potem mu verjamejo tudi gledalci. Naučili smo se nekaj osnovnih igralskih postavitev in trikov, ki omogočajo
Občinski praznik 2006
Tudi ob letošnjem občinskem prazniku je v juniju potekala vrsta prireditev. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so bile vse prireditve - od kulturnih, športnih do zabavnih, dobro obiskane.
Praznovanje se je pričelo 2. junija z 20. kulturnim večerom na Trubarjevi domačiji, katerega gost je bil pripovednik, dramatik in humorist Tone Partljič.
Sobota, 3. junija, je bila športna. Nogometni klub Velike Lašče je na šolskem igrišču pripravil tekmo med zanimivimi ekipami.
V nedeljo, 4. junija je Planinsko društvo Velike Lašče organiziralo že 14. pohod po Velikolaški kulturni poti. Udeležilo se ga je 650 pohodnikov.
Drugi del praznovanj se je pričel v četrtek, 8. junija, z 10. revijo pevskih zborov na gradu Turjak, ki jo vsako leto organizira KUD Marij Kogoj.
Osrednje praznovanje je bilo letos v petek, 9. junija, na Turjaku. Pričelo se je pred Domom krajanov Turjak ob 19. uri s koncertom Godbe Dobrepolje.
Vsi zbrani obiskovalci, med katerimi so bili tudi gostje iz Razkrižja, so se v slavnostnem sprevodu odpravili proti gradu, kjer je bila ob 20. uri slavnostna akademija.
Pred vstopom v grad je obiskovalce pričakala grajska straža, prireditev pa se je nato odvijala v viteški dvorani na gradu Turjak.
Vse prisotne je najprej nagovoril župan Anton Zakraj-šek, ki je predstavil rezultate dela v preteklosti in načrte za prihodnost.
Pozdravil je vse obiskovalce v dvorani, posebej kolege župane, občinske svetnike, goste iz Razkrižja, letošnje prejemnike občinskih priznanj in častnega občanstva ter vse nastopajoče.
Kot vsako leto so bila na akademiji podeljena priznanja in častno občanstvo. Utemeljitve podelitev oz. obrazložitve objavljamo v celoti.
Podelitev priznanj 2006
V skladu z občinskim Odlokom o priznanjih in nagradah je Občinski svet Občine Velike Lašče na svoji 27. redni seji 18. maja 2006 sklenil podeliti naslednja priznanja:
NAZIV ČASTNI OBČAN OBČINE VELIKE LASCE
je bil na predlog NK Velike Lašče na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku podeljen
MIROSLAVU CERARJU
ZA IZJEMNE DOSEŽKE NA PODROČJU ŠPORTA IN ZA PRISPEVEK K PROMOCIJI OBČINE.
Obrazložitev:
Miroslav Cerar je zagotovo najprepoznavnejši slovenski športni šampion. Ne le kot športnik, ki je na svetovnih tekmovanjih osvojil več medalj kot katerikoli drugi slovenski športnik, temveč tudi kot osebnost, katere prispevek celotnemu slovenskemu športu in njegovi uveljavitvi v svetu je neprecenljiv. Miroslav Cerar je svojo zgodnjo mladost preživljal na Turjaku in se v javnosti s ponosom predstavlja kot Turjačan in s tem kot občan naše občine.
Na športnem področju je Miro Cerar zablestel leta 1962 z dvojnim zlatom na svetovnem gimnastičnem prvenstvu v Pragi. Na konju z ročaji, ki je bil njegovo najljubše orodje, je začel vladavino na velikih tekmovanjih, prvo mesto pa si je s svojo eleganco prislužil tudi na bradlji. Od takrat naprej je bil na konju z ročaji celo desetletje praktično nepremagljiv, tako da je v naslednjih dveh olimpijskih ciklusih pobral vse mogoče naslove. Samo na največjih tekmovanjih, se pravi olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih, jih je zbral trideset, od tega kar 16 zlatih, pet srebrnih in devet bronastih.
Ob uspešnem in napornem športnem življenju je bil Miroslav Cerar tudi priden gimnazijec in študent na pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je opravil pravniški staž in začel samostojno odvetniško prakso. Po osamosvojitvi Slovenije je bil predsednik odbora za ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije, v prvem mandatu pa podpredsednik OKS. Bil je tudi med ustanovitelji Slovenske olimpijske akademije in njen predsednik. Posebno čast so mu izkazali tudi v ZDA, kjer so ga leta 1999 sprejeli v Mednarodni gimnastični hram slavnih. Miroslav Cerar je član Izvršnega odbora evropskega gibanja za fair play in ambasador Slovenije za šport, strpnost in fair play pri Svetu Evrope.
PRIZNANJE OBČINE VELIKE LASCE
je na predlog OO SLS Velike Lašče prejelo
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VELIKE LAŠČE
ZA 110 LET USPEŠNEGA DELA PRI ZAGOTAVLJANJU POŽARNE VARNOSTI V NAŠIH KRAJIH.
Obrazložitev:
Prostovoljno gasilsko društvo Velike Lašče v letošnjem letu praznuje 110. obletnico ustanovitve. V dolgi zgodovini svojega delovanja je društvo neizbrisno zaznamovalo utrip naših krajev, vse od ustanovitve pa do danes. Iz skromnih začetkov se je razvilo v uspešno in dobro organizirano društvo. Z izgradnjo novega gasilskega doma konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je društvo dobilo nov zagon. Po letu 1994 je PGD Velike Lašče postalo osrednje društvo naše občine. S tem je prevzelo največji del odgovornosti za požarno varnost celotnega področja naše občine. Društvo nenehno skrbi za posodabljanje opreme, ki je danes nujno potrebna za visoko stopnjo pripravljenosti na morebitno posredovanje predvsem v požarih pa tudi ob drugih nesrečah. Se pomembnejša je nenehna skrb za obnavljanje in nenehno izobraževanje članstva. S popularizacijo gasilstva med mladimi društvo nenehno skrbi za to, da je mladina vedno zastopana pri delovanju društva, kar je v današnjih časih zelo pomembno. Poleg vseh dejavnosti, povezanih z gasilstvom (vaje, tekmovanja, intervencije ...), se društvo dejavno vključuje tudi v družbeno življenje naše občine. Težko si v Velikih Laščah predstavljamo kakšno večjo prireditev brez laških gasilcev v takšni ali drugačni vlogi.
Gasilce krasi zavzetost za pomoč bližnjemu v nesreči. Ob visokem jubileju ter za uspešno in požrtvovalno delo pri zagotavljanju požarne varnosti v naši občini naj občinsko priznanje Občine Velike Lašče krasi steno gasilskega doma Prostovoljnega gasilskega društva Velike Lašče.
PRIZNANJE PREJEMA PREDSEDNIK PGD VELIKE LAŠČE
Franci Modic


PRIZNANJE OBČINE VELIKE LAŠČE
je na predlog OO N.Si Velike Lašče prejelo
OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO VELIKE LAŠČE
ZA OHRANJANJE SPOMINA NA OSAMOSVOJITVENO VOJNO 1991.
Obrazložitev:
OZVVS Velike Lašče je nastalo leta 1998 kot naslednik nekdanje 63. samostojne čete krajevnih skupnosti Velike Lašče, Rob in Turjak, ki zdaj sestavljajo občino Velike Lašče. Njihova organizacija, ki ima status društva posebnega družbenega pomena, je že od svoje ustanovitve izredno aktivna in prepoznavna tako v občinskem kot tudi državnem merilu. Danes šteje 147 članov in spada med srednje velika društva te vrste v Sloveniji. S svojim prostovoljnim in vztrajnim delom, delno tudi z lastnimi finančnimi sredstvi so si člani društva ob pomoči Občine Velike Lašče uredili svoje prostore v Domu veteranov vojne za Slovenijo v Krvavi Peči. Pomagali pa so adaptirati tudi prostore v Domu, ki bodo namenjeni za potrebe drugih dejavnosti. Člani društva aktivno sodelujejo v različnih dejavnostih in v organih občine Velike Lašče. Imajo svojo pisarno, popolno računalniško opremo, svoj elektronski naslov, lahko pa jih obiščete tudi na njihovi spletni strani na internetu. Zagotavljajo javnost svojega dela in objavljajo svoje prispevke v občinskem glasilu Trobla in v glasilu Zveze veteranov Slovenije. Aktivno sodelujejo v športnih
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA
VELIKE LAŠČE
ZA AKTIVNO SODELOVANJE NA OBČINSKIH PRIREDITVAH.
Obrazložitev:
Društvo podeželskih žena Velike Lašče je bilo ustanovljeno leta 1997 in je eno izmed najaktivnejših društev v naši občini. V društvo se vključujejo tako žene kot tudi mlada dekleta, ki jim je veliko do domače peke in običajev. Društvo organizira tudi vrsto poučnih predavanj z različnih področij, tečajev, strokovnih ekskurzij in razstav. Hkrati pa ponuja obliko druženja in razvedrila ženam, ki se drugače težko odtrgajo od vsakodnevnega domačega dela. Članice društva z veseljem sodelujejo skoraj na vsaki prireditvi občinskega pomena in na prireditvah, ki jih organizirajo druga delujoča društva naše občine.
Podeljeno priznanje naj jim bo zahvala za celotno dosedanje delo in vzpodbuda za nadaljnje delo.
dejavnostih v okviru svoje Zveze, imajo vodstvena mesta v okviru Pokrajinskega odbora Ljubljana, zastopani pa so tudi v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo. V letošnjem jubilejnem letu imajo v svojem planu svečano otvoritev Doma v Krvavi Peči, ki bo 23. septembra, in odkritje spominskih obeležij, kjer so bila pred in med vojno za Slovenijo skrivna skladišča orožja in eksplozivnih sredstev. Na Vahtnici, kjer je bila med osamosvojitveno vojno postavljena barikada proti prodoru motoriziranih enot sovražne vojske, pa bodo postavili tetraeder s spominsko ploščo. Njihovo delo in aktivnosti so usmerjene tudi na mednarodno področje, saj se pripravljajo na sodelovanje s sorodnimi organizacijami v sosednjih državah.
ZA OZVVS JE PRIZNANJE SPREJEL PREDSEDNIK DUŠAN HOČEVAR
JANKO ŽUŽEK
ZA DOLGOLETNO DELO NA RAZLIČNIH PODROČJIH DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA V KRAJU.
Janko Žužek je že več kot 50 let aktiven na različnih področjih družbenega življenja v vasi Rašica in občine Velike Lašče. Bil je prisoten pri vseh dejavnostih, ki so pomenile napredek in razvoj kraja, pa naj gre za področja razvoja infrastrukture, turizma, gasilstva ali ohranjanja kulturnozgodovinskih značilnosti in izročil preteklosti.
Konec 50-ih let prejšnjega stoletja je bil med ustanovnimi člani Prostovoljnega društva Rašca, v katerem je potem deloval kot tajnik. Več kot 20 let je bil predsednik Turističnega društva Rašca, ki je bilo leta 1973 ustanovljeno z namenom ohranjanja in predstavljanja dela Primoža Trubarja in večanja prepoznavnosti Rašice. Aktiven ostaja tudi v pokoju. S svojimi izkušnjami pomaga kot član Krajevnega odbora Rašica in Podlog, je član Upravnega odbora TŠD Rašca, veliko sodeluje z občino, izziv pa je našel tudi v delovanju Društva upokojencev Velike Lašče, kjer opravlja naloge blagajnika.
Po občinskem odloku o priznanjih in nagradah ima tudi župan možnost podeliti le-te. Za leto 2006 je podelil naslednja priznanja:
ZLATO PLAKETO je prejel°	POHVALO ŽUPANA je prejel
PREDSEDNICA DRUŠTVA
Milka Debeljak
POHVALO ZUPANA je prejela
VERONIKA PODLOGAR
za izjemne uspehe v osnovni šou.
Obrazložitev:
Veronika Podlogar je bila vsa leta odlična učenka, letos je osvojila zlato priznanje iz zgodovine, srebrno priznanje pa iz biologije, fizike in matematike. Vseh osem let je tekmovala za slovensko bralno značko, letos je osvojila tudi zlato priznanje iz angleške bralne značke.
Veronika je dobra športnica. Na krosu v Loškem Potoku je bila letos prva, na Krpanovem krosu na Turjaku pa druga. Obiskuje tudi glasbeno šolo - uči se igrati flavto.
Med podelitvijo priznanj je v čast novemu častnemu občanu Miroslavu Cerarju nastopil v dresu državne reprezentance telovadec Gregor Saksida, ki je prisotne navdušil z vajo na konju z ročaji.
V
Nastopile so tudi učenke Glasbene šole Ribnica - trio flavt, Ziva Rigler, Maja Šilc in Andreja Vidervol.
Sledil je podpis sporazuma o sodelovanju z Občino Razkrižje. Zupana Stanko Ivanušič in Anton Zakrajšek sta tako potrdila vezi, ki so se spletle med obema občinama. Izrazila sta upanje, da bi trden most tudi v bodoče sestavljalo prijateljstvo, želje po druženju, izmenjava izkušenj in aktivno sodelovanje društev iz Razkrižja in Velikih Lašč.
Na akademiji je bila prvič predstavljena pesem Velikolaška občina, za katero je besedilo napisala Nataša Klinc - Vybiralik, uglasbil jo je Jakob Jež, prvič pa predstavil Slovenski oktet. Zelimo si, da bi omenjena pesem postala občinska himna.
Eden od glavnih pobudnikov za sodelovanje je gotovo Branko Gašparič, za kar sta se mu oba župana ob tej priložnosti tudi zahvalila.
Slavnostna prireditev je bila zaključena s koncertom Slovenskega okteta, ki se je ob navdušenju poslušalcev moral kar nekajkrat vrniti nazaj na oder.
Nastopili so gostje - Tamburaška skupina narodopisnega društva iz Razkrižja.
Po uradnem zaključku programa je sledilo veselo druženje na grajskem dvorišču. Za prijetno razpoloženje in pogostitev so poskrbeli člani Društva za ohranjanje dediščine Gradež in članice Društva podeželskih žena Velike Lašče.
Zaključek vseh praznovanj pa je bil v soboto, 10. junija, ko so se na Trškem dnevu v organizaciji zavoda Parnas predstavila društva s svojimi dejavnostmi.
Reportažo sta pripravili Barbara Pečnik in Veronika Vasič, foto Studio Markelj
Nogometni turnir ob občinskem prazniku 2006
Športno društvo NK Velike Lašče je dne 3. 6. 2006 v okviru praznovanja občinskega praznika organiziralo turnir zanimivih ekip v malem nogometu. Sodelovale so štiri ekipe: Slovenija v svetu (ki je ekipa argentinskih izseljencev), Razkrižje ter starejša in mlajša selekcija iz občinske lige Velike Lašče v malem nogometu. Po zanimivih tekmah je prvo mesto osvojila ekipa Razkrižja, ki je upravičila vlogo favorita, saj nastopa v 2. slovenski ligi v malem nogometu. V finalni tekmi so bili prepričljivo boljši od domače mlajše selekcije, ki je nastopala pod imenom Reprezentanca Velike Lašče. V tekmi za tretje mesto je ekipa NK Velike Lašče po šestmetrovkah ugnala ekipo Slovenija v svetu. Tradiciji se tudi letos nismo izognili, zato je bila med glavnim turnirjem odigrana tekma med slovenskimi župani in občinskimi svetniki. Tudi letos so bili malo boljši župani.
Organizacija tekmovanja je v celoti uspela, zaradi hladnega vremena pa si je tekme ogledalo manj gledalcev, kot smo pričakovali.
Marko Žužek
Občinsko priznanje PGD VeLike Lašče
Na osrednji proslavi ob letošnjem občinskem prazniku v Viteški dvorani na turjaškem gradu je Prostovoljno gasilsko društvo Velike Lašče prejelo občinsko priznanje za 110 let uspešnega dela pri zagotavljanju požarne varnosti v naših krajih. Prejeto priznanje nam veliko pomeni in je potrditev in zahvala za vsa prizadevanja in za ves trud, ki so ga gasilci našega društva v vsej 110-letni zgodovini delovanja vložili v zagotavljanje požarne varnosti v naših krajih. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili predlagatelju OO Slovenske ljudske stranke pa tudi Občinskemu svetu Občine Velike Lašče, ki je menil, da je predlog primeren in ga na svoji 27. seji tudi potrdil. Priznanje sprejemamo kot obvezo, da še naprej tvorno in zagnano delujemo v prid naše lokalne skupnosti in s tem vseh nas.

*vt\
m
Predsedniku PGD je čestital tudi svetnik SLS PeterIndihar
SLovenija v svetu - četrti
Na Trubarjevimi v čast domovini
Tone Partljič
Tone Partljič - humorist, ki nima problemov z norčevanjem iz samega sebe, nas je na dvajsetem večeru Na Trubarjevini v čast domovini spravil v dobro voljo. Čeprav je izgledal zelo resno, so se mu ustnice hitro raztegnile v nasmeh in veselje, ki ga je trosil naokrog, se je nalezljivo širilo med poslušalce.
Pred kratkim sem v časopisu prebral, da vas na nek način jezi, ker imate v večini šol nastope v telovadnicah in ne v dvoranah. Vsaka šola namreč mora imeti telovadnico, dvorane za kulturne prireditve pa ne.
Ne gre samo za moj občutek, gre za resen problem. Dolga leta sem bil v parlamentu, kjer sem sodeloval pri šolski zakonodaji in pri vsakoletnih programih šolskega tolarja. V tem času je bilo zgrajenih okrog tristo novih šol, dvesto pa je bilo obnovljenih. Poleg tega je bilo zgrajenih veliko telovadnic. Večkrat sem to javno izjavil in se o tem tudi pogovarjal z ministrom Gabrom, kajti res se mi zdi neprimerno nastopati v telovadnici ali v večnamenskem prostoru, kjer se otroci sicer prehranjujejo. V takšnih prostorih ni prave koncentracije in tudi pravega vzdušja ne more biti. Poglejte, nocoj sta tu (v Trubarjevi spominski sobi, op. p.) dve dekleti igrali na instrumente, bilo je pravo vzdušje, ki ga je naredil tudi ambient. Tega se ne da napraviti v telovadnici, kajti za kulturno prireditev mora biti primerno okolje, osvetlitev ... Na tak način bi se otroci navadili na kulturne prireditve in kulturni prostor. Velikokrat me otroci sprejmejo z vzklikanjem, žvižgajo. Saj so prijazni, me ne izžvižgajo, vendar reagirajo kot na tekmah. Zato športne dvorane niso primerne za branje literature.
Če hočemo graditi kulturno vzgojo, o
kateri toliko govorimo, pravimo celo, da nas je kultura ohranila, sem prepričan, da bi šole morale imeti tudi kulturne dvorane. Ne zato, ker tam nastopam jaz, ampak za otroke, učitelje, razstave, za proslave. Primerno kulturno okolje te sili h koncentraciji, na šolah pa te okolje dekoncentrira.
Danes veliko govorimo o patriotizmu, ki naj bi ga pri naših otrocih manjkalo. Starši pravimo, da bi za to morala poskrbeti šola. Kako pa razmišljate vi kot dolgoletni učitelj: bi morali patriotizem razvijati starši ali učitelji?
Zagotovo je to naša skupna naloga. Gledam prijatelja Kuntnerja, ki nosi patriotizem močno v sebi, veliko bolj kot jaz.
Na nek način je res, da smo do sedaj živeli v državah, ki jih nismo vzeli za svoje. Rojen sem leta 1940 in na tisto obdobje, v katerem sem napravil svojo službeno kariero, se poročil in dobil otroka, ne morem kar pljuniti, kot da ga ni bilo. V bistvu mi je takratni patriotizem, letanje s štafeto in malikovanje Tita, šel na živce. Kot učitelj sem imel vsak mesec kakšno proslavo: obletnico KPJ, Jajce ali kaj drugega. Tega patriotizma nisem čutil za svojega, ampak za vsiljenega. Sedaj, ko imamo Slovenci svojo državo, mislimo, da bo patriotizem prišel kar sam od sebe, da
je to dano. Mislim, da je kdaj pa kdaj na te vrednote potrebno opozoriti, ne politično, patetično, ampak človeško in zlasti kulturno. V resnici mislim, da bi tudi šole morale malo več narediti za to. Ampak ne samo šole. Tudi starši.
Slovenci smo nagnjeni k temu, da o sebi slabo govorimo. Doma imam Dolganovo knjigo Slovenska muza pred prestolom. V njej je okrog 300 pesmi, ki so jih slovenski poeti pisali Francu Jožefu, Mariji Tereziji, kralju Aleksandru, Titu, Veljku Vlahoviču itd. Tam je 200 od tujim vladarjem, ki so nas bolj tlačili kot nam kaj omogočali. Pomislite, da bi danes nekdo napisal odo Drnovšku ali Janši. Kako bi ga razcefrali, da je režimski pesnik. Jaz mislim, da tega ni treba, res pa je, da smo tujcem, ki so nam vladali, »lezli v rit« tudi s poezijo. Lahko bi verjel, da se je do Tita iskreno čustvovalo v prvih letih po vojni - verjeli smo, da nam je prinesel svobodo, ampak kasneje pa ne več.
Mene so vedno trepljali po rami, me imeli radi rekoč, da sem »fejst fant«, veder itd. Ko pa sem prišel za poslanca, mi je isti človek, ki me je prej hvalil, rekel: »Vse bi vas dal pred zid in pobil. Šel si h koritu, da jemlješ zase.« Ampak, če hočemo imeti državo, moramo imeti vlado, ministre, parlament ... Ne vem, od kod ta strast, da je potrebno vse popljuvati, še preden so začeli delati. Drugim smo pa »lezli v rit«. Glede patriotizma bi bilo potrebno precej spremeniti. Imamo suvereno državo, kdo jo bo spoštoval, če je ne bomo sami? Kdo bo naše voditelje, ki se pogajajo v Evropi, spoštoval, če bomo mi tekmovali, kdo jih bo bolj oblatil? Jasno mi je, da mora biti občestvo kritično, ampak samo kritično pa se mi vseeno ne zdi v redu.
Govorite o vsesplošni kritičnosti, celo zavisti, ki je prisotna med Slovenci. Mladi pa so v večini ravnodušni, kot da jim je vseeno, kaj se dogaja. Kako vi gledate na ravnodušnost do politike, oblasti, celo do jezika?
Ko bodo mladi v sebi občutili ne le krivice, ampak slabo porazdeljena bremena, ko bodo morali »prehranjevati« nas stare, upokojence, takrat bodo začutili, da nekaj ni bilo narejeno v redu in bodo morali ukrepati. S tega vidika razumem nemire mladine v Franciji. Še posebej zato, ker ljudje ugotavljajo, da zadaj ni nekega političnega načrta, ampak gre za preprosto izražanje srda. Bog ne daj, da bi se nam to zgodilo. Bil sem razočaran, ko sem v parlamentu spremljal stranko mladih, ki je v trenutku postala podobna ostalim strankam v parlamentu. Niso imeli prepoznavnega tona, s katerim bi predstavljali mlado generacijo. Imel sem vtis, da jih skrbi samo interes tiste peščice, ki se je povzpela navzgor. To je bil moj vtis, lahko da sem zelo krivičen, ampak očitno tudi mladi v njih niso videli svojih zastopnikov v parlamentu. Podobno je z vprašanjem, ali lahko slovenski upokojenci vidijo svoje predstavnike v Desusu.
Skratka, problem mladine je velik in težak. Po eni strani me veseli, da je današnja mladina bolj samozavestna, veliko bolj izobražena, imajo več informacij. To, da se jim družbeni angažma na nek način gnusi, da se jim besede, kot je patriotizem, zdijo patetična navlaka, pa ne bo dobro. Nasploh se mi zdi, da imamo dobro mladino. Dvanajst let sem vsak teden vozil mlade štoparje. To so samozavestni, izobraženi ljudje, potovali so po svetu. Mladino, ki nam raste, moramo spoštovati. Čakam, kdaj bo zahtevala svoje - nekaj tega se že kaže. Želel pa bi si, da bi bila malo bolj angažirana. Moja hči, ki je tudi v svobodnem poklicu in se težko prebija, mi je vedno govorila: »Ata, glej, da boš izvoljen.« Ko sem jo vprašal, če je ona šla volit, je rekla: »To pa ne. To se nam gnusi.« Takšna politična abstinenca se mi zdi znamenje, preko katerega gremo prelahko.
Kako ste se kot literat počutili med politiki v parlamentu?
V glavnem sem se počutil dobro. Bil sem zraven pri vsakem zakonu. Saj nisem bil tako priden, da bi prav vsakega bral, če je bil npr. zakon o toči, sem pač vprašal kmete, kaj narediti. Bil sem zraven, ko smo pripravljali ustavo, to pomeni, da sem veliko stvari spoznal iz prve roke. Kot član parlamentarne delegacije sem prepotoval skoraj vse evropske države in videl, kakšno pamet in nivo imajo drugi. Mi bi lahko bili samozavestni in domišljavi že samo, če bi se primerjali z Italijani. Nobeden od tistih,
s katerimi sem se srečeval v delovnih telesih, ni znal nobenega jezika. V osmih letih nisem srečal italijanskega poslanca, ki bi znal angleško. Zdi se mi, da smo relativno bolje izobraženi kot ostali po Evropi.
V našem parlamentu so odlični ljudje. Iz Postojne je bil tamkajšnji ginekolog, ki so ga zvabili v politiko, ker so ga vsi poznali. Ko je prišel v parlament, so ga ožigosali, da se je politično prodal. Nam torej ni do tega, da bi bili v politiki najboljši ljudje, ker jih že vnaprej obsodimo. Odstotek lažnivcev, bedakov, barab je povsod enak: v bolnici, med učitelji in tudi v parlamentu! Poslanci niso nič boljši, pa tudi nič slabši. Vedno, ko mi je kdo rekel: »Zdaj si pa šel v politiko,« sem odgovoril, da nisem šel v politiko, ampak je to moj novi poklic.
Ko sem opravljal poslanski poklic, sem spoznal, da nekaterim oblast rada stopi v glavo. Ko smo v LDS imeli tako veliko večino, so nekateri kolegi mislili, da so vsemogočni. Ljudje so me velikokrat spraševali, če kot poslanec še lahko volim po svoji vesti ali moram vedno glasovati, kot mi naroči vrh stranke. Poslanec sem bil tri mandate in lahko odgovorno rečem, da sta bila v osmih letih morda dva primera, ko so mi rekli, da moram glasovati tako, kot je dogovorjeno. V zadnjih štirih letih, ko smo imeli veliko večino, pa so me začeli nadzirati, me klicati na odgovornost, če nisem glasoval po volji stranke. Tega nisem razumel; v situaciji, ko glas ni bil več tako pomemben kot takrat, ko smo s Puckom imeli en glas večine, pa nas je oblast tako obsedla, da nismo kontrolirali samo drugih, ampak tudi sami sebe. Prej si v poslanski skupini povedal, da ne boš glasoval tako kot večina v stranki, pa so rekli: »Glasuj kakor hočeš, samo po možnosti ne delaj reklame in ne agitiraj preveč.« V zadnjem obdobju, ko smo imeli takšno premoč, pa je Anderlič naenkrat začel nadzirati (saj ne sam, po svoji volji). To je bila slaba izkušnja.
Sam ljudi nikoli, niti v najbolj zadrtih časih, ne delim. V zadnjem času se mi celo delitev na moške in ženske zdi vse manj pomembna. Ni pomembno, ali je človek musliman ali katolik, ali je politično na levi ali na desni strani, pomembno je, da je dober človek. Vedno bolj opažam, da bi ljudi lahko delil na tiste, ki kaj berejo in ki nekaj znajo, ter na bedake. Strah me je ljudi, ki brez lastne pameti sledijo politični propagandi. To se mi zdi politična past za vse režime, tudi mi nismo imuni.
Kot veste, sem Jelinčičeva poročna priča, vendar tudi nacionalizem lahko
toleriramo do neke točke, od tu naprej pa so vsi nacionalizmi enaki, enako nesimpatični in enako nevarni. Ni razlike med nemškim, srbskim, albanskim in tudi slovenskim nacionalizmom, ker imajo vsi isto govorico, govorijo enak jezik.
Delitve so vedno neumne, ampak obstajajo ljudje, ki mislijo s svojo glavo, in tisti, ki sledijo čredi.
Zdi se mi, da vas pogovor o politiki kar nekoliko razjezi, je v politiki kaj prostora za humor?
Ne, nič me ne razjezi. Morda postanem bolj temperamenten. Svet je, kakršen je. Tistim, ki so mislili, da ga lahko na hitro spremenijo, se je vedno izkazalo, da ne gre tako.
Humorja je malo. Niso vsi čisto brez njega, celo Drnovšek, ki izgleda, kot bi bil cepljen proti humorju, včasih reče kakšno duhovitost. Kot humorist čutim nesrečo; v Sloveniji je kar naenkrat preveč tega, iz česar se ne smemo norčevati. Ne smemo se norčevati iz boga in božjega, iz lika matere tudi ne, prav tako ne iz slovenstva, ker je zmeraj ogroženo. Ali se bomo norčevali iz države, ki smo jo komaj dobili? Naenkrat je toliko svetih stvari, da je vprašanje, kaj je z našo samozavestjo. Sedaj je trenutek, ko bi se lahko norčevali tudi iz samih sebe! V uvodu današnjega večera sem povedal dva svoja življenjepisa, v katerih se iz sebe delam norca. Počutim se dovolj suverenega, da to lahko naredim. Mislim, da nam zelo manjka samozavesti. Ko se na cesti smejim in gre pred menoj lepo dekle, je kar malo oholo, ker misli, da se smejim njej. Če pa gre pred menoj majhen in grbav človek, vedno jezno pogleda, ker misli, da se smejim njegovi napaki. Otresti se moramo tega, da je z nami nekaj narobe.
Pogrešam humor, tudi v parlamentu. Tudi meni je kdo kdaj rekel, da sem dvorni humorist, da ne rečem dvorni norec, in tudi sam si v neki črtici pravim, da sem do polovice velik umetnik in veliko tele v drugi polovici. Humorist mora biti bister. Mora znati hitro reagirati. Od tistih, ki v parlamentu niti zakonov ne razumejo, ne moremo pričakovati, da bodo humoristi. Manjka nam samozavesti in humorja, zlasti na svoj račun!
Gospod Partljič, najlepša hvala za lep večer in pogovor.
Pogovarjal se je Jože Starič
Trški dan
ob občinskem prazniku
Na sobotno jutro ob občinskem prazniku se prične trški dan. Letos so se domačim društvom, organizacijam, podjetnikom in posameznikom pridružili gostje iz pobratenega Razkrižja. Predstavili so se s peko okusnih mlincev, degustacijo vina, predvsem pa z dobro voljo in sproščenostjo. Za glasbeno popestritev je poskrbela pevka Saša Debeljak, ki pa ji kljub vztrajnosti ni uspelo spraviti gledalcev na plesišče. Nastopil pa je tudi moški kvartet Zvon. Prireditev je neutrudno povezoval Jože Starič in po že uveljavljeni igri trškega dne - zabijanju žebljev -najboljšim razdelil nagrade, ki so jih podarili razstavljalci. Med
temi je bilo letos opaziti kar nekaj svežih obrazov. Zahvala velja vsem, ki so sodelovali ali obiskali dogajanje pred Levstikovim domom, o utripu s prizorišča pa naj spregovorijo fotografije.
Redar je resno opravLjaL svoje deLo
ZgLeda enostavno, pa ni tako
Metka Starič, zavod Parnas
MiLan TekAvec je prikAzaL ročno izdeLavo Lesenih žLic
V Laščah se pečejo čevapčiči ... Najboljši zab^ci žebljev
NAjBoLjšE v zABIjANju ŽEBLjEv
... v RazKRižju pa imuna Priprava mlincev po razkriško	Kvartet Zvon
rp • vi • J	•
Turjaški dnevi
Turjaški dnevi
50 Let KUD-a Marij Kogoj
KUD Marij Kogoj se že vseskozi zaveda, da bo pomemben dejavnik v ljubiteljski kulturi samo tako, če bo znal izkoristiti bogastvo kulturne preteklosti in jo vedno znova prikazovati mlajšim generacijam kot pomembno za dogajanje naše skupne prihodnosti. Temu bi se reklo tudi medgeneracijsko povezovanje, ki je nujno potrebno za ohranitev naroda. To dolžnost pa ima že vrsto let prav KUD Marij Kogoj. Že v začetku letošnjega leta smo v planu načrtovali 3 prireditve in poimenovali letošnje leto Kogojevo leto. 26. februarja je minilo 50 let od smrti tega velikega skladatelja in samo dober mesec po njegovi smrti, to je 12. maja 1956, so takratni napredni mladinci in člani dramske skupine z dovoljenjem Kogojevih sinov ustanovili KUD in ga poimenovali KUD Marij Kogoj. To je bilo pred 50 leti.
In prav praznovanje ustanovitve KUD-a Marij Kogoj je bila velika naloga in dolžnost sedanje generacije KUD-a Marij Kogoj, da organizira srečanje vseh generacij. V petek, 23. 6., se je udejanjilo tudi to. Povabljeni so bili vsi takratni ustanovitelji, ki žive povsej Sloveniji, tako je bil med njimi tudi takratni ideolog in prvi predsednik KUD-a Marij Kogoj Milan Zelnik. V svojem nagovoru je poudaril pomen vseh generacij v KUD-u, posebno sedanje, saj je bilo že na vabilu jasno napisano »bogastvo kulturne preteklosti je svetloba za prihodnje rodove«.
Sedanja generacija je na takratno ustanovitev zelo ponosna, saj je edino
Prijateljici ponovno skupAj
Zelja usTAnovlTELJEV je biLA, da se slikajo pred Domom krajanov, saj so tudi sami
udarniško GRAdiLi dom
kulturno društvo v Sloveniji, ki nosi skladateljevo ime. Vse bolj se zavedamo, da je takratna ideja prišla od domačina in je edina v Sloveniji. Prav to nam daje moč za nadaljnje kulturno delo, pri tem pa moramo biti ponosni in samozavestni.
Pri organizaciji velikega projekta so širokosrčno pomoč ponudili dve domači društvi:
PGD Turjak in Mladinsko društvo -ŠMD Turjak, za kar se jima v imenu KUD-a najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi ljudem, ki so poskrbeli za kulturni program, to so: moški pevski kvartet Zvon, violinistka Lara Petrič, dramski igralec iz Škocjana Martin Tomažin, učenci šole Turjak, harmonikarja Marko in Matej Drobnič, Katarina, Sandi in Andrej so predstavili pesem, s katero so nastopali pri Joževcu. Zahvaljujemo se tudi zadnjima	dvema
nastopajočima, Žigi Ahecu na klaviariturah in pevcu Štefanu Zrnecu, ki je pesem Beli golob posvetil prvemu turjaškemu harmonikarju, umrlemu leta 2004, in vsem ostalim umrlim članom.
Zahvaljujemo se tudi povezovalki prireditve, Tanji Centa, ki je prvič, pa vendar zelo strokovno, povezovala program.
Skladatelj Marij Kogoj je prehodil težko in trnovo pot, a kljub temu je ustvaril genialno delo, opero Črne maske. Tudi KUD Marij Kogoj
nima poti posute z rožicami, a kljub temu bomo šli po poti naprej, se ob tem izobraževali, ponujali idejne rešitve ter tako kar najbolj poosebljali lik Marija Kogoja. To je bila druga kulturna prireditev v Kogojevem letu, tretja sledi v mesecu septembru z otvoritvijo fotografske razstave Antona Podržaja, nadaljevali pa jo bomo s pohodom po Kogojevi poti.
Franci Pečnik predsednik KUD-a Marij Kogoj
Prvi predsednik g. MiLan ZemiK
rn • vi • J	•
Turjaški dnevi
POHOD PO TURJAŠKI TURISTIČNI POTI
V lepem poletnem jutru na dan 24. junija 2006 je v sklopu prireditev TURJAŠKI DNEVI pod vodstvom Mete Klančar in Janeza Lukančiča na pot po Turjaški turistični poti krenila skupina 55 pohodnikov.
Da je bila udeležba na pohodu kar pestra, priča podatek, da je najmlajši udeleženec pohoda štel nekaj manj kot tri leta, najstarejši pa je bil več kot 26-krat starejši od njega.
Pot nas je vodila od Doma krajanov na Turjaku do turjaškega gradu, nato pa smo nadaljevali po občinski cesti (redah) navzdol, ter pri četrtem zavoju zapustili cesto in se po "grofovski stezi" povzpeli na krajevno pokopališče.
Pokopališče Turjak, na katerem se nahaja tudi grobnica turjaških grofov Auerspregov, leži v tihi senci visokoraslih borov, macesnov in smrek. V pokopališki kapelici je shranjeno srce Hana Turjaškega.
Čez gozdni greben Volovskega boršta, mimo zapuščenega rova, kjer so včasih kopali železovo rudo, in mimo brezna
Počitek in sprejem na SLoki gori
Skupinska slika pred cerkvijo sv. Ahacija
Krnice smo se po strmih pobočjih spustili do zapuščenih Bajdiških mlinov. Nekoč pomembna mlina, ki sta dajala utrip in življenje okoliškim krajem vse do 60. let prejšnjega stoletja, še nekako kljubujeta času, vendar je le vprašanje časa, kdaj se bodo debeli kamniti zidovi sesuli v brezobličen kup kamenja. In mimo žubori potok Bajdinščica, preskakuje z lepoto opevane slapove in s seboj odnaša grenkobo, ki jo daje pogled na propadanje zapuščine naših prednikov.
Iz Bajdinca nas je pot vodila na vrh k svetemu Ahaciju (748 m. n. v.). Ogledali smo si podružnično cerkev sv. Ahacija in cerkveni stolp. V zvoniku stolpa sta nameščena nova sodobna elektronsko krmiljena zvonova, nad 600 let star zvon, ki so mu bili botri turjaški grofje pa žalostno sameva, zapuščen v podnožju stolpa.
Društvo za ohranjanje dediščine na Gradežu je poskrbelo za naša osušena grla, nato pa smo se po lepih gozdnih poteh nad vasjo Veliki Ločnik spustili proti Malemu Ločniku (okoli 600 m. n. v.).. Postali smo pri vaškem vodnjaku, se osvežili s pravo naravno in čisto studenčnico in veselo nadaljevali po dolini Poljane in hrib do vasice Sloka Gora (635 m. n. v.).
Pečnikova hiša na Sloki Gori nas je pričakala svečano odeta v občinsko in državno zastavo in zastavo Evropske
skupnosti, na dvorišču pa sta nas zakonca Pečnik postregla z osvežilno pijačo in sladkarijami. Nagrajeni smo bili tudi z lepim razgledom na del Ljubljanske kotline, Grosuplja, Škocjana in okolice. Zapustili smo Sloko Goro in se spustili do Gradeža - cilja našega pohoda.
Društvo za ohranjanje dediščine je pred obnovljeno sušilnico sadja vse udeležence pogostilo s hladno hruškovo vodo - krhljevko, in toplim obrokom, podporo naši akciji pa je s svojim prihodom izkazal tudi župan Občine
Velike Lašče Tone Zakrajšek.
Na poti smo bili nekaj več kot štiri ure, prehodili smo približno 11 km, obudili smo veliko spominov, sklenili nova prijateljstva, zato nam bosta pohod in naše druženje ostala v lepem spominu. Organizatorju pohoda Turističnemu društvu Turjak in Društvu za ohranjanje dediščine Gradež iskrene čestitke za odlično organizacijo in izvedbo pohoda in hkrati hvala za lep ter nepozaben dan. Segli smo si v roke in se pozdravili z željo, da se ob letu zopet snidemo.
Udeleženec pohoda Jože Jeršin
Društvena dejavnost
35
Trobla 4/2006
ObiskovaLci SušiLnice sadja Gradež ...
24 gasilk Občinske gasilske zveze Grosuplje v soboto, 20. 5. 2006.
Dogovorili smo se za vodeni pohod in se srečali pred Domom krajanov na Turjaku ter se napotili do gradu Turjak, nato po grofovi poti do pokopališke kapele z ohranjenim srcem, nadaljevali mimo ostankov rudnika železove rude, mimo Krnice do Bajdinških slapov in opuščenega mlina. Najvišja točka pohoda je bila cerkev sv. Ahaca na Gori (748m). Pri gasilskem domu na Turjaku so jih sprejeli turjaški gasilci, zatem pa pri Sušilnici sadja Gradež člani društva za ohranjanje dediščine. Vse omenjene objekte kulturne in naravne dediščine smo jim podrobno razkazali in predstavili njihov nastanek, zgodovino in pomen. Ob zaključku našega šesturnega druženja smo jih pogostili z domačimi dobrotami.
40 upokojenih obrtnikov Obrtne zbornice Vič v torek, 23. 5. 2006
Sprejeli smo jih z domačim sirom iz kravjega mleka, suhim sadjem, domačim žganjem, jabolčnim zavitkom in krhljevko. V sončnem vremenu so lahko uživali v lepi naravi okoli sušilnice sadja. Sušilnico so si z zanimanjem ogledali in se seznanili z njenim delovanjem od izgradnje v letu 1938 do danes.
Obisk 23 članic in članov moravškega rokodelskega društva v soboto, 3. 6. 2006
V dogovoru s Parnasom smo organizirali prikaz pletenja košar iz različnih materialov in na različne načine, seveda pa smo poskrbeli za temeljito razlago sušenja sadja in ogled sušilnice. Pokušina krhljev in krhljevke ter sira iz domačega kravjega mleka je prispevala k boljšemu počutju naših obiskovalcev.
Že naslednji dan nas je obiskala večja skupina pohodnikov, ki smo jo po telefonski najavi in hitri pripravi obiska z veseljem sprejeli, razkazali sušilnico in
poskrbeli za pokušino sušilniških in drugih domačih dobrot.
Pri sušilnici sadja se pogosto zaustavijo tudi manjše skupine, družine in posamezniki. Za njihov sprejem se vedno najde vsaj eden od članov društva za ohranjanje dediščine, le poklicati je potrebno na katero od številk na vratih sušilnice ali potrkati na vrata najbližjih hiš.
Društvo za ohranjanje dediščine se je predstaviLo ...
... na gradu Turjak.
Naša promocijsko-prodajna stojnica pred Gradom Turjak ob shodu Društva za pravičnost in razvoj 28. maja 2006 je bila deležna velikega zanimanja. Uspešno smo se predstavili okrog 1000 obiskovalcem in v medijih. Največje zanimanje pa je bilo tokrat med našimi številnimi dobrotami namenjeno krhljevki, jabolčnemu in sirovemu zavitku ter potici in suhemu sadju. Žal nekaterih dobrot ni bilo dovolj za vse, ki so si jih želeli.
... na Trškem dnevu v Velikih Laščah.
Odzvali smo se povabilu in se tudi letos predstavili 10. junija v Velikih Laščah na Trškem dnevu z našo promocijsko prodajno stojnico. Trški dan bo z našo stojnico za nas očitno postal tradicionalen.
... ob svečanosti za občinski praznik na gradu Turjak.
Svečanost ob občinskem prazniku naše občine je bila letos na gradu Turjak v petek, 9. junija . Društvo za ohranjanje
dediščine je poskrbelo za sprejem udeležencev pred vhodom v Viteško dvorano, kjer sta jih pričakali dve ženi v noši s suhim sadjem, medico in domačim žganjem. Po zaključku svečanosti pa smo na grajskem dvorišču postregli z grajskim golažem v krušnih jušnikih. Veliki vroči litoželezni kotel, v katerem smo po posebnem receptu pripravili grajski golaž, se je hitro praznil, saj so golaž (ob številnih pohvalah) obiskovalci z lesenimi jedilnimi žlicami v soju bakel pridno uživali. Seveda pa smo ponudili tudi vino, pivo in različne brezalkoholne napitke.
... ob zaključku pohoda po turjaški turistični poti v okviru Turjaških dnevov2006.
Zaključek letošnjega pohoda po turjaški turistični poti (TTP) 24. junija je bil pri sušilnici sadja na Gradežu. Pohodniki so letos krenili v nasprotni smeri kot zadnja leta, pohod pa je bil tudi skrajšan za eno uro hoda. Pod vodstvom Janeza Lukančiča in Mete Klančar je šest desetin pohodnikov osvojilo tradicionalno najvišjo točko pohoda pri cerkvi sv. Ahaca na Gori (748m), kjer smo člani društva za ohranjanje dediščine poskrbeli tudi za njihovo žejo in okrepčilo s čajem, medico, žganjem in vodo.
Pri Sušilnici sadja Gradež jih je med številnimi člani našega društva pozdravila tudi harmonika Saša Ahca. Odžejali so se s krhljevko (če so želeli pa tudi z drugimi pijačami), pojedli v velikem kotlu skuhano telečjo obaro in domače slaščice, ki so jih spekle prizadevne članice.
Po oddihu in okrepčilu so si ogledali sušilnico sadja in v nedavno urejenem sprejemno-razstavnem prostoru novo postavljeno stalno razstavo Gradež sredi 20. stoletja .
DRUŠTVO ZA OHRANJANJE DEDIŠČINE
vabi na
PRAZNIK SUHEGA SADJA
v soboto, 16. sepTemBRa 2006.
Člani društva bodo v sušilni peči sušili sadje in prikazali druga opravila in običaje. Ob tej priložnosti bo tudi slavnostna otvoritev stalne razstave Gradež sredi 20. stoletja s kratkim spominskim programom 50 let po Mariju Kogoju, v katerem bosta sodelovala skladatelj Jakob Jež in pevski zbor ŽKUD Tine Rožanc.
Sledilo bo družabno srečanje.
Lepo vabljeni!
Trobla 4/2006
36
Društvena dejavnost
Gradež sredi 20. stoLetja
TAko so DvigAu vodo iz vodnjAkov
BAjdE izdELujE osovnik
KogojEva hiša sredi GrAdežA in luža za nApAjAnje živine Avtorstvo foTogrAfij in zapiskov iz leta 1948, do kATerih nAM je omogočiLA dosTop Barbara Sosič iz SLovenskegA ETnogRAfskegA muzejA, PRiPAdA skupini nA sLiki, nA kATERi so med drugimi: v prvi vrsti nA sredini FAnči ŠARf, za njo RAvnATELj Boris Orel, moški s črnimi lasmi, ob njem je MiLko Matičetov, za njiMA Sergij ViLfAn, nA zidu zAdAj je ViLko NovAk.
Nekoč je bila nA GrAdežu Tudi gosTiLnA, kar dokAzuje znAk nA hiši, ki še stoji
NekdAnji čeBELnjAk nA vrhu vasi
Na ŠkLAjBArjevi doMAčiji se je rodiL STAnisLAv Zabukovec, prvi predsednik drušTvA za ohRAnjAnje dediščine -sedAj častm predsednik drušTvA. Med pripravo razstave in preBirAnjeM zapisov iz leta 1948 je Tudi on pregLEdAL družinsko dokuMenTACijo in dogovoriLA sva se za pogovore v nAdALjevAnju, ki jih bomo pričeli objavljati jeseni.
Pripravil Boris Zore
Društvena dejavnost
37
ÏRQBLA 4/2006
Srečanje FoLkLornih skupin
V petek, 16. junija 2006, je naša folklorna skupina, ki jo sestavljajo članice DPŽ in člani Konjerejskega društva Velike Lašče organizirala srečanje treh folklornih skupin - FS Vidovo Šentvid, FS Zagradec in FS Velike Lašče. Vse tri so pod strokovnim vodstvom Nataše Hribar.
Ideja o tej prireditvi se je porodila v Laščah februarja letos in potem smo pridno vadili. Posebej smo se potrudili, ker smo že prej poznali tudi ostali dve skupini. Ti dve skupini obstajata mnogo dalj kot pa naša - FS Vidovo Šentvid že 14 let, FS Zagradec pa 10 let. Tudi člani obeh skupin so veliko mlajši od nas - v povprečju za dvajset let. Velikokrat si je bilo težko vzeti čas za vaje, še posebej v zadnjih treh tednih, saj vsi vemo, da je bilo vreme naklonjeno našim kmetovalcem. Večina članov FS Velike Lašče ima poleg ostalih obveznosti doma tudi kmetije. Po končani prireditvi smo bili vsi zadovoljni, gledalci in nastopajoči; ni nam bilo žal ne časa ne vloženega truda. Srečanje je bilo prijetno in sproščeno. Gostje pa so bili veseli tudi pogostitve po končani prireditvi, ki nam jo je omogočila Občina Velike Lašče. Preselili smo se pred gasilski dom in se lepo imeli. S tem pa nismo zaključili naših nastopov, kajti povabili so nas na podobno srečanje v Šentvid in Zagradec.
VV
Prostovoljno gasilsko društvo Velike Lašče
Vas vljudno vabi, na proslavo ob
110 letnici društva,
ki bo v soboto, 22. julija 2006, ob 18. uri
pred gasilskim domom v Velikih Laščah.
Med proslavo bo slovesen prevzem in blagoslov novega gasilskega vozila GVM-1 ter razvitje in blagoslov novega društvenega prapora.
Po proslavi bo
velika vrtna veselica.
Za dobro hrano, hladno pijačo ter bogat srečelov bomo poskrbeli velikolaški gasilci, za prijetno razpoloženje in dobro zabavo pa vse bolj priljubljen
dolenjski ansambel KRjAVEL] iz Stične.
Vljudno vabljeni!
Prostovoljno GasiLsko dRuŠTvo Rob
letos praznuje
80 Let deLovanja.
Ob tej priložnosti
vas v soboto, 15. julija 2006, ob 19. uri
vabimo na slovesnost, na kateri bomo proslavili ta okrogli jubilej.
Po slovesnosti bo ob 20. uri
veLika GasiLSka veseLica S skupiNo ČUKI.
Za jedačo in pijačo bomo poskrbeli robarski gasilci. Vabljeni!
GasiLci veterani na izletu
V soboto, 6. 5. 2006, smo šli gasilci veterani treh občin na izlet v Ptuj. Ob 7. uri zjutraj smo se zbrali na Igu pred gasilskim domom, kjer sta nas že čakala avtobusa, veliki in mali. Nekaj čez sedmo uro smo krenili z Iga proti Štajerski. Vodja izleta nas je lepo pozdravil in predstavil potek izleta tega dne. Prvi postanek je bil na počivališču v Tepanju, da smo se olajšali in okrepčali s kavo. Po novi avtocesti pod Trojanami smo nadaljevali vožnjo. Na avtobusu je bilo veselo, saj smo se med seboj spoznavali in pripovedovali šale. Opazovali smo tudi naravo, nekateri so se prvič peljali po avtocesti s tako dolgimi in modernimi tuneli.
Ko smo se pripeljali na Ptuj, so nas ptujski gasilci že čakali in prisrčno pozdravili. Razdelili so nas v dve skupini, prva je odšla na ogled gradu, druga pa na ogled vinske kleti. Bil sem v skupini, ki se je odpeljala na ogled gradu. Veliko zanimivega smo videli, razlage pa ni bilo, tudi fotografirati s flešem niso dovolili zaradi starih tapiserij na stenah in velikih oljnatih slik. Zato so prostori zatemnjeni, ker jim svetloba škoduje. Vredno je povedati, da vodnjak, ki je na sredi dvorišča, meri v globino kar 77 m, do globine reke Drave.
Po ogledu gradu, smo so ogledali še staro cerkev sv, Jurija. Že v 9. stoletju je dobila temelje, dogradili pa so jo v 12. stoletju in jo kar 350 let dograjevali in gradili. Notranjost cerkve so opremljali in dograjevali do 20. stoletja.
StreLci
Društva upokojencev Velike LAšče
10. 5. 2006 smo se udeležili športnega tekmovanja v streljanju z zračno puško v Ljubljani na Rakovniku, na medobčinskem tekmovanju. Zasedli smo tretje mesto in dobili bronasto medaljo. Medalje smo zelo veseli, saj je spodbuda za naprej. Veseli bi bili vsakega novega člana, ki ima veselje do tega športa.
Franc Ivanc
Naša skupina si je ogledala še vinsko klet, ki je ena najstarejših v Sloveniji. Vodič, ki nas je vodil po kleti, nam je odlično prikazal in opisal to čudovito klet. Nekaj teh zanimivosti bom tudi navedel.
Svoje začetke ima v letu 1239. Je zakladnica haloških vin in vin s področja Slovenskih goric. Od leta 1946 hranijo vse letnike vin. Najstarejše slovensko vino hranijo od leta 1917 pod imenom Zlata trta.
Po ogledu smo pokušali nekaj vrhunskih vin, za popotnico pa so vsakemu podarili po eno steklenico vina. S to kletjo danes gospodari kot lastnica Perutnina Ptuj.
Potem smo se odpeljali do Gasilske brigade Ptuj. Prvi vtis je, da si prišel na veliki parkirni prostor pred stanovanjski blok. Ko pa si ogledaš prostore in vidiš, kako bogato in sodobno gasilsko opremo imajo, ugotoviš, da je ves kompleks last Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj. Imajo tudi servis za plinske naprave in opravljajo usluge tudi izven države. Tudi pogostili so nas s pijačo in kavo.
Njihovo društvo je eno najstarejših, če me spomin ne vara, so društvo ustanovili daljnega leta 1870. Vsak gasilec ima svojo številko, po kateri se prepoznavajo. Veliko smo videli, saj imajo res kaj pokazati.
Skupaj z vodjo smo se odpeljali pred gostilno Pri Svenšku na kosilo, saj je bila ura že štiri popoldan. Po dobrem kosilu in dobri kapljici smo se poslovili od veselih Štajercev in jo brez postanka mahnili do Iga.
Hvala lepa vsem organizatorjem, ki so omogočili tako kvaliteten izlet. Hvala tudi našim članom društva, ki so nas vozili na Ig in z Iga domov.
Lep pozdrav vsem z gasilskim pozdravom NA POMOČ!
Franc Ivanc
STEKLARSTVO
PeTeR HReN, s.p.
Gradež 14, 1311 TURJAK GSM: 031/356 668 Tel: 01/7881 366
Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla
Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo
Tuš kabine (po meri, s tesnili) Ogledala
Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve
KAJ JE TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
Je obdobje modrosti in i 1 w Ej e rj s k 1 h izkušenj. ki se začne po 40-em letu. Namen ur»verze je izobraževati za osebnostna rast in organizirati kvalitetnejše preživljale prostega Časa. Stopnja izobrazbe ni pogoj za priključitev k članstvu Um verze. Imeti morate le hotenje biti aktivni.
KAKO SMO ORGAN IZrRANI
Člam Univerze za HI. življenjsko obdobje delujejo v studijskih krožkih. Najpogosteje se skupine sestajajo enkrat tedensko po dve šolski ur j v dopoldanskem ali popoldanskem čaiu.
Delovanje z vpisom članov je razdeljeno no jesenski tu spomladanski semester za tekoče Šolsko ieto.
lir ozke vodijo mentorji, ki so pn pravi jen i vzpodbujati in voditi skupine članov ter imajo znanje za določeno izbrano področje dela. Vključitev posameznega člana je možne v več krožkov. Vedno se lahko organizira nov krožek, te je le zanimanje zanje.

KDAJ ZAČNEMO
Jesenski semester Univerze za III. življenjsko obdobje se začne v mesecu oktobru 2006 in trajo do konca februarja 2007. Spomladanski semester pa bo pate kal od februarja do seprembro 2007. Svoje prijave ram pošljite po pošti ali sporočite po telefonu, da vas točno obvestimo o pričetkull
KRATKA ANKETA ZA VSE NOVE ČLANE
• Kateri razlogi vas ovirajo, da se ne priključite članstvu Univerze?
Navedite svoje predloge krožkov
Vaše odločitve nam sporočite po pošti II Hvala.
KROŽKI UNIVERZE ZA lil. ŽIVLJENJSKO OBPOBJE V VELIKIH LAŽČAH;
' Računalništvo (osnove, nadaljevanje} r Zdravilna zelišča
Osebnostna rast 20 boljšo kvaliteto življenja Jezikovno izobraževanje (angleščino, nemščino) Znamenitosti našega kraja in smernice njegovega razvaja
Zdravnikovi nasveti za boljše počutje r Praktična opravila pri nas damo

X
Itne in priimek
Nc&bv
Telefonska številka
KAKO SE VČLANITE
Za vključitev v Ur iver i o za III. življenjsko obdobje v posamezni študijski krožek izpolnite informativno prijavnico in nam jo pošljite na naslov:
LJUOSKA UNIVERZA KOČEVJE Trg zbora odposlancev 30 J330 Kočevje
ali nas pokličite na:
03 / 89 38 270 89 38 271
Prisrčno vabljeni med nasi
KROŽKI;
ČLANARiNA
Članarina za semester je
3,000 SIT
ki jo vplačate ob vpisu na Univerzo za III. življenjska abdobje.
Koordinator
Majda Vaida, dipiorg-menedz.
H
Trobla 4/2006
40
Upokojenci
MLadi po srcu v neznAno
25. maj, dan mladosti. Mladi po srcu, polni veselja, dobrega počutja, potrpežljivosti in cvenka - vse, kar je potrebno za uspešno pot - smo ob šestih zjutraj s šoferjem Jožetom odrajžali v neznano. Velika radovednost nas je razžirala. Kam, v kateri konec lepe Slovenije bomo potovali? Kmalu je radovednost potešena - preko Trebnjega, Krškega, Brežic na Bizeljsko in Kozjansko.
Že smo v dolini reke Temenice v naselju Trebnje, ki se ponaša z najstarejšim gradom na strmem bregu nad glavno cesto. Domnevno je bil zgrajen okrog leta 1000. Marijina cerkev je poznogotska, triladijska, oltarno sliko je naslikal slikar Matevž Langus. Pred cerkvijo je spomenik F. I. Barage, misijonarja in škofa med severnoameriškimi Indijanci. Pod cerkvijo je v parku zbirka lesenih kipov kiparjev samoukov. V znani Oparovi pražarni kave in gostilni izpraznimo mehurje in se pocrkljamo z njihovo dobro močno kavico.
V Krškem z zanimanjem opazujemo jedrsko elektrarno, edino v Sloveniji, ki jo je za skupne potrebe Slovenije in Hrvaške leta 1982 zgradilo ameriško podjetje. Slovenija dobi približno tretjino električne energije iz nuklearke. Po načinu delovanja je podobna termoelektrarni, le da se toplota za pridobivanje pare in pogon turbin sprošča v jedrskem reaktorju, ki ga hladi reka Sava, ki teče pod njo. Najsodobnejša tehnologija omogoča varno delovanje elektrarne. Okrog nje so nasadi hrušk, jabolk, grozdja in dreves.
Peljemo se skozi Brežice, ki so upravno in kulturno središče Brežiške ravnine in okoliškega hribovja. Znamenit je Posavski muzej v brežiškem gradu. Zanimivo je bilo od daleč videti vodni stolp, enega od dveh ohranjenih v Sloveniji (Brežice, Kranj). Nato zavijemo v valovito pokrajino Bizeljsko. Naselja so raztresena po pobočjih, nekaj je strnjenih. Značilni za to pokrajino so vinogradi in sadovnjaki, ob reki Sotli pa polja in travniki.
Ustavimo se na Brezovici, ki leži v grebenu med vinogradi, kjer je znamenita turistična repnica pri Najgerju. Sprejeli so nas polni prijaznosti, prisrčnosti, gostoljubnosti, pozitivne energije, ki jo zmorejo le redki. Repnice so jame za shranjevanje repe, korenja, suhega mesa, vina in so vkopane v kremenčev pesek, lapor. V njih je temperatura zraka vedno enaka, zračnost je dobra. Kamenine so nastale kot usedline Panonskega morja, ki se je umaknilo z Bizeljskega gričevja pred okoli 5 miljoni let. Pri Najgerju so repnico razširili po dolžini in širini in naredili odlično naravno vinsko klet, kjer shranjujejo vino v pločevinastih sodih. Po obširni razlagi simpatične gospodinje, ki jo je popestrila z dovtipi in s smehom, je sledila bogata pogostitev z domačim sirom, s svežim kruhom in pokušanjem vinskih kapljic bizeljčana, frankinje, roseja,
Repnice pri najgerju
gospa JulkA Intihar in NjENih 90 lEt
Obiskali smo jo 25. maja, prav na njen 90. rojstni dan, v Domu upokojencev na Vrhniki.
Dobro prenaša breme let, nam pa ni hotela izdati »recepta« za dolgo življenje.
Njen začetek sega v leto 1916, ko je divjala 1. svetovna vojna. Tudi povojno obdobje ni nudilo izobilja. Otroci mnogih kmečkih družin so morali zgodaj zapuščati domača ognjišča in se udinjati za hlapce in dekle na velikih kmetijah ali za služkinje v bližnjem mestu. Tudi Julka si je tako služila kruh. Pozneje se je poročila na kmetijo v Javorje, kjer je morala poprijeti za vsako delo, še posebno po moževi smrti, ko je vsa skrb za ohranitev kmetije padla na njena ramena. Nastala je gospodarska kriza, izbruhnila 2. svetovna vojna in delo pomanjkanje in zopet delo brez konca ...
Tako so minevala njena leta, usihale telesne moči. Sedaj preživlja jesen življenja v domu.
Želimo ji zdravja in naj njena dobra volja ne usahne.
Zapisala Danijela Vrh Foto Franci Ivanc
mašnega vina. Kar dve uri užitkov, smeha, prijaznosti in občudovanja lepe narave so nas sproščale in poživljale.
Dobre volje smo pot nadaljevali do Svete gore nad Sotlo, kamor vodi romarska pot že od leta 1265. Od vznožja do vrha je ob poti reliefen leseni križev pot, ki ga je izdelal kipar Stane Jarm, likovni pedagog. Na razglednem vrhu so kapele sv. Jurija, Martina, Fabijana in Sebastijana. Največja je cerkev Marijinega rojstva, ki so jo zgradili v začetku 17. stoletja. Prav ta dan je bil praznik vnebohod in skupaj s hrvaškimi romarji smo poslušali mašo z ljudskim petjem, ki jo je opravljal župnik v obeh jezikih.
Veliko smo videli in doživeli. Prišel je čas za kosilo in ob cesti na Kozjansko smo po gričevnatem pobočju prišli na turistično kmetijo v naselju Virštanj. Dobro smo jedli, zabave, glasbe, plesa in šal ni in ni zmanjkalo.
Domov smo se vračali polni lepot, zanimivosti in prijaznosti. Pridobili smo si svežo energijo in srčnost, ki jo bomo razdajali svojim najbližjim, prijateljem in vsem, s katerimi se bomo srečevali.
Marija Šolar Merjasec
Gospod Bogomir in njegova
velika ljubezen - gobelini
Bogomir Mauser je bil pred dobrim desetletjem še Ljubljančan, kjer ima tudi svoje korenine, svoj čudovit kotiček pod soncem pa je našel v naši občini, v idilični vasici Mala Slevica ali bolj natančno, kjer ga lažje tudi najdete - na Hrastinjakih. Gospod Bogomir je pravi mojster v izdelovanju gobelinov. Stalno razstavo le-teh je mogoče videti v njegovi domači hiši, vsi ostali izdelki pa so po vsej Sloveniji in tudi v tujini. Toliko čudovitih izdelkov je nastalo pod njegovimi spretnimi prsti, da se verjetno daleč naokoli nihče ne more primerjati z njim. Posebno je že to, da je moški, ki izdeluje gobeline, in to s takšno predanostjo in ljubeznijo, da ti ob pogovoru z njim jemlje sapo. Njegova žena Jožica, vsem nam veliko bolj poznana kot aktivna članica v Društvu podeželskih žena in organizatorka raznih dobrodelnih pobud, je zatrdila, da je to njegova velika ljubezen. In ob pogovoru sem tudi sama začutila, da to popolnoma drži. Morda bo kdo ob prebiranju teh vrstic tudi sam dobil navdih za preživljanje prostih dopustniških uric in se preizkusil v tkanju gobelinov.
Tkanje gobelinov je bilo od nekdaj pretežno žensko opravilo. Vem, da se v tem poizkušajo tudi moški predstavniki, vendar ne tako pogosto in so prej izjeme kot ne. Od kod pa vam navdih za tkanje gobelinov?
Pred petindvajsetimi leti sem se invalidsko upokojil in skrbelo me je, kaj bom sedaj delal. Žena mi je bolj za šalo kot zares predlagala, da naj izdelujem gobeline. »Bom pa poskusil«, sem ji dejal. Že naslednji dan mi je prinesla gobelin, na katerem so bile čudovite sončnice. Bil je srednje velik.
In kako ste se lotili dela? Če razumem, je bilo to za vas nekaj čisto novega.
Tako je. Prvih nekaj vbodov mi je pokazala žena in potem sem se dela lotil. Če verjamete ali ne, v štirinajstih dneh je bil izdelek gotov.
Verjetno imate izredne ročne spretnosti, da ste bili tako zelo uspešni pri popolnoma novem delu?
Da, seveda. Tudi v svojem poklicu serviserja gospodinjskih aparatov sem moral biti zelo spreten. Verjetno tudi zato nisem imel nobenih težav pri novem opravilu. Potreboval sem le iglo in škarje, vse drugo so opravili spretni prsti.
In kako ste potem s tkanjem nadaljevali? Je bila še volja po uspešnem prestanem preizkusu?
Potem, ko sem videl, da mi gre, sem že začel sam izbirati motive. Najprej sem šival z volno, potem pa sem prešel na prejo. Gobeline sva z ženo začela zbirati po katalogih pa tudi v vsaki trgovini, kjer jih prodajajo, sva si jih ogledala. Ko _ gobelin končujem, opozorim ženo, če ima zame že pripravljeno drugo delo. In ona, ki je zelo skrbna, mi ga * vedno priskrbi pravočasno. Tako je bilo vseh petindvajset let.
Prve gobeline ste izdelali verjetno zase. Kaj pa potem vse naslednje? Ste kmalu dobili prvo naročilo?
Ja, seveda. Najprej sem jih delal zase. Delal sem za darila sorodnikom in prijateljem. Tudi pogledi obiskovalcev, so se vedno znova ustavljali na mojih izdelkih, ki so viseli na stenah. In če si je kdo zaželel enak ali podoben motiv, sem se dela lotil. Včasih kakšnega tudi snamem s stene in oddam, če je želja velika in močna. Potem pa izdelam drugega. Tisti, ki že vedo za moj hobi, pa tudi sami prinesejo kupljen gobelin, da ga izdelam. Izdelal sem jih kar nekaj tudi za darila, ki so potovala čez lužo k sorodnikom.
TRQBLA 4/2006
42
Upokojenci
Kateri motiv ste izdelali največkrat?
Največ sem izdelal De Vincijevih Zadnjih večerij, ki merijo 115 x 50 cm.
Koliko časa pa porabite, da izdelate tak gobelin? Ali delate vsak dan, koliko ur dnevno namenite svojemu konjičku?
Za izdelavo takega gobelina kot je Zadnja večerja, porabim približno 300 ur. Vsak trenutek izkoristim zatkanje. Ob tem se sprostim. Ničesar drugega ne vidim in ne slišim med delom. Vsakodnevno posvetim šivanju približno 10 ur časa. Zdaj pa izračunajte, koliko dni ga delam.
In to že 25 let?
Gobeline delam res že 25 let. Zadnjih devet let živim na Hrastinjakih in bolj intenzivno tkem. Pred tem sem se posvečal še gradnji hiše, urejanju okolice in drugim opravilom. Pa ženi rad priskočim na pomoč pri gospodinjskih opravilih.
Kateri motiv pa je vam najljubši?
Najraje imam pokrajine, več kot je barv, raje delam. Bližje mi je, če so barvne palete zelo pestre in bogate.
Vsak gobelin potem potrebuje še okvir, da zaživi s svojo podobo? Kakšni okviri pa so vam najbolj všeč na vaših izdelkih?
Najraje imam naraven les, čim bolj preprost in ne preveč kičast, da pride do izraza gobelin. Izbira okvira je odvisna tudi od opreme stanovanja.
Veste točno število že izdelanih gobelinov? Ste jih kdaj preštevali in si beležili?
Sprva, do 75 sem jih štel. Zdaj jih ne štejem več. Zagotovo sem jih izdelal več kot sto. Točnega števila pa ne morem povedati.
Gobelini so zelo raznoliki. Nekatere izdelujete z volno, druge s prejo. Včasih je ta tanjša, včasih debelejša. Ali jih izbirate tudi po tem kriteriju?
Zase raje izdelam gobelin z drobnimi luknjicami in s štirimi nitkami. Zamudim se še enkrat toliko časa. Za en kvadratni centimeter je potrebnih kar 25 vbodov. Za druge pa po njihovih željah.
Pri delu potrebujete iglo in škarje ter veliko število raznobarvnih niti. Ali med delom svoje pripomočke kaj prenašate? Raje delate zunaj ali v stanovanju?
Za izdelovanje gobelinov imam stalen prostor. Vedno sedim na enem mestu za mizo v jedilnici. Ničesar ne premikam sem in tja. Ob oknu imam stalen prostor, pa še dovolj svetlobe je. Ta kotiček je moj in se ničesar ne umika, da imam vedno vse pri roki. Na enem mestu klopi je vedno gobelin v delu.
Tkanje je izredno precizno delo. Ali potrebujete očala, da dovolj natančno vidite?
Očal ne potrebujem. Pred leti sem jih nosil, zdaj pa že nekaj časa dobro vidim brez njih.
Res ste nekaj posebnega. Opažam, da vas vedno spremljata humor in dobra volja. Verjetno tudi ženi in vašim domačim ni nikoli dolgčas?
Najbrž sem neka posebna sorta, poln humorja. Večina ljudi moj humor razume. Nekateri pa tudi ne. Pa kaj naj jim. Tako in tako pa sosede najraje opazujem s svojega dvorišča. Pravim, da je idila povsod, samo da se ljudje ne tepejo in ne kregajo.
Se poznate s kakšnim gospodom, ki ima enak hobi kot vi?
Osebno ne poznam nobenega. Prodajalke, kjer gobeline z ženo kupujeva, pa povedo, da jih kupujejo tudi piloti, razni inženirji. Nisem nobena izjema.
Tukaj, med nami, živite s svojo prisrčno soprogo. Na slikah, ki so na vidnem mestu, pa imate tudi otroke vseh starosti. So to vaši vnuki?
Imam dve hčerki in pet vnukov. Najmlajša vnukinja je stara deset let, ostali so že odrasli, saj so stari od 19 do 29 let. Ena hčerka živi v Ljubljani, druga v Nemčiji. Imam tudi dva pravnuka.
Vaše delo je med občani Velikih Lašč skoraj nepoznano oziroma ga pozna le določen krog ljudi. Ali ste kdaj že predstavili svoje delo na kakšni razstavi? Bi jo pripravili?
O, saj ljudje vedo, kaj delam in k meni pogosto prihajajo. Razstavljal pa nisem nikoli in tudi ne bom. Edina razstava, ki je stalno na ogled, je v stanovanju. V dnevnem prostoru visijo Čitalka, Poljsko cvetje, Kmečka pokrajina in Tihožitje. Te lahko občudujete.
Nam lahko zaupate še, kateri motiv trenutno izdelujete?
Zdajle imam v delu Pastoralo. Koga bom osrečil z njo pa trenutno še ne vem.
Wolfgang Herbst je zapisal: »Osebnost je tisto, kar ostane, ko človeku odvzamejo službo, odlikovanja in naslove.« Vaša osebnost je res nekaj enkratnega in neprecenljivega. To spoznaš, ko prideš v stik z vami in to gotovo vedo tudi vaši domači in najbližji. Morda bova s tem pogovorom koga vzpodbudila, da se bo lotil izdelovanja gobelinov. Sama sem bila ne malo presenečena, ko sem izvedela za vaš hobi. Zagotovo pa vem, da si bom z vašim izdelkom tudi sama polepšala stanovanje. Občudujem vas in vam želim, da bi še naprej s svojim humorjem in optimizmom nadaljevali z izdelovanjem gobelinov.
VAS BRLOG -PR' OGRINC LES!
Pod senožetjo vasica mala, ob slapu lesena žaga stoji, na žagi pa deklica mala v rokah vroč kruh drži.
Se z dimnika vali in nam žgance v peči pripravlja, da vsem se nam otrokom v srcih nova pesem poraja.
Stara mati kuha. Skozi okno biserni prameni na črne stene bele sence poneso in v spomin se zarišejo ...
Adela Ogrinc
Gospod Bogomir, za vaš pogovor se vam iskreno zahvaljujem. V imenu uredništva Troble vam voščim vse lepo ob jubileju, ki ste ga praznovali v mesecu juniju.
Pogovarjala se je Majda Kovačič Cimperman
Zdravstvo, podjetništvo
43
Trobla 4/2006
PODJETNIŠKE INFORMACIJE
V pripravi so različni razvojni dokumenti, ki pokrivajo obdobje 2007-2013, zato pozivamo vse, ki imate razvojne načrte za svojo dejavnost ali za svojo lokalno skupnost, da nam pošljete kratke predstavitve teh razvojnih idej, da jih bomo lahko upoštevali v programskih dokumentih (pošljite na naš e-naslov ali naslov ali telefonirajte).
Pripravil Razvojni center Kočevje - Ribnica, d.o.o. Natančne podatke si oglejte v celotnih razpisih v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbah - povpraševanju po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 8950-610, 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net . Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
Spoštovane občanke, cenjeni občani!
Minila so 4 leta, odkar smo z vami v zdravstveni postaji Velike Lašče. Štiri leta so ravno pravšno obdobje, da se ozremo nazaj, ocenimo svoje dosežke in morda tudi kakšen spodrsljaj, da se primerjamo s svojimi dosedanjimi cilji ter izoblikujemo realen plan razvoja v bodoče.
V teh letih smo obnovili opremo in inventar, ponovno registrirali zobozdravstveno in zobnoprotetično dejavnost, vpeljali v delo dodatnega zobozdravnika. Občini smo hvaležni, da nam je zamenjala okna, streho, obnovila čakalnico in ordinacijo.
Absolutni zahtevi župana ob podpisu pogodb sta bili, da imajo občani Velikih Lašč prednost pred drugimi tako v preventivnem kot tudi v konzervativno protetičnem zdravljenju ter da se čakalne dobe zmanjšajo. To sta bili zahtevi v našem delu in tema zahtevama smo, kolikor je bilo v naši moči, ugodili.
Danes so čakalne dobe za protetične storitve 60 dni ter za konzervativne storitve 30 dni.
Potrebno je razložiti, da je čakalna doba obdobje od potrjenega zobnoprotetičnega predloga do same izvedbe sanacije. Potrjevanje zobnoprotetičnih predlogov poteka pri nadzornem zobozdravniku na ZZZS in je praviloma nanj potrebno čakati nekaj mesecev. Na zdravniški zbornici si ta zamik odobritev razlagamo kot grobo krčenje zobozdravstvenih pravic zavarovancev.
Standardi ZZZS za zobozdravstvene in zobnoprotetične usluge so še iz leta 1972, napisani v tako imenovani zeleni knjigi. Po mnenju strokovnega kolegija stomatološke fakultete so že zdavnaj zastareli in neuporabni.
Kot primer navajam, da je pacient upravičen do mostička, če mu manjkajo v vrzeli zapored trije zobje ali več in sanacija s protezo ni mogoča. Se pravi, da zavarovalnica smatra, da oseba, ki je
Javni razpis za izbor lokalnih zaposlitvenih programov - javnih del v RS za leto 2006, Uradni list RS št. 97/2005. Rok: do 5. 10. 06, v letu 2006 vsak 5. v mesecu.
Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 35P006A, Ul RS št. 1-2/06, informacije: Ekološki sklad RS, Ljubljana, tel.: 01/241 48 20, www.ekosklad.si. Rok: do 30. 12. 06.
Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letu 2006. Ul RS
št. 13/06. Rok: 12. 9. 06.
Za naslednje razpise: Uradni list RS št. 19-20/06, Informacije: Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju Sklad), tel.: 02/234 12 74, 02/234 12 76, e-pošta: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2006. Rok: vsak 25. v mesecu do porabe oz. do 25. 10. 06.
Javni razpis za izdajanje garancij za dolgoročne kredite najete pri bankah v RS v letu 2006. Rok: do skupne odobritve sredstev v razpisa oz. do vključno 6. 11. 06.
Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2006. Rok: do 25. v mesecu, do skupne odobritve sredstev oz. do 25. 10. 06.
Javni razpis za sofinanciranje raziskovalcev v gospodarstvu (okrepitev razvojnih enot podjetij z novimi magistri in doktorji), Ul. 23/06, Rok: 5. 9. 06.
Javni razpis za sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja zaposlenih
v RS, Ul. RS št. 43/06. Rok: 11. 9. 06.
Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja, Ul. RS št.
48-49/06: za gospodarske družbe, samostojne podjetnike in obrtnike, zadruge ter zadružne zveze. Namen: nakup zemljišč, komunalno in infrastrukturno opremljanja zemljišč, gradnja in/ali nakup objektov, nakup novih strojev in nove opreme. Dokumentacija: na sedežu Javnega sklada RS za regionalni razvoj, Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica, do zaključka razpisa, vsak dan od 9. - 12. ure ali po naročilu preko elektronske (rdf.sklad@siol.net) ali navadne pošte. Dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani: http://www.rdf-sklad.si. Informacije: 01/836-19-53. Rok: do porabe sredstev oz. do vključno 15. 10. 06.
Razpis dolgoročnih posojil in garancij Garancijske sheme za Dolenjsko (GSD) za leto 2006, Ul. RS št. 37/06, inf.: RC Kočevje Ribnica d.o.o., 01/89-50-610. Rok: do porabe razpisanih sredstev.
izgubila dva zoba zapored, še ni zadosti prizadeta, da bi na njene stroške pokrila to izgubo. Tudi ko je zadovoljeno zahtevam, da manjkajo trije zobje zapored oziroma štirje zobje v dveh vrzelih, ki ju loči le en zob, če je le mogoče, plačajo cenejši, snemni in za pacienta manj prijazen nadomestek (protezo).
Sodobni materiali in sodobne tehnike sanacije so nekajkrat dražji in tudi nekajkrat boljši, a ZZZS jih zaradi omejenih sredstev za sedaj zavrača.
Zobozdravniki bi si želeli, da se v sodelovanju s pacienti skupaj odločamo o vrsti in kakovosti obravnave, naknadno pa bi se pacienti dogovarjali z zavarovalnico o višini povračila. Tako pa smo zobozdravniki med kladivom in nakovalom obsojeni na hude birokratske boje z malimi uradniki, kar nima nobene skupne točke z našim poslanstvom, ki je skrb za dobro pacienta.
Klub omenjenim težavam pa nas naša vizija vodi naprej.
Našo dejavnost nameravamo v treh letih (po koncu mojega šolanja v Ljubljani) razširiti na področje ortodontije. Tako bomo poleg preventivne, konzervativne, protetične in kirurške oskrbe lahko našim pacientom ponudili tudi ortodontsko zdravljenje. V planu imamo tudi nakup rentgenske naprave, ki bo našim pacientom prihranila pot v Ljubljano.
Kakovostna oskrba ter dostopnost našim pacientom bosta še naprej vodilo v našem delu. Do danes nam je skrb za oralno zdravje zaupalo že 1800 naših občank in občanov. Za zaupanje se vam vsem lepo zahvaljujemo. Veseli bi bili vaših mnenj in konstruktivnih pripomb, kajti skupaj je naše delo lahko še uspešnejše.
Saša Savic, dr. dent. med.

SIVA VRANA
(Corvus corone cornixL.):
NEvaRNost, škodLjivEc, pLEmENita živaL aLi vsEga po maLEm ...
Ko je v marcu lovce poklical eden od občanov in prosil za nasvet, kaj storiti z veliko sivo črno ptico, ki se mu vsako jutro navsezgodaj začne zaletavati v strešno okno in ko so se, predvsem rumeni časopisi, kakšen mesec kasneje razpisali o vrani, ki je v Postojni napadala mimoidoče, sem se zavedel, da pravzaprav dokaj malo vemo o tej vrsti naše divjadi. V osnovnošolskih programih je ponavadi omenjena z nekaj stavki, iz srednješolskih programov je že zdavnaj izpadla, le še lovci jo v nekajmesečnem tečaju, ob pripravi na lovski izpit, dodobra spoznamo skupaj s peščico ornitologov, ki jim je preučevanje ptic konjiček. Poznavanje sive vrane nam omogoči, da jo spoštujemo, hkrati pa se izognemo škodam v kmetijstvu, na premoženju itd.
Siva vrana (Corvus corone cornixL.) spada v red ptic pevk (Passeriformes), v družino vranov (Corvidae) in je ena izmed treh vrst te družine, ki so uvrščene med divjad.
Sive vrane so znane kot izredno inteligentne ptice značilne sivo črne barve. Hranijo se z različnimi plodovi, žuželkami, črvi, polži, manjšimi sesalci, mrhovino, mladički drugih ptic in z ostanki na smetiščih, skratka z vsem, kar jim pride pod kljun. V naravi imajo kot vsejedci pomembno vlogo pri uravnavanju številčnosti raznih vrst žuželk, sesalcev in pospravljanju ostankov hrane živalskega izvora. V zadnjem času so se pri nas zelo namnožile, kar je posledica njihovega neverjetno dobrega prilagajanja na civilizacijo in urbano okolje, hkrati pa zmanjšanja številčnosti njihovih plenilcev, kot je kragulj.
Odrasla siva vrana meri v dolžino 47 cm. Oglaša se z značilnim glasnim in hrapavim kra, kra, pri katerem se ponavadi drži močno naprej in ziblje z glavo gor in dol. Gnezdi na drevju v skalah, duplih, v zadnjem času pa vse več na stavbah, električnih drogovih in ostali infrastrukturi. V času med marcem in majem si samec in samica izbereta primerno mesto in izdelata gnezdo, v katerega samica znese 3-7 jajc, ki so zelena z rjavimi pikicami. Vali samo samica, mladiči pa se izvalijo v 18 do 21 dneh. Prvih nekaj dni po izvalitvi samec hrani vso družino, nato mladiče hranita oba. Mladiči zapustijo gnezdo po
28 do 35 dneh.
Z novo določitvijo lovnih dob v letu 2004 sive vrane ni več dovoljeno loviti vse leto, pač pa le od desetega avgusta do konca februarja.
Siva vrana in kmEtijstvo
Včasih, ko so bile sive vrane pri nas dokaj redke, je kmet z veseljem opazoval vrano med oranjem (seveda s konjem in plugom, ki ga je sam usmerjal), kako je pobirala miši in žuželke iz svežih brazd. Današnje, v veliko proizvodnjo usmerjeno in s tehnologijo podprto kmetijstvo pa izgublja ta romantični pridih in zaradi povečane številčnosti vran nastajajo konflikti.
Največji problem trenutno predstavljajo vrane, ki trgajo folijo na silažnih balah. Ponavadi gre za skupino osebkov, ki se specializirajo na »trganje folije«. Ko smo lovci LD Velike Lašče, člani komisije za izobraževanje, preučevali, kaj jih napeljuje k takšnemu obnašanju, smo ugotovili, da se na nekaterih balah pod folijo lepo vidi večje žuželke, zlasti kobilice, ki jih je balirni stroj skupaj s krmo ovil v folijo. Kot sem že omenil, so vrane izredno inteligentne ptice in ko ena od njih ugotovi, da lahko s pretrganjem folije pride do beljakovinske hrane, se kmalu tega loti celotna skupina. Nato se bal lotijo sistematično in kljuvajo vsako večjo izboklino na foliji. Folijo trgajo tudi s kremplji pri premikanju po bali. Pretrgana folija ima za posledico uničenje krme in materialno škodo za lastnika.
Lastniki bal se večkrat obrnejo na lovce, češ, »postrelite že to golazen«, vendar pa lovci lahko izvajamo lov le v skladu z zakonodajo in letnimi lovsko gospodarskimi in letnimi lovsko gojitvenimi načrti, ki nam jih predpisuje Zavod za
gozdove Slovenije. Ravno v času baliranja velja za vrano lovopust. Tako nam ostane le preganjanje vran ali da po načelu dobrega gospodarja bale na skladišču pokrijemo z dodatno neprozorno plastično oz. polivinilsko folijo, ki prepreči vranam, da bi videle žuželke.
KLjuvaNjE okEN, Napad Na čLovEka
Do kljuvanja okvirov in stekla predvsem na strešnih oknih v zgodnjih jutranjih urah spomladi prihaja, po naših ugotovitvah, iz čisto preprostega vzroka. Spomladi, ko vrane pripravljajo gnezdo in ko valijo oz. kasneje vzgajajo svoj zarod, se obnašajo teritorialno, kar pomeni, da vztrajno odganjajo vsakega vsiljivca. Kot vsiljivca prepoznavajo vse vrste večjih ptic, določene vrste sesalcev in osebke svoje vrste.
V zgodnjih jutranjih urah se pojavlja prva svetloba jutranje zarje. Okolica hiše je že svetla, notranji prostori pa so še vedno temni. Na oknih se tako pojavi t.i. efekt ogledala. Vrana v odsevu okenske šipe vidi sebe, odsev pa prepozna kot osebek svoje vrste, torej vsiljivca, ki ga skuša prepoditi s kljuvanjem v okvir (zastraševanje z ropotom) ali kljuvanjem v šipo (neposredni napad na »vsiljivca«). Težavam se izognemo tako, da na okno namestimo zunanje senčilo, lahko v obliki temne folije ali originalno zunanje senčilo, ki prepreči efekt ogledala.
Branjenje teritorija je botrovalo tudi napadu vrane na ljudi v Postojni. Samček je pač v mimoidočih videl nevarnost za svoje gnezdo. Ta pojav je izredno redek in nenavaden, saj se vrane človeka bojijo.
Lovske družine na območju naše občine imajo letno določen odstrel sivih vran v višini 5-10 osebkov. V letu 2006 imamo v LD Velike Lašče določen odstrel sivih vran v višini 6 osebkov. Zagotovo bomo lovci na prošnjo občanov najprej odvzeli iz narave »problematične« osebke, seveda v skladu z zakonodajo in Etičnim kodeksom slovenskih lovcev.
Nejc Marolt, komisija za izobraževanje, LD Velike Lašče
Dan nogometa 2006
28. 5. 2006 je Športno društvo NK Velike Lašče na igrišču v Velikih Laščah izvedlo prireditev Dan nogometa. Na prireditvi je sodelovalo 18 ekip mladih nogometašev v štirih starostnih skupinah.
V starostni skupini 10 let (U-10) smo izvedli turnir štirih ekip, dveh iz Velikih Lašč in po ene iz Sodražice in Kompolj. Prvi dve mesti sta osvojili domači ekipi, tretja pa je bila Sodražica. V starostni skupini 12 let (U-12) je sodelovalo pet ekip: Sodražica, KMN Avtopralnica Petek iz Lepovč, Velike Lašče in dve ekipi iz Kompolj. Tudi v tej kategoriji je zmagala domača ekipa, druga je bila Sodražica in tretja ekipa KMN Avtopralnica Petek. V starostni skupini 14 let (U-14) je prav tako sodelovalo pet ekip in sicer iz Sodražice, Loškega Potoka, Kompolj, Lepovč in Velikih Lašč. Pri najstarejših so zmagali naši prijatelji iz Sodražice, druga je bila ekipa Velike Lašče in tretja ekipa iz Loškega Potoka.
NAjboLjši U-10
Najzanimivejše je bilo tekmovanje v najmlajši starostni skupini, 8 let (U-8), kjer je nastopilo kar 33 najmlajših nogometašev. Najmlajši je imel le 4 leta, nastopili pa sta tudi dve deklici. Pri najmlajših je od gostov sodelovala le ekipa iz Sodražice, preostalih 27 iz domače nogometne šole pa je bilo razdeljenih v tri ekipe. Tekmovanje v tej skupini je bilo v prvi vrsti namenjeno temu, da se najmlajši seznanijo s tekmovalnim vzdušjem in da ob vzpodbujanju številnih staršev spoznajo, kako je igrati pravo tekmo. Ne glede na uvrstitev so vsi udeleženci prejeli medalje.
Pokali U-12
To je bila za njih največja nagrada in po kasnejšem pričevanju nekaterih staršev, se nekateri od nje niso hoteli ločiti niti zvečer, ko je bilo potrebno iti v posteljo.
V	vseh starostnih skupinah je na turnirju nastopilo kar 120 mladih nogometašev. Prireditev je organizacijsko in tekmovalno popolnoma uspela. Poleg pokalov so najboljše ekipe prejele tudi praktične nagrade, najboljši posamezniki pa medalje. Za ekipe je bilo dobro poskrbljeno, saj smo omogočili uporabo slačilnic v šolski telovadnici ter pripravili sladek prigrizek in osvežitev s pijačo za vse udeležence. Malo manj vzpodbudno je bilo le manjše število gledalcev ob tekmah starejše skupine.
Turnir postaja tradicionalen, tako da ga seveda nameravamo organizirati tudi v naslednjem letu in povabiti še več ekip. Prav tako nas vzpodbujajo tekmovalni rezultati ekip NK Velike Lašče, ki dokazujejo naše dobro delo z mladimi nogometaši.
Marko Žužek
Nogomet,
najbolj množična športna panoga med našimi osnovnošolc
V	četrtek, 22. junija, smo v ŠD NK Velike Lašče pripravili zaključek otroške nogometne šole za sezono 2005/2006.
Tokratno srečanje staršev in njihovih mladih nogometašev je sovpadalo z letno skupščino društva, na kateri je predsednik društva predstavil delo pretekle sezone in predstavil izzive za prihodnost.
Letos je v nogometni šoli sodelovalo 59 otrok v štirih starostnih skupinah. Vodila sta jih dva trenerja. Na vseh turnirjih, ki smo se jih udeležili, smo odigrali vidno vlogo. V naših vrstah je zrasel državni reprezentant, nekateri tekmujejo v prvoligaških tekmovanjih. Pohvala gre upravnemu odboru, predvsem članom iz vrst staršev. Veliko so med sezono pripomogli tudi ostali starši udeležencev nogometne šole. Zahvala gre prav tako Občini, ki je pomagala na več področjih dela društva. V prihodnje nas čakajo poleg rednega dela z nogometno šolo in tekmovanji še investicije v infrastrukturo.
Tradicionalna tekma med mamicami in otroki je na letošnjem zaključku številčno prerasla vsa pričakovanja. Sodelovalo je več
kot petnajst mamic in štiriindvajset otrok. Tekma je bila prisrčna, mamice so se v končnici približale nasprotnikom na samo gol razlike. Za kaj več ni bilo moči. Zmagali so najmlajši.
Tudi očki so sodelovali pri igri z žogo in mamice so jim streljale kazenske strele. Te igre se je udeležilo petnajst parov. Le v enem primeru mamica ni uspela premagati očka in mu zabiti gola! Mamice so pokazale, da jim nogometna igra ni samo blizu, temveč da so vešče nogometne žoge.
Na koncu so predstavniki društva podarili vsem udeležencem nogometne šole majico z znakom NK Velike Lašče.
Vzdušje je bilo sproščeno, srečanje sredi tedna ni dovoljevalo predolgega druženja. Za to bo seveda še čas, saj so pred nami počitnice in jeseni novi izzivi.
Za upravni odbor ŠD NK Velike Lašče Mitja Pintarič, tajnik
ZakLjuček otroške nogometne šoLe
OdLični rezuLtati košArkArjev OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče v interni ligi Košarkarske šole Dušana Hauptmana
Pod okriljem Košarkarske šole Dušana Hauptmana je letos potekala interna liga v kategoriji starejših (6. do 9. razred) in mlajših dečkov (1. do 5. razred). Tekme so bile odigrane med vikendi v Ljubljani.
Med starejšimi učenci je v kategoriji osmih osnovnih šol je ekipa OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče s 6 zmagami in samo enim porazom zmagala in osvojila pokal.
1	os v£ukelašče	7	6	}	13	391:252	+ 139j
2	os bičev|£	7	6	1	13	102:240	+62
3	o Strnovo	7	5	2	12	i23:lSl	+ 142
4	os maks pečafl	7	4	1	11	272:2\4	+5$
S	OS dravlje	7	i	4	10	211:10B	-77
«	os g kadeč	7	2	S	9	2s8r2fi0	"42
7	os prei 1h o v vo ram c	7	2	5	i	238:367	-129
1 8	oš dol in dolsko pri l|ubljani	7	0	7	7	199:350	-t51
Mlajši učenci so v kategoriji istih šol osvojili 4. mesto.							
l	oš siOevie	7	7	0	14	336:204	+132
2	oš gradec	7	5	2	12	26B:227	+41
3	oitrnovo	7	4	3	11	386:270	J +116
4	05 VEUKC lašče	7	4	1	11	224:192	+32
■	OS preži hqv vohanc	7	4	l	h	246245	
6	oš vodmat	7	3	A	10	16l:2W	-s9
7	05 DOL in DOLSKO pri LJU&llanl	?	1	6	a	142:247	-105
a	oš livada	7	0	7	7	176:304	-123
AtLetika
MARTIN LOVŠIN, učenec OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče, četrti najboljši osnovnošolski skakalec v višino v državi v šolskem letu 2005/06. Uspeh sta dopolnila JERNEJ INDIHAR z 12. mestom v skoku v višino in JURIJ KOŽAR s 16. mestom v državi v teku na 60 metrov.
V torek, 6. 6. 2006, je bilo na Ptuju državno prvenstvo v atletiki za starejše in mlajše učence. Preko področnih prvenstev so se v finale (med najboljših 24 učencev v vsaki disciplini) v skoku v višino uvrstila Martin Lovšin in Jernej Indihar, med mlajšimi učenci pa v teku na 60 metrov Jurij Kožar. Tekmovanje je potekalo vzelo hladnem in deževnem vremenu, zato so bile razmere izredno težke. Odlično se je odrezal Martin Lovšin, ki je z enakim rezultatom kot zmagovalec (preskočenih 171 cm) osvojil nehvaležno 4. mesto, Jernej Indihar pa v isti disciplini 12. Jurij Kožar je s časom 8,83 osvojil 16. mesto.
Velja omeniti, da je Martin Lovšin na področnem tekmovanju preskočil 180 centimetrov in tako postavil rekord šole, mogoče tudi občine. Svojo višino je preskočil za 10 cm.
Sicer pa so mesta na stopničkah na področnem tekmovanju (26. 5. 2006 v Ljubljani) zasedli še Matic Kete v skoku v višino pri mlajših učencih, Andrej Kaplan v metu žogice in moška
štafeta 4 x 100 metrov, ki ji je zmanjkalo 10 stotink za uvrstitev na državno prvenstvo.
Tako smo na najlepši možni način zaključili letošnjo sezono šolskih športnih tekmovanj. Vsem iskreno česti-tamo.
Bojan Novak
Trener košarkarjev je bil Matjaž Lovšin. Iskrene čestitke!
Bojan Novak
Iz poslanske pisarne
47
Trobla 4/2006
Brezposelnost se znižuje, kaj pa pri nas?
Pred časom je bila javnost seznanjena s podatkom, da je bilo maja prijavljenih najmanj brezposelnih po letu 1991. Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj ocenjujejo, da je majski rezultat dober zaradi ugodnih razmer na trgu dela in s tem povezanega zaposlovanja ter tudi zaradi skupnega odliva iz brezposelnosti v prvih petih mesecih letos. Naj navedem nekaj podatkov. Maja se je zaposlilo 12,2 odstotka več brezposelnih oseb kot maja lani. Konec petega meseca je bilo tako prijavljenih 87.111 brezposelnih oseb. Letos se je zaposlilo 26.064 brezposelnih oseb, kar je 5,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju oz. 8,5 odstotkov v letu 2006. Brezposelnost se je maja v primerjavi z aprilom znižala za 3,2 odstotka, v primerjavi z lanskim majem za tri odstotke. Na zavod se je na novo prijavilo 6545 oseb. Največjo skupino, 38,8 odstotka, so predstavljale osebe, ki se jim je iztekla zaposlitev za določen čas, dobrih 15 odstotkov je bilo iskalcev prve zaposlitve ter 21 odstotkov stečajnikov in presežnih delavcev. Maja je bilo med brezposelnimi 54,7 odstotka žensk. Odliv iz brezposelnosti je maja znašal 9441 oseb. Zaposlilo se je 5544 oseb, 297 oseb je bilo prenesenih v druge evidence, 3600 jih je bilo odjavljenih iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve. Med slednjimi je 25 odstotkov ljudi prešlo v status neaktivnosti, od teh se jih je 151 vključilo v šolanje, 339 oseb se je upokojilo. Dobrih 35 odstotkov je bilo odjavljenih, ker niso bili na razpolago za zaposlitev, skoraj 15 odstotkov pa zaradi odklonitve zaposlitve. V letošnjih petih mesecih je skupni priliv v evidenco brezposelnosti znašal 38.180 oseb, večino so predstavljali brezposelni po izteku zaposlitve za določen čas. V tem obdobju je bilo iz evidence izpisanih 43.644 oseb. Zaposlilo se je, kot je že omenjeno, 26.064 oseb. Iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve, je bilo odjavljenih 16.300 oseb, v druge evidence pa je prešlo 1280 oseb, kažejo podatki zavoda.
Anketa je sicer pokazala, da so brezposelni zadovoljni z delom Zavoda za zaposlovanje in so ga ocenili z oceno 4,2, vendar si želijo svoje delo še izboljšati, na kar je opozoril tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Cilj ministrstva in ministra za leto 2006 sta zmanjšanje nezaposlenosti za 10.000 oseb ter izpeljava modernizacije zavoda, radi bi pomagali do zaposlitve še več ljudem in pripomogli k izvedbi napovedanih reform v Sloveniji. Dejstvo je, da je rast zaposlovanja zelo močna, kar je zagotovo posledica tudi spremenjene zakonodaje in večkrat
omenjenih sprememb s področja davčne zakonodaje in spremembe, ki postopno znižujejo davek na plače. Na ta način podjetjem ostane na voljo več sredstev, s katerimi pokrivajo stroške novih delovnih mest. Če Slovenijo s 6% stopnjo brezposelnosti primerjamo z Evropo in nekaterimi evropskimi državami, kjer je brezposelnost tudi med 12 in 14 odstotki, se lahko pohvalimo z nizko stopnjo brezposelnosti. Seveda pa to bolj malo pomeni tistim, ki zaposlitve nimajo in ne želijo biti le del statistike, ampak si želijo, da bi si s svojim delom zagotavljali socialno varnost zase in svoje bližnje. Na nacionalnem nivoju si bomo še naprej prizadevali za znižanje stopnje brezposelnosti, na lokalnem nivoju pa bi tudi morali znati ustvariti nova delovna mesta tako s spodbudami podjetjem in podjetnikom kot postavljanju novih smernic razvoja. Slabo oz. premalo izkoriščeno je področje turizma. Neokrnjena narava in lega v bližini prestolnice, kjer je velika koncentracija prebivalstva, kar kličeta po investicijah v turizmu, ki prinašajo delovna mesta, prinašajo pa tudi zavedanje o posebnostih območja, na katerem bivamo. Na vseh nivojih poudarjamo pomembnost varovanja okolja in našega kvalitetnejšega odnosa do virov energije in okolja, ki ga človek s svojim ravnanjem izčrpava do te mere, da jih planet sam ni več sposoben nadomeščati. Ob svetovnem dnevu okolja je prav, da nekaj pozornosti namenimo tudi temu in se vprašamo: "Kaj pa jaz naredim za okolje, za prihodnje generacije?" Današnja družba se mora zavedati, da ni zadnja v vrsti in je potrebno podobno kvaliteto življenja zagotoviti tudi prihodnjim generacijam.
S strategijo in vlaganjem v tisto, kar bomo postavili kot prioriteto, bomo lahko na kvaliteten način predstavljali delček narave, ki smo ga uspeli ohraniti, ga primerno obvarovali v prihodnje, obenem pa imeli od tega tudi koristi.
Pri tem naj bi sodelovali društva, zavodi in druge organizacije, ki so že sedaj aktivni in uspešni pri svojem delu, saj se v občini Velike Lašče "veliko dogaja." Rada prihajam v vaše kraje, če mi le dopušča čas. Žal se vseh prireditev in srečanj ne morem udeležiti, se pa vsem zahvaljujem za povabila in prijazen sprejem.
Upam, da so se tudi vas dotaknili dogodki ob praznovanju 15. obletnice samostojne Slovenije, predvsem pa, da ste šolarji, dijaki in študentje uspešno zaključili šolsko leto.
Vsem želim prijetne in ne prevroče počitniške dni. V poslansko pisarno pa vas vabim ponovno jeseni.
Alenka Jeraj, poslanka v DZ RS
Trobla 4/2006
48
V spomin
V spomin
velikolaški pesnici Franji KoPEcky
V četrtek, 22. junija, smo se na pokopališču v Velikih Laščah poslovili od gospe Franje Kopecky, rojeni Rupar. Gospo Franjo sem spoznala pred nekaj meseci, ko smo pripravljali Večer poezije velikolaških pesnikov. Našemu povabilu k sodelovanju se je z veseljem odzvala, čeprav je bila že hudo bolna. Povabila me je, naj jo obiščem, da se bova pogovorili o poteku večera. Prebirala mi je svoje pesmi, mi pripovedovala o življenju v Velikih Laščah, o tem, kakšne so bile Velike Lašče včasih ... Komaj desetletna je zapustila rojstni kraj, vendar Velikih Lašč v Ljubljani, kjer je živela do svoje smrti, ni nikoli pozabila. Nasprotno, vedno bolj si je želela nazaj, a ji bolezen ni dovoljevala pogostejših obiskov. Ko smo pripravljali Večer poezije velikolaških pesnikov, se ji je ponudila priložnost za obisk, vendar do zadnjega trenutka ni vedela, ali bo zmogla. Šele danes razumem, kakšna energija in moč je bila potrebna, da se nam je gospa Franja lahko pridružila. Ob tej priložnosti je obiskala tudi grob svojih staršev in na Večeru poezije brala svoje pesmi.
Poznali sva se le kratek čas, vendar me je s svojo močno voljo (skoraj petnajst let se je bojevala z boleznijo) in dobrosrčnostjo zaznamovala za vse življenje. Hvala, gospa Franja.
Počivajte v miru.
Mihaela. Andromako Rihar

BREZA
Tam sred jase breza sama, čisto sama rase, rase.
Vse steze nekdanje tod zarasel čas je. Kje zdaj mladi par je, ki je hodil mimo? V\ ■ Vi V1
Osamel popotnik sem se vrnil zdaj na zimo. Kakor breza sam sred jase sem zaslišal davne glase -in za hip se vse povrne: midva, steza, mesečina, nežna bela breza iz globin spomina.
Franja Kopecky
ZAHVALA ob smrti
ROBERTA HEDŽETA
z Gradeža.
Ob boleči izgubi dragega očija in moža se družina Hedžet iskreno zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, učiteljem, sošolcem, njihovim staršem, sosedom, župnikoma, ministrantom, Pogrebnemu zavodu Zakrajšek in vsem drugim, ki so nam v teh težkih trenutkih izrekli sožalje ali na kakršenkoli način pomagali.
Žalujoči vsi njegovi
Dan jasni, dan oblačni v noči mine, srce veselo in bolno, trpeče upokoj'le bodo groba bolečine. (dr. France Prešeren)
Tiho, nepričakovano nas je zapustil oče, dedek in tast
EMIL HOČEVAR
iz Podloga 6.
Pokopali smo ga zadnjo soboto v maju na pokopališču v Škocjanu.
Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, predvsem lovcem LD Turjak, ki ste ga pospremili na zadnji poti, in vsem, ki ste nam izrekli besede sožalja se iskreno zahvaljujem.
Sin Emil z družino
Reklame, oglasi
51
TrobLa 4/2006
FRAGMAT
izolirka
AKCIJA
Gradbeni material:
Bogener strešniki Schiedel dimniki Oblak commerce tlakovci
Strešna okna Fakro
Termo izolacije;
Gradbeni in fasadni stiropori dodatno -¡¡G^ Hictroizolacije dodamo -15%
Na zalogi tudi vsi ostali gradbeni mater tati, armaturne mreže, rebraslo zelezo, belouški bloFui. modularni bloki, cement..
Ugodno lahko v mesecu juliju kupile hladilnike in zamrzovafnike proizvajalca Gorenje.
Ves Lesninin program
Kuhinje SVEA
FRAjGMAT Imlirka d.O.p. Cesfcs Müi-J'j Sile 1 Sodražics tel,i 01 036 07 77 ali 031 240 075 Delovni čas: 7.30 (to 19. sobota: 7.30 do 13.
bogtneft
DACHZIEGEL
Blage latiko dobile na ugoden i-■ ■ .i ■.:■'■ Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim voglom / dvigalom ter dostavnim kombijem
Trgovina Cerknica, Gosta -t maja t . t3B0CQtMnca M.; 01 709 30 01 aH 051 3TB 042 OElovni čas: g.30 do 12. in 1E.00 da 19. fiötiöta: 3.OD dO 12.00
gorenje
lesnlna
SVEA
RENAULT
KLANCAR, d.o.o.
Groznikova 11 1000 Ljubljana (Rudnik - ob Dolenjski cesti) Telefon: 01 /42 72 001 E-mail: klancar@dealer.renault.si
poobLaščen servis za voziLa RenauLt menjava in shranjevanje pnevmatik pnevmatike Sava, Micheun, Kleber, Kormoran .... učarsko kleparska dela nova in rabljena vozila
m
i*
PoLetje je čas za počitek in nabiranje novih moči.