O zaključnem računu za leto 1975 Delavski sveti vseh TOZD in DSSS podjetja so na skupni seji, ki je bila 1. marca 1976 izglasovali sklepe v zvezi z zaključnim računom glede realnega vrednotenja blagovnih zalog, ter hkrati tako potrdili zaključni račun Avtotehne za pravočasno oddajo Službi družbenega knjigovodstva. Hkrati je bil na tej skupni seji zadolžen Gospodar-sko-računski sektor Avtotehne, da do zadnje dekade v mesecu marcu odda podrobnejše poročilo, da bodo lahko TOZD presojali svoje poslovanje v letu 1975 (rezultat) ter hkrati prejeli pojasnila o stanju svojih sredstev z dne 31. 12. 1975. Tukaj v Glasilu bomo le na kratko podali neke bistvene podatke, ker obseg časopisa ne dopušča obširnejše tolmačenje zaključnega računa. I. O REZULTATU POSLOVANJA 1. Realizacija Realizacija je bila glede na leto 1974 naslednja (v 000 din): TOZD: 1974 1975 indeks 75/74 1. 223.815 178.376 79,70 II. 208.034 219.814 105,66 III. 74.216 63.061 84,97 IV. 137.339 120.712 87,89 V. 160.007 123.065 76,92 Skupaj Avtotehna 803.411 705.028 87,80 2. Marže Dosežene marže v blagovnem prometu so (v %): bile naslednje TOZD: 1974 1975 1. 8.03 7.37 II. 1.34 0.34 IH. 6.13 4.70 IV. 4.30 3.35 V. 12.63 13.85 3. Stroški (neodvisni) Stroški (po predpisih, torej brez odvisnih stroškov ter Cementov dohodka kot so osebni dohodki, zakonske in pogodbene obveznosti) so bili naslednji (v 000 din): tozd 1974 1975 indeks 75/74 I. 28.315 30.798 108.77 II. 21.672 23.749 109.58 III. 6.333 8.666 136.84 iv. 6.160 7.970 129.38 v. 3.973 5.159 129.85 Skupaj: 66.453 76.342 114.88 Ali smo res pridni kot čebele? 4. O izrednih dohodkih in izdatkih Pri izrednih dohodkih in izdatkih se mnogo postavk medsebojno pokriva in ker medsebojni saldo relativno ne predstavlja bistvenega zneska, bomo podali samo globalni prikaz (v 000 din): V letu 1974 so bili neposlovni dohodki naslednji: 1. Dohodki od obresti (pretežni del iz deviznega poslovanja): 6.464 2. (Popravek finančnega rezultata (krita postavka): 4.609 3. Drugi izredni dohodki: 3.758 Skupaj: 14.831 Neposlovni izdatki so bili v letu 1974 naslednji: 1. Popravki finančnega rezultata (se delno pokriva); 7.466 2. Drugi izredni izdatki: 4.833 Skupaj: 12.299 Pozitivna razlika v letu 1974 2.532 V letu 1975 so bili neposlovni dohodki naslednji: 1. Dohodki od obresti (zmanjšanje zaradi manjšega zadrževanja sredstev ter zmanjšanega obsega deviznega poslovanja): 3.847 2. Popravek finančnega rezultata 5.184 3. Drugi izredni dohodki 9.583 Skupaj: 18.614 Izredni dohodki so glede na leto 1974 porasli predvsem zaradi popravkov iz prejšnjih let. Uvodnik z zamudo Zaključni računi so izredna priložnost za pregled opravljenega dela v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, pa seveda v širšem smislu tudi v vseh samoupravnih interesnih skupnostih. Pravilno podan zaključni račun ali kakor po navadi rečemo »bilanca« pa daje tudi možnost za široko mobilizacijo delavcev pri analizi takega zaključnega računa. Navedena ugotovitev pa se časovno ne pokriva z dejstvom, da je v našem podjetju razprava o bilanci in njena potrditev s strani naših samoupravnih organov že izvršeno dejstvo. Drugače povedano, misli »uvodnika« so v zamudi! Ali pa tudi ne. Ni namreč namen uvodnika razpravljati o tem, ali smo bilanco z dvigom rok sprejeli ali ne, temveč želja, da bilanco delavci vzamejo kot dokument pokazateljev, ki jih je treba tudi po formalnem sprejemu obdelati, oziroma obdelovati. Pri pravilnem analiziranju morajo delavcem stati ob strani družbeno politične organizacije, predvsem sindikat. Prav z analizo zaključnega računa je namreč potrebno zagotoviti nadaljevanje aktivnosti v stabilizaciji gospodarjenja TOZD ali OZD, dalje uresničevanje lanskoletnih nalog, nalog razvoja itd. Predvsem pa je tak ali drugačen zaključni račun priložnost, da dopolnimo v skladu z nalogami naš akcijski program. Rezultati, ki si jih želimo in možnost neposrednega odločanja delavcev so le v konstantni analizi zaključnega računa zagotovila: 1. odločna odstranitev preživelega gledanja na zaključni račun, 2. pravilna ocena preteklega gospodarjenja v naših TOZD in 3. podlaga za sprejemanje prihodnjih nalog. Vse to pa lahko dosežemo samo na en način, da namreč bilance ne razlagamo in obdelujemo samo skozi številke, točne celo v zadnji decimalki, ampak s kratkimi, jedrnatimi in dojemljivimi informacijami po vseh vprašanjih ustvarjenega dohodka, njegovega razporejanja itd. Torej se morajo samoupravni in družbenopolitični organi v podjetju boriti, da take informacije dobijo in jih prezen-tirajo delovnim ljudem z ozirom na prej navedena dejstva tudi po samem sprejemu zaključnega računa. SAVO ŽIGON (Nadaljevanje na 2. str.) O terjatvah ob zaključnem računu za leto 1975 O visokih terjatvah do naših komitentov se je v Av-totehni že dve leti mnogo razpravljalo, tako ob periodičnih obračunih in zaključnih računih. Ta problem pa je bil zajet tudi v akcijskem programu iz leta 1975. Pri vseh teh akcijah pa ni bilo konkretne organizacije za razčiščevanje tega dela zaradi pomanjkanja ustreznega strokovnega kadra. Sedaj ob zaključnem računu za leto 1975 poročamo o začetkih konkretnih uspehov na področju razreševanja naših terjatev. 2. Struktura terjatev je glede zapadlosti že dokaj ugodnejša, hkrati pa smo uspeli konec leta 1975 mnogo terjatev pokriti z akceptnimi nalogi. Pripominjamo, da so naše terjatve v aktivi odpisane (rezervirane) v skladu z zakonskimi predpisi in še dodatno po oceni (100% rezervacije). Na začetku leta so znesle vse rezervacije skupaj din 14,779.109,07, konec leta 1975 pa znašajo že 18,873.153,67 dinarjev, v katerem znesku so v skladu z najnovejšimi predpisi vključene tudi nepotrjene terjatve. Nepotrjeni saldi so posledica pretežno zaradi nerazčiščenega nastanka terjatve, bodisi glede pravilnega adre-siranja, bodisi glede ugotavljanja ustreznega plačnika. Največ težav imamo pri de-vizno-dinarskih terjatvah, ker pogostokrat plačniki za neko dobavo glede dinarjev in deviz niso istovetni. Največ naporov bomo morali v letu 1976 posvetiti vnovčevanju starih terjatev ter dosledno izvajati nov sistem dolžniško-upniških odnosov. Tudi individualna evidenca komitentov po TOZD je napredovala, ker se skupno obravnavajo (po ključu) le še: — Terjatve izpred 1. 1. 1975 v znesku 10,154.938,22 din, — in povsem problematične terjatve 8,268.523,42 din, — medtem ko je za din 50,641.564,96 terjatev po komitentih že razdeljeno na posamezne TOZD. ANTON PLEVČAK Struktura je naslednja: dinarjev Terjatve do 30 dni 15,634.495,45 Terjatve od 30 do 90 dni s kritjem 9,694.469,72 Terjatve do 90 dni (principali) 7,656.129,33 Terjatve nad zakonskim rokom in povsem problematične terjatve 27,811.408,68 (100% rezervirane) 8,268.523,42 Skupaj: 69,065.026,60 Postavljena je bila realna ocena, da terjatev pred koncem leta 1976 ne moremo razčistiti iz preprostega razloga, ker jih je preveč in premalo ustreznega kadra, pa tudi iz narave dela, ker je delo usklajevanja, knjiženja in potrjevanja dolgotrajen proces. Še danes ocenjujemo, da je približno 500 takih komitentov, s katerimi do danes nismo niti enkrat uskladili saldo. Predvsem moramo omeniti, da v Avtotehni niti v komerciali niti v računovodstvu ne obstajajo povsem točni in zanesljivi naslovi komitentov, zlasti ne glede plačila bodisi dinarskih ali deviznih obveznosti. Pretežni del nerazčiščenih zadev izvira iz obdobja konjunkture v Avtotehni, to je od leta 1971 do 1973, saj pretežna večina problematičnih saldov izvira iz tega obdobja, seveda se je nekaj takega poslovanja zavleklo tudi v leto 1974 in 1975. Sedanje razčiščevanje je razdeljeno v več faz: 1. Razčiščevanje oziroma usklajevanje po zakonu, ker se morajo terjatve vsaj enkrat letno uskladiti. 2. Razčiščevanje spornih terjatev za podjetja, ki so v sanaciji, prisilni poravnavi ali stečaju ter s tem v zvezi v iskanju dokumentacije za dokončno rešitev. 3. Zasledovanje toženih komitentov in reševanje njihovih ugovorov, kar je izredno zamudno, ker komercialni oddelki zaradi zamenjave kadra ne uspejo določena vprašanja hitro rešiti. Pripomniti pa moramo, da od nekih TOZD prejemamo razmeroma hitro ustrezne podatke. 4. Reševanje tistih terjatev, ki so bile izpuščene iz predhodnih usklajevanj ter zbiranje potrebne dokumentacije za te terjatve, da dobimo predloge za nove tožbe. Napori v delu našega sal-dakontija se že kažejo in jih navajamo z naslednjim pregledom: 1. Terjatve na dan 31. 12. 1974 — din 90,926.249,25, na dan 31. 12. 1975 — din 69,065.026,60, indeks — 76. Poudariti moramo, da so glede na dejavnost Avtoteh-ne terjatve še vedno zelo velike, ker je Notranja trgovina z grosistično dejavnostjo šele v razvoju. O zaključnem računu za leto 1975 (Nadaljevanje s 1. str.) Neposlovni izdatki so bili v letu 1975 naslednji: 1. Popravki finančnega rezultata 11.915 2. Drugi izredni izdatki 3.708 Skupaj: 15.623 V zvezi s finančnimi popravki omenjamo, da smo izvršili zadostno realne popravke vrednosti, pretežno po zakonskih predpisih, deloma pa po lastni presoji. Kategorizacija po- pravkov vrednosti per saldo je naslednja: a — za zmanjšanje vrednosti zalog po zakonskih predpisih (nad 1 leto) 637 b — lastna rezervacija zalog zaseženega blaga (iz rezervnega sklada je bil pokrit isti znesek) 2.000 c — razlika popravkov vrednosti terjatev v skladu z novimi predpisi konec leta 1975 4.094 Skupaj: 6.731 Pozitivna razlika v letu 1975 2.991 5. Bruto produkt O uspešnosti poslovanja je zlasti pomemben (družbeno) pokazatelj bruto produkt, to je dohodek povečan za amortizacijo. Bruto produkt se je v letih 1974 in 1975 gibal naslednje (v 000 din): TOZD 1974 1975 indeks 75/74 1. 23.439 20.394 87,01 II. 12.488 13.500 108,10 III. 9.622 6.795 70,62 IV. 11.640 12.466 107,10 V. 14.828 10.100 68,11 Skupaj Avtotehna 72.017 63.255 87,83 6. Doseženi dohodek Doseženi dohodek po TOZD je bil naslednji (v 000 din): TOZD 1974 1975 indeks 75/74 1. 21.942 19.123 87,15 II. 10.844 12.147 112,02 III. 9.105 6.225 68,37 IV. 11.091 11.975 107,97 V. 14.773 9.179 62,13 Skupaj Avtotehna 67.755 58.649 86,56 7. O pogodbenih in zakonskih obveznostih (v 000 din) 1974 1975 indeks 1. Pogodbene obveznosti: — obresti za kredite 2.562 1.523 59,45 — druge pogodb, obvezn. 1.469 1.633 111,16 2. Zakonske obveznosti 9.819 8.259 84,11 3. Skupaj pogodbene in zakonske obveznosti 13.850 11.415 82,42 8. Osebni dohodki Za celotno Avtotehno so bili iz doseženega dohodka obračunani naslednji osebni dohodki (v 000 din): 1974 36.030 1975 43.164 indeks 119,80 Ce upoštevamo, da je bilo poprečno število zaposlenih v letu 1974 642, v letu 1975 pa 702, dobimo indeks porasta zaposlenih 109,35, kar pomeni, da so se osebni dohodki povečali po zaposlenem za 9,55%, kar je daleč izpod poprečja SRS. Po samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za hodke za dejavnost trgovine slednje (v 000 din): delitev sredstev SR Slovenije je za osebne dobilo stanje na- TOZD pripadalo ,zP|ača"° Presežek Brez kritja I. 10.369 9.496 873 — II. 8.054 8.784 — 730 III. 4.241 4.866 — 625 IV. 6.465 5.486 979 — V. 4.347 4.008 339 — Skupaj: 33.476 32.640 2.191 1.355 Obvezno naslednje: solidarnostno pokrivanje za TOZD II in III je TOZD Presežek Kritje Ostane I. 873 540 333 IV. 979 605 374 V. 339 210 129 Skupaj: 2.191 1.355 836 9. Skladi podjetja Iz dohodka podjetja so bili dotirani naslednji 000 din): a) Poslovni sklad skladi (v TOZD 1974 1975 indeks 1. 5.352 3.829 71,54 II. — 578 — III. 1.996 150 7,54 IV. 4.074 2.324 57,04 V. 6.675 1.049 15,72 Skupaj: 18.097 7.930 43,82 Informacija o mladinskih delovnih akcijah MDA KOZJANSKO — postavitev regionalne ceste Šentjur—Planina v dolžini 5000 m od Jezerc do T rate, — izgradnja sekundarne vodovodne mreže v KS Prevalje v skupni dolžini 3000 m, dva sekundarna voda, — izgradnja lokalne ceste v KS Kolobje. MDA BRKINI — nadaljevanje izgradnje slemenske ceste Trate—Za-jetšje. MDA SLOVENSKE GORICE — izgradnja primarnega b) Rezervni sklad TOZD 1974 1975 indeks I. 489 382 78,12 II. 264 243 92,05 III. 201 124 61,69 IV. 248 240 96,77 v. 315 184 58,41 Skupaj: 1.517 1.173 77,32 c) Sklad skupne porabe tozd 1974 1975 indeks I. 2.6444 928 35,10 II. 151 468 31,— III. 1.173 — — IV. 1.157 844 72,95 V. 875 330 37,71 DSSS — — — Skupaj: 6.000 2.570 42,83 Udeležba mladih na mladinskih delovnih akcijah je sestavni del družbenopolitične, vzgoje, delovne in interesne dejavnosti mladinske organizacije. Akcije pomenijo pripravljenost mladih, da s prostovoljnim delom opravljamo družbeno koristno in potrebno delo pri izgradnji družbenih objektov, praviloma na manj razvitih območjih ter s tem prispevamo k bogatenju materialne osnove za razvoj teh območij in samoupravne socialistične družbe v celoti, istočasno pa izgrajujemo sami sebe. II. O SREDSTVIH AVTOTEHNE 1. Gibanje poslovnega sklada v letu 1975 (v 000 din) tozd Stanje 1.1. 1975 Spremembe Revalo-med letom rizacija po ZR/75 Skupaj 1. 68.786 19 23.052 3.829 95.686 II. 31.846 25 20.977 578 53.426 III. 25.951 7 7.367 150 33.475 IV. 23.749 130 8.592 2.324 34.795 V. 65.569 18 18.152 1.049 84.788 Skupaj 215.901 199 78.140 7.930 302.170 Veliko povečanje poslovnega sklada zaradi revalorizacije bo Avtotehni diktiralo še večjo skrb za doseganje dohodka, ker bo treba kriti povečano amortizacijo. 2. Osnovna sredstva (v 000 din) 'nabavna vrednost odpisana vrednost sedanja vrednost Stanje na začetku leta 122.543 22.648 99.895 Nabavljene in dokončne investicije med letom 12.949 — 12.949 Odpisana in prodana osnovna sredstva — 5.261 — 806 — 4.455 Letna amortizacija — 5.569 — 5.569 Revalorizacija 95.483 17.343 78.140 Stanje koncem leta 225.714 44.754 180.960 3. O terjatvah do komitentov O terjatvah do komitentov je v tem Glasilu podal posebno poročilo tov. Anton Plevčak, pomočnik direktorja GRS finančne zadeve. 4. O zalogah (v 000 din) V začetku leta so bile zaloge 65.249, konec leta pa za-radi zoženega obsega poslovanja pa tudi forsirane prodaje vodovoda od črpališča v Skorbi pri Ptuju do Podvin-cev v skupni dolžini 10 km MDA SUHA KRAJINA — izgradnja primarnega vodovoda Lopata—Visejc, ki predstavlja nadaljevanje lanskoletne akcije v skupni dolžini 7000 m, — vodovod Struga (občina Kočevje) v dolžini 3500 m MDA KOŽBANA — izgradnja primarnega vodovodnega omrežja v zahodnih goriških brdih. MLADINCU Kdor želi sodelovati v delovnih akcijah, naj se javi: OKRETIČ Dane TOZD I Cel. c. 228 ali VIDRIH Mojca TOZD I Titova 36/| nad. Predsedstvo ZSMS Avtotehna Komercialisti, pozor! ZAVAROVANJE PLAČIL MED UPORABNIKI DRUŽBENIH SREDSTEV Zakon o zavarovanju plačil Ur. I. SFRJ št. 60/75 je postavil pred nas vse kompleks nalog, ki so izredno stroge, če jih ne bomo izpolnjevali. Zdi se mi potrebno opozoriti na novo kvaliteto, ki veje iz zakona; to sta doslednost in porazdelitev odgovornosti. Ne vem, če se v Avtotehni zavedamo, kakšne posledice bo imelo dosledno izvajanje zakona, pa tudi kazni za prekrške so izredno stroge. Pred nami, posebno pa pred starih zalog, le še 45.099; letna povprečna zaloga je bila 55.056. Zaloge so pomembna postavka zaradi predpisane presoje o ocenitvi stalnih obratnih sredstev, ter s tem v zvezi izračuna prostih sredstev za nalaganje v investicije (glej naslednjo točko). službami, ki imajo na skrbi organizacijo, leži ogromna odgovornost, ki je časovno omejena, da uskladi ter ustrezno dopolni vse samoupravne in splošne akte in prilagodi letni plan naši tekoči poslovni politiki. Po zakonu je bila 10. 2. 1976 realizirana multilateralna kompenzacija. Od prijavljenih din 4,121.012,35 obveznosti smo realizirali le 442.196,76 dinarjev ter za toliko pokrili terjatve. Naloge, ki slede, so naslednje: 1. Vsi uporabniki družbenih sredstev morajo poravnati vse obveznosti na dan 31. 12. 1975 do 10. 3. 1976. Ce uporabnik družbenih sredstev tega ne more poravnati, mora sestaviti program poravnave. 5. O prostih sredstvih za nalaganje v osnovna sredstva (v 000 din) TOZD Poprečne zaloge Višek obrat, sred 1. 5.360 3.336 II. 4.613 1.654 III. 3.471 5.210 IV. 1.253 4.830 V. 40.358 (4.015 Skupaj: 55.055 11.015 Iz stanja zalog v prejšnji točki izhaja, da je predpisana metodologija ugotavljanja prostih sredstev za nalaganje v osnovna sredstva za Avtotehno nesprejemljiva, ker so bile zaloge v začetku leta 1975 pretirano visoke (olje!) in preko potreb nenormale, medtem ko so se do konca leta izredno zmanjšale, zaradi odprodaj prekomernih zalog in zmanjšanja obsega poslovanja. To izhaja tudi iz odplačanih kratkoročnih kreditov, kar bomo obravnavali v eni od naslednjih točk. 6. Plasmaji Plasmaji so pretežno naša sredstva, vložena v razna obvezna posojila in tako imenovane vezave pri LB (zaradi svoječasnega kredita za osnovna sredstva«, v mali meri pa zaradi poslovnega sodelovanja (TAP, Ptuj ter Remont, Kotor). Plasmaji nam omejujejo (blokirajo) naša prosta sredstva v poslovnem skladu. V knjigovodski evidenci vodimo ločeno del tistih plasmajev, ki so v obveznicah (dolgoročne). Gibanje plasmajev je naslednje (v 000 din): TOZD 1.1.1975 31.12.1975 V obveznicah 8.845 14.780 Drugi 37.801 40.695 Skupaj: 46.646 55.475 Od plasmajev so glede likvidnosti najpomembnejša vezana depozita pri LB, in sicer: din 6,500.000,— dospeva 15. XII. 1976, in din 7,070.000,— dospeva 15. VII. 1977. 7. Krediti pri bankah 2. Do 31. 3. 1976 morajo uporabniki družbenih sredstev izročiti upnikom instrumente za zagotovitev plačil (menica z avalom banke). Rok dospelosti menice dogovorjen, toda najdaljši do 30. 9. 1976. 3. Do 5. 4. 1976 morajo uporabniki družbenih sredstev predložiti SDK programe in potrdila, da so terjatve zavarovali. 4. Če uporabniki družbenih sredstev ne morejo zavarovati plačil, morajo do 15. 4. 1976 v Ur. I. SFRJ objaviti sanacijo. 5. Za obveznosti, nastale od 1. 1. do 31. 3. 1976, ki n!so poravnane do 30. 4. 1976, morajo uporabniki družbenih sredstev dati do 15. 5. 1976 instrumente za zavarovanje plačil. 6. Do 20. 5. 1976 mora uporabnik družbenih sredstev poslati SDK seznam obveznosti iz tč. 5, ki jih ni poravnal, in dokaze, da je dolžnikom predal Instrumente za zavarovanje plačila. In kje je Avtotehna? Zaradi likvidnosti bomo po programu vse obveznosti, ki niso bile kompenzirane, našim dobaviteljem plačali. Prav tako bomo tudi obveznosti Iz tekočega leta ažurno medsebojno kompenzirali in tekoče plačevali, da ne bo potrebno izstavljati instrumentov za zagotovilo plačila, ki verjetno ne bodo poceni, posebno če bo banka garant. Največji problem so tu podjetja, ki kupujejo za devize in dinarje, ker je pogosto komerciala »pozabila«, pri izdaji blaga preverjati plačila dinarskega dela fakture, kajti naročniki, plačniki in prejemniki so praviloma različni. Avtotehna je imela začetkom leta še neodplačani del dolgoročnega kredita za osnovna sredstva v znesku din 5,247.431,—, ki je bil v letu 1975 v celoti odplačan. Začetkom leta je imela Avtotehna kratkoročnih kreditov za obratna sredstva za din 12,618.000,—, ki so bili meseca oktobra 1975 v celoti vrnjeni. Razpolagamo z dvema dolgoročnima kreditoma za obratna sredstva, ta dva kredita sta na začetku bila 4,046.750,— dinarjev; po odplačanih anuitetah je stanje teh dveh kreditov konec leta din 3,513.860,—, kar je edina zadolžitev pri naši banki. Iz vsega navedenega sledi, da je likvidnostno stanje Avtotehne izredno ugodno in zaradi tega vabim komercialne službe v TOZD, da oskrbijo komercialne posle v letu 1976 RUDOLF ČAJIČ Opozoriti moram, da so naši komitenti že začeli uporabljati zakon o zastaranju, ki Je tri leta; nastale razlike, ki jih ne priznajo, bomo morali seveda odpisati. Opozorili bi tudi, da moramo pri novi organizaciji, ki bo sinhronizirala delo komercialne in finančne službe, posebno paziti na naše poslovne enote izven Ljubljane, da ne bi organizacijsko zaostale ali bile prepuščene same sebi. ANTON PLEVCAK naše TOZD Danes TOZD III. -Elektroproizvodi V zadnji številki BOSCH — Zunder časopisa, ki predstavlja 128.000 članom kolektiva Bosch v svetu, novosti, je izšel članek »NOV DOM ZA BOSCH — LJUBLJANA 1975«. »Tik pred koncem leta je bila v Ljubljani otvoritev nove zgradbe z Boschevim zastopstvom. Večnadstropno zgradbo, v kateri se nahajajo poslovni in prodajni prostori kot tudi servisne delavnice, je postavila in uredila firma Avtotehna. ki zastopa v Jugoslaviji Bosch že od leta 1956. Za Bosch samega dela več kot 100 delavcev. Firma ima v vseh velikih jugoslovanskih mestih filiale in 40 pogodbenih servisov, ki skrbijo, da imajo Boschevi izdelki dobro ime.« Jugoslovan, ki bi nepoučen bral zgornje vrstice, bi hitro obsodil Avtotehno in še posebej TOZD III, češ kar 100 se jih trudi, da bi Jugosavija čimveč uvozila iz Nemčije. V kritičnem letu 1975 je bila celokupna Jugoslovanska ZT bilanca uvoz : izvoz v razmerju 1 :4 v korist Nemčije. Vendar temu ni tako. Prav v zadnjem času teko veliki napori za realizacijo izvoza, za grupacijo Bosch. Poglejmo primere: dve veliki slovenski firmi, proizvajalki proizvodov z visoko stopnjo predelave in znanja, imata zaključenih za 11 milijonov DM izvoza z Boschem. Pri našem principalu se pojavljamo kot pospeševalci jugoslovanskega izvoza predvsem z drugimi jugoslovanskimi industrijskimi podjetji, ki imajo viške proizvodnih kapacitet. Pot je težka, ker so jugoslovanskim proizvajalcem trije osnovni pogoji, in sicer točno odrejena kvaliteta, cena in zanesljivost dobav, trdi orehi v tuji konkurenci. Da bi nudili naši industriji in potrošniku najnovejše dosežke tehnologije za domači dinar, skušamo Boscha prepričati, da naveže z jugoslovansko industrijo kooperacijske odnose. Nova poslovna politika in delo Avtotehne dobivata v naši družbi nov obraz in težo. Že ob koncu leta 1976 želimo doseči z našim principalom nivo ravnotežja v poslovni bilanci izvoz-uvoz. Ta je bila prav do druge polovice leta 1975 močno zapostavljena. Principal Bosch je doumel položaj v Jugoslaviji in sodeluje z nami. TOZD III Elektroproizvodi zastopa področja sestavnih delov za avtoindustrijo, kjer opremlja našo industrijo s proizvodnjo prve vgradnje za avtobuse in tovornjake TAM, Fap-Famos, Avtoobnove in Avtokaroserije 11 oktomvri. Gre za višjo specializacijo v opremi vozil z avtoelektri-ko in diesel opremo, ki je v glavnem domača industrija ne dela, a se originalni material Bosch vgrajuje direktno zaradi tehnoloških zahtev v kooperacijah naših proizvajalcev vozil s potrošnjo v dipl. ing. VLADIMIR MURKO tujini. Npr. z Mercedesom, Klekner H. Deutzem, Opel, Fiatom in drugimi. V Boschevo skupino so vključene tovarne Eisemann, ki proizvaja električne motorne in diesel agregate ter posebna svetila in proizvajalec diesel opreme Sigma iz Francije, ki se je specializiral za opremo motorjev velikih moči za tovornjake MAN in Volvo. Drugo širše področje zajema zastopanje opreme za gradbeništvo, industrijo in servise. Obdelava tega trga zahteva številne obiske pri potencialnih kupcih, ki so izključno podjetja. Prodajo je možno izvajati le z osebnim kontaktom zastopnika pri klientu, torej z velikim prodajnim naporom ter še večjim številom kilometrov in podajanjem kljuk. Zato je napor fantov večji, ter se končuje ob vprašanjih o protido-bavah za izvoz. Letno mora tak komercialno-tehnični referent pokriti podjetju 500.000 din stroškov, ako pa je inženir in ima za seboj administrativno moč, pa vsaj 650.000 dinarjev; tolikšni so namreč stroški btt plač, upravne režije, obremenitve družbe, telekomunikacijski stroški, reklame, potovanja itd. Z drugo besedo toliko mora biti reobdavčen del provizije, ki jo ustvari s svojim poslovanjem. Kot zanimivost podajam še kriterij za mehanika. Podjetju mora prinesti najmanj 12 starih milijonov letno, to je 500.00 do 600,00 dinarjev na delovni dan, posebno ob kvalitetni in dragi opremi, ki jo ima Avtotehna v svojih servisih. Prodajamo vrtalna in sušilna električna kladiva, pnevmatsko orodje, stabilno in mobilno hidravliko, opremljamo servise z diagnostičnimi aparaturami za testiranje motorjev in vozil, nova električna orodja in orodja za obrtnike in kmetijce. Prav z nastopom novega zakona, ki je zvezan z čistočo ozračja, se je močno povečalo povpraševanje po testerjih izpušnih plinov vozil, CO testerjih. Servis GM na Celovški 228 je opremljen s potrebno BOSCH diagnostiko za motor vašega vozila ne glede na to, kdo je njegov proizvajalec. Za 90 dinarjev boste dobili točne podatke o kvaliteti električne napeljave, baterije, vplinjača, kompresije cilindrov in podobno. Manjše okvare pa bo odpravil mehanik diagnostik sam. Na rednem servisu potem ne bo nepotrebnih visokih stroškov, ki nastajajo zaradi zamenjave delov, ki verjetno povzročajo okvaro in odpiranje motorja, da se vidi, kaj je narobe. Ta podatek dobite že v poročilu motor testa BOSCH. Močan delež prodaje ustvarimo na področju opreme za diesel servise s preizkusnimi stoli. Pri tem se trudimo, da bi vpeljali še prodajo aparatov po nemškem ali francoskem patentu, ki omogočajo na elektronski način detajlni preizkus diesel tlačilk in postavljanje diagnoze na kamionu ali avtu, ko je še vgrajena na motorju in vozilu. Orodja, ki jih uporabljajo servisi pri popravilih, prav tako zastopamo. Na zunanjih reklamnih panojih Celovška 175 stoji ime principala proizvajalca firme Gnamm. Program aparatur bele tehnike Bosch in avdiovizualnih naprav vključuje področje gospodinjskih strojev izredno visoke kvalitete, kar potrjujejo številni uporabni atesti. Več o tem v eni prihodnjih številk. Največ napredka za potrošnika v zadnjih treh mesecih je napravil Blaupunkt iz Hil-desheima. Začel je proizvajati najbolj revolucionaren TV barvni sprejemnik, ki je trenutno v redni proizvodnji na svetu s tehniko FM 100 in ISA. Ker program avdioaku-stike firma Blaupunkt dopolnjuje z radiogramofoni in ra-dio-kasetofoni — gramofoni firme LENCO Švica, je bila naravna pot, da dopolnimo naš program na isti način. Pri tem nas veseli, da nismo postali neposredni tekmec za stopnjo kvalitetnejšemu in dražjemu AKAI-u, ki ima bolj polprofesionalni in profesionalni program, ki ga zastopa IV TOZD, ampak dobi Avtotehna z obema kom-pletnejši asortimaj. Ugotavljamo, da je naš TOZD Elektroproizvodi v Avtotehni edini, ki je prisoten pri vseh filialah tudi s konsignacijo. Tako razprostranjena prodaja zahteva ustrezno tehnično servisno službo, številne pogodbene servise in seveda oskrbo le-teh, ker gre za specialne elemente. Prav tu se zatakne. Edina prava pot, ki omogoča red- ne dobave pogodbenim servisom, ki so največkrat privatni, pa je z dinarsko prodajo servisnih delov, za katere mora skrbeti TOZD sama. Privatni servis ne more namreč kupiti več kot za 2.000 $ USA blaga iz konsig-nacije letno. Pri zahtevi za ustrezno dejansko registracijo naleti naš TOZD na nerazumevanje v podjetju. Posledice so tu, pogodbeni serviserji, ki niso blizu meja z zahodom, odpovedujejo pogodbe. To se dogaja žal s serviserji, ki so bili pri principa-lih v tujini na dragem šolanju. Posledice poznate, kupci določenih področij nočejo več slišati za Avtotehno, in ne le za Boscha. NAŠI NAČRTI Med vrsticami ste že brali nekaj podatkov o naših načrtih. Zastavili smo si plan dela na osnovi provizije, ob tem je bil plan realizacije le v pomoč in ocena pri planih stroškov. Pri tem smo prerešetali vsako poslovnico, vsako grupo izdelkov, vsak plan filiale in servisne dejavnosti na ekonomski osnovi. Naša želja je, da bi postala kon-signacija ekonomsko samostojna enota, ki vodi računalniško stanje skladišč in se ne bi mešala s čistim zastopstvom. Postavili smo si filozofijo o tem, kaj želimo. Postavili smo si cilje, ki jih sedaj zajemamo v organizacijski shemi, shemi razvoja široke potrošnje, industrijske opreme in avtoopreme ter spremljajočih dejavnostih pospeševanja izvoza in tehnično servisne službe na področju vse Jugoslavije. Izhajamo iz moči trga, ki je vezan na določene filiale. Odločamo pa na demokratični osnovi. Filiale delajo svoj predlog plana. Ko ga nato izpopolnjujemo skupno z centralo v enotno poslovno politiko za vso Jugoslavijo, za vsako grupo izdelkov posebej, velja potem dogovor za vse. Centri samoupravljanja so poslovni svet TOZD III., ki le pripravlja podatke za odločanje in delavski svet TOZD, tako da gre vsaka večja odločitev vsaj skozi dva foruma v TOZD. Poslovni svet TOZD se sestaja vsak ponedeljek in razpravlja po v naprej objavljenem dnevnem redu. Izvajanje sklepov kontrolirajo zaporedno člani poslovnega sveta. Da bi določeni sklepi ne ostali na papirju, sledi: IX mesečno pregled vseh neizvrše-nih sklepov z določitvijo skrajnega roka za izvršitev neizpolnjenih nalog. Pri potovanjih v tujino sem pogosto naletel na vprašanja, kolik je pravzaprav doprinos samouprave. Delavci razpravljajo večino časa o majhnih številkah, o malici itd. Skratka obravnavajo vsak problem le z vidika osebne koristi. Pri velikih odločitvah pa dvignejo roke brez diskusije. V začetku mandatne dobe delavskega sveta je žal pogosto tako. Da bi delavski svet lahko opravljal družbeno vlogo v podjetju, ki mu je dana z ustavo, mora imeti tak položaj, da so mu vsi organi upravljanja in vodenja odgovorni za rezultate svojega de- la in je sam odgovoren pred delovnim kolektivom za celotno ekonomsko in socialno politiko delovne organizacije in za njene rezultate. Vsekakor pa to ne pomeni, da mora vsak član delavskega sveta imeti fakultetno izobrazbo, da bi lahko strokovno odločal v delavskem svetu. Na vsak način pa bi moral imeti delavski svet organe, ki bodo sposobni zbirati objektivne informacije o rezultatih v TOZD, o svoji delovni organizaciji, o njenem položaju in gospodarstvu in družbi na sploh. To pa zahteva predvsem dobre in pravočasne podatke lastnih strokovnih služb DSSS in primerjalne podatke službe družbenega knjigovodstva, znanstvenih organizacij in SIS. Da bi torej lahko DS opravljal svojo družbeno vlogo, mora imeti na razpolago osnovne sistematične ekonomske informacije: a) splošne ekonomske situacije v TOZD, b) ekonomsko situacijo podjetja v celoti in po delih glede na istovrstna in sorodna podjetja ter situacijo poslovnih partnerjev, c) položaj in gibanje na tržišču, d) ukrepe družbeno-eko-nomske politike (ustava, zakoni, restrikcije), e) značilnosti in teženje splošnega gospodarskega razvoja, f) značilnosti in težnje gibanja tehničnega razvoja, g) odsev vseh gibanj na položaj TOZD in podjetja. Smisel samoupravljanja je, da se delovni človek prek samoupravnih organov, v katere je vključen, posredno ali neposredno zaščiti pred izkoriščanjem, to je, da drugi uživa plodove njegovega dela. To velja v TOZD, v podjetju, v družbi in v svetu, na katerega smo kot zastopniki navezani. V tem je tudi velika prednost naše socialistične družbe, ki je ne pretresajo nepotrebni štrajki, oziroma celo povečuje družbeni produkt, kar pri večini kapitalističnih držav ni slučaj. NEKAJ O ODNOSU DO GLASILA Ker je bil moj prispevek v tem listu ob otvoritvi hiše Avtotehna Bosch — Jugoslavija na podobno temo že objavljen v decembru, sem se ji skušal nekoliko izogniti. V tej številki si lahko preberete vse podatke o našem poslovanju. Predhodni prispevek smo prevedli ter poslali vsem članom upravnega odbora Boscha s slikami nove zgradbe in prodajaln na Celovški 175. Tako smo zamašili pot govoricam, da bo zastopstvo zaradi nevestnega vodstva in neresnega obnašanja Avtotehne šlo drugam. Boschevo zastopstvo pa je eden od treh stebrov, na katerih je zrasla Avtotehna. V bodoče bodo prispevki TOZD III. Elektroproizvodi pogostejši ter se bodo nanašali na delo naših strokovnjakov po filialah, na marketing— na trgovanje, sploh na področja, ki jih vse preradi zanemarjamo. VLADIMIR MURKO, dipl. Ing-direktor TOZD III Na relaciji BEOGRAD-LJUBLJANA Javlja drug DUŠAN ing. PAVLICA Rafovi - police - pregrade U poslednje vreme na više mesta, važnih i odgovornih, bilo je ozbiljnih reči o pojavi uravnilovke. Na nedavno održanom sastanku Predsedništva CKSP Hrvatske rečeno je da tendencije uravnilovke naročilo dolaze u obzir u samoupravnim sporazumima, i to čak u ime novog Ustava. Istu misao, samo znatno opširnije, izrazio je skoro Mika špiljak, Predsednik Saveza sindikata Jugoslavije, na sastanku Predsedništva Saveza sindikata Črne gore. Mnogi aktivisti u sindikatu i izvan sindikata, naučili su da teoretski objašnjavaju i Ustav i kongrese, ali kada to treba prime-niti na konkretne slučajeve, problema ima dosta. Tako je predsednik sindikata bio još i precizniji i kazao da mnogi samoupravni sporazumi su direktno protiv Ustava, jer na-graduju razne elemente, koji nemaju nikak-ve veze sa rezultatima rada. Ustvari svedoci smo, mnogi od nas, jed-ne nove prakse razvrstavanja radnika, u mnogim samoupravnim sporazumima, po raznim rubrikama, raznim kriterijama, i raznim rafovima — pri čemu ni jedan od tih rafova nema mnogo veze sa rezultatima rada. Glavni poeni dobijaju se na školsku spre-mu, na radno mesto, na radno vreme, na opasnost na radu, a rezultat rada i dohodak jedva se primečuju. Problem očigledno nije opšte moralnog karaktera. Radnik rangiran kroz razne rafove i bodovan po kriteriumima koji nemaju veze sa rezultatima rada — gubi interes da radi bolje, a to znači gubi interes da stvara veči dohodak. A bez dohodka šta može da deli? Mogu li se jesti diplome, majstorska pisma, VK kvalifikacije, radni staž ...? Bogami, težko! IZBOR AUTOMOBILA GODINE CITY na trečem mestu Potrošački informator, anketirajuči 42 no-vinara, koji pišu o automobilizmu, iz 36 no-vinskih redakcija i televizije, u tradicionalnem izboru koju organizuje redakcija, dodelilo je titulu automobila godine modelu GOLF LS. Naš automobil Opel Kadett city zauzeo je visoko treče mesto i kao treče plasiranem dodeljena mu je diploma. U konkurenciji za automobil godine 1975 učestvovali su automobili, koji su se prvi Put počeli prodavati u 1975 godini. Pored visokog trečeg mesta Kadett cityja, naša Manta zauzela je peto mesto, a Ascona sedmo. Po mojoj ličnoj oceni, naš City mogao se plasirati i na bolje mesto, ali ni ovog puta, kao ni dosada, nismo bili toliko orga-nizovani da sa novinarima napravimo bliže kontakte i ukažemo im na prednosti našeg Cityja. Pored toga, što nismo imali dovoljno kontakta sa novinarima, mislim da je bez ko-mentara činjenica, da svim novinarima nismo bili u mogučnosti prezentirati Cityjev prospekt. Nadamo se da čemo u izboru automobila 1976, ukoliko bude novih modela u Opelo-vom programu, više posvetiti pažnju izboru, a u toku cele godine više saradivati sa novinarima, koji se bave automobilizmom. Godišnji bilans uvoza putničkih automobila u Jugoslaviji Uvezeno manje vozila Na sastanku Sekcije zastupnika proizvo-dača putničkih automobila zapadnoevropskih zemalja utvrdeno je da je ove godine u Ju-9oslaviju uvezeno samo 10.700 vozila, mada ie bio odobren uvoz od 15.000 komada. Početkom 75. godine odlučeno je da če se u 75 godini dozvoliti uvoz putničkih vo-zila od 15.000 komada za devizna sretstva Plačanja i 500 komada za dinarska sretstva Piačanja. Po dogovoru Sekcije i po % uvoza u 74 godini, svaki zastopnik je mogao da uveze odreden broj vozila, pod uslovom da za ta vozila obezbedi izvoz domačih proizvoda autoindustrije za 65% vrednosti vozila taja uvozi. Ako bi neki zastupnik želeo da oveze više od odobrene količine, morao je Prethodno da obezbedi izvoz 100% vrednosti Pvezenog vozila u robi domače autoindu-strije. Ni prvi uslov neki zastopnici nisu uspeli Pa ispune, jer je njihov strani partner sma-trao da je suviše veliko opterečenje, a niko °d zastupnika nije bio u prilici da ispuni teži uslov od 100%. Ovaj uslov nije trebalo u 75 godini ispuniti iz tog razloga, što smo ?e na Komori dogovarali da oni zastopnici, taji nisu mogli iz bilo kojih razloga ocariniti Podeljeni kontingent vozila, ustupe drugim zastupnicima svoje kontingente uz 65% oba-Veze izvoza. Kada se pogleda, koliko je koja marka automobila prodata u Jugoslaviji u 1975 go-Pini, pada u oči da jedino Opel uspeo da obezbedi uvoz i prodaju onoliko vozila, ko-Ijta mu je bilo odobreno (1981 komad) pa ®ak i više, to jest uvezli smo u 1975 godini z-356 komada vozila za devizna sretstva plavanja i 104 komada za dinarska sretstva Plačanja. Ako pogledamo ostvaren uvoz u 1975 go-Plni po markama vozila, situacija bi izgle-Pala sledeča: Toyota (Japan) Audy i Mercedes (Z. Nem.) Alfa Romeo (Italija) Opel (Z. Nem.) Saab (Švedska) Simca (Francuska) Ford (Z. Nem.) BLMS (Vel. Brit.) Peugeot (Francuska) BMW (Z. Nem.) Sunbeam (Vel. Brit.) Volvo (Švedska) Daf (Hol.) Renault (IMV) Citroen (Cimos) Francuska VW (Z. Nem.) Fiat-Zastava 23 kom. 1.557 kom. (+ 22 za din.) 197 kom. 2.356 kom. (-F 104 za din.) 58 kom. 1.177 kom. 1.000 kom. (+ 3 za din.) 475 kom. 950 kom. 204 kom. 800 kom. 93 kom. 405 kom. 32 kom. 874 kom. (+ 8 za din.) 450 kom. Odmah je uočljivo da je Opel daleko is-pred svih, zatim Audy i Simca, dok su naši konkurenti Ford i Peugeot veoma pali u odnosu na prodaju prethodnih godina. Sagledavajuči prodaju u početku 1976 godine, gde do 15 februara imamo prodati ca. 700 komada vozila, možemo se nadati da čemo i u 1976 godini biti prvi ili medu prvima, gdje nam je i dosad bilo mesto. Ovu želju da budemo prvi verovatno možemo ustvariti, ukoliko ne bude večih udara kod poskupljenja vozila i ev. dadžbina. Na sastanku Sekcije, održanoj 30. janu-ara ove godine, svi zastupnici, kao i pret-stavnici Komore i Sekretariata za spoljnu trgovinu, založili su se da kriteriji za uvoz u 1976 godini budu nepromenjeni u odnosu na 1975 godinu. OBVESTILO Konferenca sindikata organizacije OZD Avtotehne je na svoji seji februarja meseca sprejela zamisel, da en dan v letu praznujemo kot dan našega podjetja. Tako bomo odslej naprej vsako pomlad določili dan, ko se bomo zbrali vsi delavci Avtotehne iz vse Jugoslavije. Letos se dobimo 26. aprila. Odločitev je toliko bolj sprejemljiva, če upoštevamo, da tako zbrani praznujemo 27. april — dan OF in 1. maj — praznik dela. PROGRAM 26. 4. 1976 od 18.—24. ure v Festivalni dvorani — Ljubljana (27. 4. dan OF — dela prost dan) Uvodna beseda k prazniku — dneva Avtotehne, OF in 1. maja Razvitje prapora naše sindikalne organizacije Kulturni program Večerja Glasba — ples To obvestilo velja tudi za vse naše upokojence. Eventualne spremembe bodo objavljene pravočasno. Upoštevajte, da v tednu od 25. 4. do 30. 4. ne bodo odobreni dopusti. 10 konference SO AVTOTEHNA Že v ZAJČJI DOBRAVI smo se odločili za »DAN AVTOTEHNE« ZAHVALA Ob smrti svojega očeta se za spremstvo na njegovi zadnji poti in kreno zahvaljujem darovano cvetje, sočustvovanje is- IVAN OSELI PRED ZAKLJUČKOM REDAKCIJE Od dneva objave v Uradnem listu — dalje, bodo prehrambeni boni veljali tudi kot bencinski boni. V preteklem mesecu je bil izdan in potrjen aneks k sindikalni listi, ki se glasi: Vse OZD morajo prvi četrtek v naslednjem mesecu izplačati enomesečni zaslužek kot višek. S tem v zvezi in na podlagi točke 13/a samoupravnega sporazuma o sestankih se morajo vsi interesenti na ta dan javiti v blagajni. Po sklepu komisije za izvajanje resolucije o večji storilnosti je v prejšnjem odstavku omenjeni dan _ dela prost. S tem v zvezi so zadolženi vsi neodgovorni funkcionarji za točno izvedbo tega sklepa. Mogoče malo pozno — no pa vendar, smo v uredništvo prejeli sklepni račun naše sindikalne organizacije za leto 1975. Ne glede na to, da ste z njim že vsi seznanjeni, vam ga v celoti prezentiramo. Ob letu osorej pa pričakujemo šest takih obračunov. UREDNIŠTVO Sklepni račun OOS Avtotehna za leto 1975 I. DOHODKI dinarjev 1. 40 °/o od pobrane članarine 2. dotacije od OZD Avtotehna, tu 3. saldo iz preteklega leta 4. sredstva mladinske organizacije Avtotehne 5. obresti LB za leto 1975 Skupaj dohodki din II. IZDATKI 59.954,05 200.000,-- 67.455,69 15.232,60 1.152,45 1. Stroški sindikalnih sej in sestankov 2. Naročnina za DE, Komunist in ostali tisk Občasna pomoč članom v izrednih primerih Izdatki za športno rekreativno dejavnost Izdatki za letovanje članov sindikata Kulturna dejavnost (gledališka predstava »Metla«, kino predstave za otroke) Organiziranje proslav (8. marec, 1. maj združen z 30-letnico osvoboditve, 29. november, dodatno dedek Mraz 75 Materialni izdatki (poštnine, pisarniške potrebščine, izdelava novih štampiljk, prevajanje pravilnika VBP v srbohrvaščino, manipulativni stroški SDK in ostalo Venci ob smrti najožjih družinskih članov naših delavcev Posojilo blagajni vzajemne pomoči »Čebelica« 343.794,79 43,20 2.048,— 4.820,— 37.334,85 32.984,60 6.250,00 142.944,15 3.072,90 14.340,— 20.000,— Skupaj izdatki din 263.837,70 Razlika med dohodki in izdatki tekočega leta oziroma do 27. 1. 1976 znaša v dobro OOS din 79.957,09. Od tega se razdeli: dinarjev Na rač. knjižico mlad. org. TOZD I 137 članov TOZD li 115 članov TOZD III 54 članov TOZD IV 78 članov TOZD V 58 članov DSSS 144 članov Skupaj 586 članov 15.232.60 15.131,65 12.701,75 5.964,30 8.615.10 6.406.10 15.905.60 79.957,10 V Ljubljani, dne 27. I. 1976 Predsednik OOS Avtotehna BORIS KAČAR Sklepni račun je bil sprejet na letni skupščini OOS Av-tetehna dne 27. 1. 1976. Darilu za 8. marec so se v korist DEMONSTRACIJSKO EKPERIMENTALNEGA CENTRA ZA USPOSABLJANJE PRIZADETE MLADINE LJUBLJANA, KRIŽEVNIŠKA 9 odpovedale tovarišice! Boškin Vera, Čadež Marija, Deisinger Ana, Friškovič Metka, Per Miljenka, Rugelj Sonja, Zavrtanik Mija, Kocmur Marija in Dolenec Julija. Iskreno se zahvaljujem za darilo in vso pozornost ob osmem marcu, dnevu žena. Vas tovariško pozdravlja upokojenka NEVA PERKO NEKAJ BESED 0 DRUŽBENI SAMOZAŠČITI Ko boste čitali te vrstice, je veljavnost »samoupravnega sporazuma o organizaciji in izvajanju družbene samozaščite« v Avtotehni že dejstvo. V času od 1. III. do 9. III. 1976 so namreč vse naše TOZD in DSSS na zborih delovnih ljudi omenjeni sporazum sprejele. Ne glede na to, da sporazum dobro poznate, smatramo za umestno spregovoriti o tem nekaj besed. 2e prvi in drugi člen tega sporazuma povesta bistvo. Namreč, da delavci TOZD in DSSS sami urejajo način uresničevanja družbene samozaščite, kar je njihova ustavna pravica in dolžnost. S tem zagotavljajo neposredno varstvo in izvajanje nalog in ukrepov za njegovo realizacijo. Pojem splošnega ljudskega odpora je danes nam vsem že dobro znan, saj smo vsi tako ali drugače vanj vključeni in se tako rekoč vsakodnevno v njem izpopolnjujemo bodisi z literaturo, predavanji ali vajami. Ne more pa SLO biti popoln, če vanj ne vnesemo tudi sistema samozaščite. O tem zadnje čase veliko beremo in poslušamo razlage z namenom, da zvišamo stopnjo zavesti in pripravljenosti v samem splošnem ljudskem odporu. Kot smo torej ugotovili, je sistem družbene samozaščite nedeljivo povezan s konceptom SLO, je tako rekoč njegova predstraža v borbi proti vsem oblikam delovanja vidnega in nevidnega sovražnika naše ustavne ureditve in samoupravnega socializma. Družbena samozaščita postaja vse bolj aktualna, ker to zahteva in narekuje mednarodni in tudi naš notranji poločaj. Predmet napadov je namreč naša ustavna ureditev, samoupravna socialistična družba, naša neuvrščenost in ugled v svetu, pri čemer naši sovražniki uporabljajo proti nam najrazličnejša sredstva. Dobro vemo, kdo so ti naši sovražniki. To so ostanki bivših malomeščanskih strank, poraženih vojnih iz-dajniških formacij, klerikalni in neoinformbirojski elementi, združeni v raznih emigrantskih organizacijah v službi teh ali onih sil in velesil. Dobro organizirana družbena samozaščita pa je naperjena tudi proti tehnokratskim strukturam, nezakonitem poslovanju, gospodarskem kriminalu, razsipništvu itd. Vzrokov za oživljanje sovražnega delovanja proti naši državi, njeni notranji družbeni ureditvi, njeni zunanji politiki je več. Eden glavnih je vsekakor naša nova ustava, zaključki X. kongresa ZKJ In vse tisto, kar je bilo pred tem v naši bitki z liberalizmom, nacionalizmom, tehnokratizmom in drugim poskusom slabljenja našega samoupravljanja. Drug tehten vzrok je naša lastna neodgovornost, lagodnost in nedoslednost. Taki namreč slabo uresničujemo politiko ZK, določila nove ustave itd. in vse to gre objektivno na roke sovražnim elementom in raznim demagogom, ki govorijo, kako bi oni že uredili tako vprašanje cen, osebnih dohodkov, inflacijo itd., če bi ukinili samoupravljanje. Vse take in podobne naše napake nasprotniki vestno analizirajo in izkoristijo. Da je temu res tako, so nam znani podatki npr. o poskusu organiziranja nove partije v Baru, o igri agentov CIA na ra- Tu se skriva tista črta z zemljevida, imenovana meja. In tu se začenja tisto, kar imenujemo socialistična in samoupravna skupnost čun »sovjetskih« špijonov in narobe. Dalje veliki grabeži v gospodarstvu, odlivi družbenih sredstev v tujino, črni fondi, sumljive kooperacije, uvozno izvozne mahinacije, popuščanje pri provizijah, uvozi nekurantnega blaga in še In še. Vsi ti in taki pojavi so v bistvu spodkopavanje in slabšanje naših ekonomskih odnosov, so diverzija proti našemu samoupravnemu socialističnemu sistemu, proti stabilizaciji in vnašajo politično nerazpoloženje med naše delovne ljudi. Gre torej tudi za psihološko bitko, ki je danes značilna za vse prej omenjene grupacije domačih izdajalcev, kot tudi za obveščevalne službe vseh nam nasprotnih režimov. To pomeni širjenje izmišljotin, klevet in negacij naših pozitivnih dosežkov. Glede na vse to se resnično postavlja v ospredje vprašanje bitke za samozaščito, zavest in ponašanje za prizadevanja in realizacijo spoznanj, da nam situacija ne dopušča več samo razpravljanja o takh problemih, temveč zahteva akcijo in ukrepe. V vsem do sedaj povedanem pa je naša dolžnost, da se mi v našem podjetju, v kolikor se še ne, od sedaj začnemo drugače obnašati. Pomoč v tem nam bo pred kratkim sprejet »samoupravni sporazum o organiziranju in izvajanju družbene samozaščite«. Seveda ne samo v tem, da ga imamo, ker ga moramo imeti, temveč zato, da se po njem dosledno ravnamo in ne nazadnje, da imamo njegov cilj vedno pred očmi. Cilj namreč, da smo nosilci samozaščite, da branimo svoj ustavni red. Sistem družbene samozaščite je tudi ustavna obveza vseh delovnih ljudi, saj je v dokumentih ustave v 7. poglavju, čl. 310—313 zapisano naslednje: citiram: »Delovni ljudje in občani in drugi nosilci družbene samozaščite oblikujejo zavest o varovanju temeljnih vrednot socialističnega družbenega sistema, zasnovanega na samoupravnem položaju delovnega človeka in na drugih dosežkih revolucije, ter na patriotizmu razvijajo varnostno kulturo, preprečujejo družbeno negativne in škodljive pojave, se seznanjajo z vsebino, metodami in oblikami sovražnega delovanja, skrbijo za vzgojo, krepijo odgovornost in v samoupravnih aktih določajo na temelju ustave in zakonov pravila ravnanja ter organizirane oblike samozaščite.« Gre torej zato, da tak sporazum znamo tudi čitati in komentirati. Tako nam je vsem jasno, da je varovanje tajnih podatkov zaščita interesov TOZD in OZD — da pa se še nihče ni vprašal — (Nadaljevanje na 8. str.) MINO SETOMliPOl« MM UMNE SHAIA LETOS !!* Množično v TRIM šport rekreacija Program komisije za šport in rekreacijo v občini Ljubljana-šiška v letu 1976 2TKO Ljubljana-Šiška, Drenikova 32 in ZSS — Občinski svet Ljubljana-Siška sta pripravili plan športno rekreativnih tekmovanj in plan »TRIM« akcij v letu 1976. »Trim« akcije naj bi bile še posebej obiskane v čim večjem številu, kajti njihovo geslo je — množičnost. Ce smo iskreni, lahko odkrito rečemo, da smo v preteklem letu — obdobju — za množičnost »Trim« akcij bolj malo prispevali. Vem, da se bodo našli izgovori kot se vedno najdejo, toda upam si trditi, da smo bili vsi obveščeni, le zanimanja ni bilo pravega. Rad verjamem, da se bomo v tem letu oddolžili in se radi odzvali prizadevnim organizatorjem, ki veliko svojega prostega časa, posvetijo organizaciji in izvedbi TRIM AKCIJ. Program in datumi TRIM akcij v letu 1976 1. TRIM KOLESARJENJE — “VSI NA KOLO, ZDRAVO TELO« 3. aprila, start v Črnučah, Potem okoli Šmarne gore in spet v Črnuče. 15. maja, start na Kodeljevem, potem okoli Golovca in na Kodeljevo. 20. junjia, start pri Litostroju, okoli Šmarne gore in spet Litostroj. 17. septembra, start pri Kino Vič čez Dobrovo in v Mostec. 2. oktobra, start v štepanj-skem naselju preko Zaloga na Zale. 2. TRIM TEK s Cooperje-vim testom »VEDNO MLADI tečemo radi« Kodeljevo — 17. aprila Mercator — 5. junija Stadion Ilirija — 4. septembra Športni park Tivoli — 23. oktobra 3- Trim PLAVANJE — »ZA vitko postavo, je plavanje PRAVO« 3. julija bo plavanje orga-dizirano na Kodeljevem, v ^evčah, pri Sternu, na Iliriji in na Koleziji. 31. julija bo plavanje na ^odeljevem, v Vevčah, pri Sternu, na Iliriji in na Kolesji. 13. novembra pa bo trim bjavanje le v pokritih baze-dih pri Sternu in v športnem Parku Tivoli. 4. TRIM HOJA — »POT pOD NOGE, KREPIMO SRCE« 27. marca bo Trim akcija v hoji iz Črnuč na Rašico in dazaj. 24. aprila izpred hale Ti-''dli čez Mostec, Cankarjev Vrh do hale Tivoli. 12. junija iz Ljubljane na Šmarno goro (točen kraj odhoda bo sporočen naknadno). OPOZORILO! Nekateri ter-mini-datumi se lahko eventualno spremenijo. O vseh spremembah boste pravočasno obveščeni v posameznih razpisih in preko sredstev javnega obveščanja (radio-tele-vizija). V Avtotehni bo pravočasno na vseh oglasnih deskah obvestilo o posameznih akcijah, torej o uri in kraju odhoda, nagradah in vsem potrebnem. Program in termini športnorekreacijskih tekmovanj v letu 1976 v občini Ljubljana-šiška A. OBČINSKA TEKMOVANJA MED TOZD 1. Občinska liga v odbojki, od aprila do maja meseca 2. Občinska liga v košarki od aprila do maja meseca. 3. Občinska liga v rokometu, od aprila do maja meseca. 4. Občinska liga v malem nogometu, od aprila do junija meseca. B. TEKMOVANJE V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE — TURNIR Pri tem tekmovanju bo turnirski način tekmovanja, torej na izločanje. Tekmovalo se bo v: namiznem tenisu, keg-Ijanju-borbeno, odbojki, košarki in v streljanju z zračno puško. C. SREČANJE Z JLA (ob prazniku 22. december) OPOZORILO! V srečanju z JLA bosta občino Šiška zastopali I. in II. uvrščena ekipa z občinskega tekmovanja po posameznih športnih panogah! Torej samo najboljši! Tekmovalo se bo v odbojki, košarki, nogometu, šahu, streljanju in v namiznem tenisu. Za vsa ostala tekmovanja, ki bodo naknadno organizirana, in bodo v okviru občine Šiška, pa je dogovorjeno, da se bodo najboljši srečali na ravni mesta Ljubljane. MESTNA TEKMOVANJA V LETU 1976 VII. sindikalno tekmovanje mesta Ljubljane v veleslalomu bo 6. 3. 1976, na katerem bodo sodelovale najboljše uvrščene ekipe po posameznih občinah. Naj omenim, da je občinsko tekmovanje v veleslalomu organizirano za 14. februarja, na katerem sodeluje Avtotehna s 17. tekmovalci. Uradni izidi bodo objavljeni v prihodnji številki »Glasila«. Verjetno bodo znani tudi rezultati iz tekmovanja na ravni mesta. Streljanje z malokalibrsko puško V počastitev dneva zmage bo 3. 5. 1976 in 7. 5. 1976 organizirano tekmovanje z malokalibrsko puško na ravni mesta Ljubljane. To bi bilo v grobem vse za leto 1976. Vodje ekip po posameznih športnih panogah v Avtotehni bodo pravočasno obveščeni in bodo tudi pravočasno prejeli vse potrebno za izvedbo tekmovanj. Kar se tiče rekvizitov in opreme, se bomo pogovorili na prvem sestanku vodij ekip vseh panog po zaključnem računu — bilanci Avtotehne. Naj omenim, da za treninge imamo zasilne opreme zaenkrat dovolj. Manjka nam le zračna puška, katero pa bomo ob prvi priliki kupili. Želim, da bi se posameznim vodjem ekip naši delavci radi odzvali in da bi tudi redno prihajali na treninge, brez katerih pa ne moremo pričakovati večjih uspehov kot v lanskem letu. Ponovno pozivam delavce Titove 36, notranje trgovine ter Boscha, da bi tudi oni sodelovali in bi tako vodje ekip ne imeli pro- blemov pri sestavah tekmovalnih skupin, kot se je to dogajalo v lanskem letu, ko so bili tekmovalci, razen dveh ali treh izključno iz Celovške 228! Naj nam bo v čast, da lahko sodelujemo in branimo ugled, ki so ga športniki Avtotehne s trudom dosegli. Vsem lep športni pozdrav. Za KŠRO športni referent MILAN REBEK VAŽNO — VAŽNO — VAŽNO — VAŽNO — VAŽNO — VAŽNO Pojasnilo Republiškega sekretariata za delo v zvezi z letnim koledarjem organizacij združenega dela o razporeditvi delovnega časa za leto 1976, ki je usklajeno z Republiškim svetom zveze sindikatov Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije. V letu 1975 smo ugotovili, da so nekatere temeljne organizacije združenega dela imele v svojih letnih koledarjih za leto 1975 nepravilno oziroma, v nasprotju s predpisi o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, urejen razpored delovnega časa tako, da v posameznih primerih niso upoštevale petdnevnega delovnega tedna. Po določbi drugega odstavka 23. člena zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73) in po določbi prvega odstavka 22. člena republiškega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št. 18/74) se namreč z razporeditvijo tedenskega delovnega časa ne sme vpeljati manj kot pet delovnih dni v tednu. Glede na navedeni določbi sodimo, da sme biti v načelu 42-urni delovni teden samo za toliko dni krajši, kolikor je prazničnih dni, ni pa v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, da nekatere temeljne in druge organizacije nadomeščajo delovne dneve pred ali po državnih praznikih z drugimi dnevi pred ali po praznikih (denimo ob prostih sobotah). Obveščamo tudi vse temeljne in druge organizacije združenega dela, da se državni praznik 4. julij »dan borca«, ki pade letos na nedeljo, ne prenaša na prvi naslednji delavnik, to je, na ponedeljek, ker zakon o praznikih SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 6/73) izrecno določa, da se 4. julij praznuje samo en dan, in sicer samo na koledarski dan praznika. Opozarjamo temeljne in druge organizacije združenega dela, da je treba v skladu s tretjim odstavkom 23. člena citiranega zveznega zakona vse proste sobote, ki so v obdobju letnega dopusta, všteti v dneve letnega dopusta kot delovni dan. Prav tako ni pravilno preračunavanje letnega dopusta po delovnih urah, ker se letni dopust določa samo po delovnih dnevih. Vse temeljne in druge organizacije združenega dela tudi opozarjamo na kazensko določbo 4. točke prvega odstavka 73. člena zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, po kateri se kaznuje z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 dinarjev za prekršek temeljna in druga organizacija združenega dela, če dela manj kot pet delovnih dni v tednu. Z denarno kaznijo do 5000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba temeljne in druge organizacije združenega dela, ki stori ta prekršek (drugi odstavek 73. člena citiranega zveznega zakona). Priporočamo vsem temeljnim organizacijam združenega dela, da uskladijo oziroma izdajo svoje letne koledarje o razporeditvi delovnega časa za leto 1976 v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. V primeru, da se bo morebiti ugotovilo, da organizacije združenega dela svojega letnega koledarja o razporeditvi delovnega časa za leto 1976 nimajo usklajenega s predpisi o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem djelu, bo pristojni organ občinske oziroma medobčinske inšpekcije dela predlagal proti taki organizaciji združenega dela uvedbo postopka zaradi prekrška (113. člen republiškega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu). prišli ► < odšli PRIHODI FEBRUAR 1976 5. 2. 1976 KOVAČ Štefan TOZD I 16. 2. 1976 BIZJAK Stanislav, TOZD I 16. 2. 1976 TEPAVČEVIČ Žarko, TOZD I 16. 2. 1976 KNAVS Eva, 20. 2. 1976 KOREZ Stanislava, DSSS 18. 2. 1976 BAUER Marjeta, TOZD IV ODHODI 6. 1. 1976 ZUPANC Aleksandra, TOZD I 31. 1. 1976 ŠARIČ Frančiška, TOZD III 15. 2. 1976 NOVAK Alojz, TOZD lil 16. 2. 1976 PRIMOŽIČ Aleksander, TOZD I 24. 2. 1976 PODRŽAJ Ivan, TOZD I — služenje voj. roka 27. 2. 1976 KNAVS Eva, TOZD III 15. 2. 1976 INTIHAR Stanislav, TOZD 5 26. 2. 1976 KAPUS Aleksander, DSSS — služenje voj. roka 29. 2. 1976 PAVLOVIČ Jasmina, DSSS — Beograd 29. 2. 1976 LOŽAR Mirko, TOZD IV O DRUŽBENI SAMOZAŠČITI (Nadaljevanje s 6. str.) kdo, kaj in zakaj fotokopira. Dalje pri vsej naši odprtosti meja in s tem možnosti prihoda raznih elementov v našo državo sami doma (v podjetju) ne spoštujemo dovolj pravega odnosa do tujcev (naših principalov). Precej naših kadrov, ki delajo s tujci, tudi ni ali dovolj podučenih ali kontroliranih. V OZD in še posebno v TOZD mora, kot smo že zapisali, vsak posameznik posvečati vso pozornost pravilnemu in poštenemu delu. So pa seveda samoupravni organi, vključujoč samoupravno delavsko kontrolo, tisti, ki so odgovorni za zaščito premoženja pred različnimi oblikami kriminala, na primer poneverbe, korupcije, zlorabe, tatvine, škodljive pogodbe, goljufije itd. Učinkovitost izgrajevanja sistema družbene samozaščite je v veliki meri odvisna tudi od tega, kakšni kadri delajo na odgovornih delovnih mestih, ki so zaradi narave dela še posebej izpostavljeni osebnim Interesom in kot taki hitro dojemljivi za socializmu tuje lastnosti. V politiki kriterijev za zasedbo takega delovnega mesta nas še dostikrat zaslepi ali pri budnosti poleni opravičilo o poslovnem uspehu posameznika. Lahko bi še naštevali možnosti, kje In kako, hote ali nehote, podiramo našo trdnost oziroma dajemo možnost, da podiranje opravlja sovražnik. Menimo pa, da je eden od glavnih faktorjev uspešnega zoperstavljanja družbene samozaščite tudi vzgojno propagandno delo. Drugače povedano, posebno pozornost moramo posvetiti vzgoji vseh, predvsem mladih, kajti načrtno spoznavanje smotrov in metod sovražnikov samoupravnega socializma dviga istočasno tudi zavest in ponos pravega človeka naše družbe. Povsem sprejemljiva je misel nekoga pri nas, da imamo sredstva tudi za tovrstni študij in ni vprašanje izkoriščanja delovnega časa za negovanje in afirmacijo novih vrednot samoupravljalca. UREDNIŠTVO Glasilo izdaja Avtotehna Ljubljana. Glavni urednik: Žigon Savo. Odgovorni urednik: Ogrinc Zvone. Tiska Tiskarna Ljubljana. Glasilo je po sklepu sekretariata za informacije oproščeno prometnega davka. te ie v veliki meri odvisna SREBA Z/l pozoa! u 1 MAREC DiLtt-i dvignite Vas ^ill]vi olel v klagajn-i Diagnoza št. 14 Od 20. marca je pomlad, po koledarju, kot bi pribil. Al gre z vremenom to v sklad, diagnostike ne bi krivil. Pred nami prvi je april, veliko sklepov nismo realiziral. In roke smo že tako navil, da smo se dobro že blamiral. A nas le indolenca tare kot, da parola bla bi. »Kaj mi mar?« Al dela kdo to z druge fare, kjer jim negiranje je božji dar? Saj socializem ni molitev sveta, ki bi držali se je kot kristjan. A kar okoli nas se spleta deseta briga — ti je državljan! Vpiti znamo le takrat, ko ne poznamo bistva družbe. Kar dal bi sicer bratu — brat, ni važno — mi imamo službe. če robe v skladišča po železnic ne bomo pripeljali — — zaradi toka, ker plačali nismo vseh obveznic. In kruh bo takšen — kakršna bo moka. Bo treba podučiti nas, v odnose druge gremo zdaj. Da so potrebe skupen glas, da ubrano pojemo tudi brez vaj. Al res vsak dela že, kar hoče, da se kot kraljevič obnaša. V svojem »fevdu« poje — joče, da po njegovem teče maša. Ni povezav že v tozdih samih, da tud med njimi ni n. sol. o. v vseh ozirih nam vsem danih. Do kdaj tako naprej bo šlo? Morda po novem bodejo menice naučile nas finančno disciplino. Morda bodo kot sojenice ob stran stopile nam na pot edino. diagnostik