ytasih* fsofefttffr« tovarn** «f»ii v šoli tako dobro kot sedaj in če bodo tudi druge možnosti, bi rad nadaljeval s šolanjem. M', slim pa, da tudi z znanjem, ki si ga bom pridobil na srednji šoli ne bom v zadre- MAJDA KAVCIC, učenka Poklicne čevljaske šole. Obi-skaili srno jo v šivalnioi: 1- Mislim, da se bom na Praksi precej naučila. Spoz. navam delo in okolje in to tudi nekaj .pomeni. 2. Ce bo priložnost, bi se Po končanem študiju usposo-Ma še za prodajalko čevljev Y eni naših bližnjih proda-Jaan. Sicer pa imam veselje tudi za modeliranje. Štipendije so kar v : edu. "osebno za nas, ki smo v 2i. reh doma. Drugače je za tiste, ki so prišli iz drugih kra-J®y. Ti imajo prenizke štipendije. Samoupravna kronika 7. 7. Odbor za delovna razmerja Imenovanje administratorje za socialni sektor in razporeditev delavke v računovodstvo prodajne mreže, imenovanje vodja traku lahke šivalnice in vodja šivalmi-« v Obrtnem centru. Sprejmi na delo delavk za šivalnico v tovarni in v obratu Gorenja vas. Sprejeta odločitev, da se sprejmeta na de-lo dva štipendista takoj, ko Predložita ustrezne dokumente. Sprejem odpovedi dela oevetih delavcev. 11. 7. Svet OZD obrata Podplatne izdelave Obravnavan dnevni red in zadeve, ki so bile pripravilje-e za tretje redno zasedanje de avskega sveta in sprejem te ^ Predlogov v zvezi s 12- 7. Odbor za "agrajevanje k 3 namestnika predsedni-p- . °dbora imenovan Karel lav C PriPravl'jen predlog de-v 's.kemu svetu za dopolnit-Q 'n spremembe pravilnika d„?el]tvi sredstev za osebne vra??ke in Pravilnik o po-šk^T potnih in drugih stro-nav V zvezi z delom. Obrav-don osnutka sprememb in Iitv> LtCV Pravilniika o de- dohrJvedSt0V Za OSob,ne d°-odke po predlogu prodaj. 1C mreže. l2- 7. Delavski svet odbotrjena P°ročila ° delu Pravn°v," SPre,jete dopolnitve za n u 0 delitvi sredstev nika dohodke in pravil-dru„ih° Povračilu potnih in lom (LfroSkav v ^ezi z de-orRan- očar>je o spremembi no šn CLjc Podjetja odlože-Pu k sJet skleP o pristo-zumu ^noupravnemu spora. k°munMfl"anc'ranju razvoja območh!n! dejavnosti na 2iri cv, krajevne skupnosti pobran regres za ma-nortl Prodajne mreže in članom obrata Col. Rešitev treh pritožb na sklep od. bora za sredstva skupne porabe o razdelitvi stanovanjskih posojil in pritožbe na sklep o dodelitvi stanovanja. 13. 7. Odbor za osebno odgovornost Sprejet sklep o začasni odstranitvi z dela Geček Vladimira iz Bjelovara zaradi uvedbe postopka za ugotovitev težje kršitve delovne dolžnosti. gi. Res, da je v čevljarstvu vedno manj klasičnega usnia in vedno več umetnih materialov. No, na naši šoli je t>o-udarek na kemiji, zato lahko te novosti spremljamo in nam v praksi ne bo pretežko. 3. Kar zadeva štupendije pa je stvar naslednja: vse se draži in mislim, da hi bilo dobro, da bi se štipendije vsaj nekoliko povišale. IRENA MLINAR, študentka psihologije. Prakso je opravljala v kadrovski službi. Njeni odgovori so izredno zanimivi. 1. Praksa bi morala biti or ganizirana tako, da bi nekdo res stalno skrbel za vsakega posameznika. Za sebe moram reči, da sem prišla v izredno tovariško okolje, tako, da sem se dobro počutila. 2. V stroki, katero študi-ram, je pa tako, da človeK po končanem študiju niti ne ve točno, kaj bi se lotil. Toliko je možnosti in toliko nerešenih vprašanj. Mislim, da lah-ko psiholog ravno tako uspešno dela v kadrovskem oddelku, kakor v prodaji (psihologija prodaje, reklame) in celo v tehničnem službi (študij dela in gibov). 3. Doživeli smo 2 devalvaciji in cene skokoma 'astejo. Predlanskim je bil študentvki minimum 650 din, letos pa je 900 din. Zato mislim, da so štipendije odločno prenizke. Štipendisti Alpine smo med tistimi, ki imajo najnižje štipendije. Tudi stmulacija za uspeh pri študiju je neznat- Skoraj 1500 Kolektivni dopust je za nami, zato vam lahko postreže, žem z nekaj več novicami iz kadrovskega oddelka. Podatki vas bodo gotovo zanimali. Število zaposlenih smo v letošnjem letu povečali za 76 delavcev skupaj. V začetku leta smo imeli zaposlenih 1414 delavcev, ob koncu julija pa imamo 1490 delavcev. Fluktuacija delavcev v teh sedmih mesecih je bila kar precejšnja. Novih delaivoev je bilo sprejetih 126, z delom pa jih je prenehalo 50. Poprečno število zaposlenih delav. cev je 1462. Tudi v juliju je bilo kar precej sprememb, največ v prodajni mreži. V obratu v 2ireh je nastopil delo Jože Kavčič, ki se je vrnil z služenja kadrovskega roka. Z delom je prenehalo več delavk. Zaradi ureditve družinskih in stanovanjskih razmer so prenehale z delom nasled. nje: Irena Rupnik, Ema Si-frar, Cirila Brence in Majda Vehar. Marija Bevk je prenehala delo zaradi upokojitve. Obrat v Gorenji vasi v juliju ni sprejel novih delavcev, z delom pa je na lastno željo prenehala Milica Subic. Obrat na Colu uspešno po. sluje in je vsak mesec sprejetih nekaj novih delavk. V juliju so začele z delom v tem obratu Milena Baje, Maj. da Miikuž, Silva Koren in Er-na Koren. Prodajna mreža v mesecu koriščenja letnih dopustov, to je v juliju in avgustu, sprejme določeno število prodajalcev na delo za določen čas. Je pa v mesecu juliju tudi več delavcev sprejetih na delo za stalno in to predvsem tisti, ki so bili do sedaj kot vajenci v naših prodajalnah. Prodajna mreža je v juliju sprejela kar 14 prodajalcev. Ti so: Jurij Likar v Ajdovščini, Helena Justin v 2ireh, Zdenka Maru-šak v Slavonskem Brodu, Mi. ra Majer na Reki, Mehmed Brica v Sarajevu, Danica Volf v Mariboru, Natalija Manoj-lovič v Karlovcu. Julija Vig v Subotici, Je'a Kaurin v No. vem Sadu, Božiča Novak v Sisku, Ivan Romič v Osijeku, Slavica Bajič v Banja Luki, Franjo Tolič v Zagrebu in Katica Sumiga v zagrebu IV. Z delom sta prenehala Ilon-ka Berenej in Petar Popovič, oba v Subotici. Z vsemi naštetimi spremembami imamo naslednje število zaposlenih: obrat 2iri 1030 del. obrat Gorenja vas 190 del. obrat Col 64 del. prodajna mreža 209 del. F. A. na. Odgovorni bi se morali zavedati, da mi študentje ne študiramo samo zase, temveč tudi za podjetje. Podjetju gre dobro, delavoi imajo dobre plače, mi pa nizke štipen. dije. Tudi to je z-;Io slaba re. idama :a podjetje. Mislim, da poseben komen. tar n' potreben. Torej, premislimo! Noj ko Podobnik Majda Kavčič: »Na praksi se bom veliko naučila!« Rudi Pišek: »Zame je praksa organizirana boljše kot lansko leto.« Irena Mlinar: »Toliko Je možnosti In toliko nerešenih vprašanj.« Potreboval bi še en dopust, Kolektivni dopust v naši tovarni je mimo. Zopet smo se srečali na delavnih mestih in začeli z delam. Nekateri zadovoljni In spočiti, drugi zopet zadovoljni pa manj spočiti, so pa tudi taki, ki so verjetno od dopusta več pričakovali, kot jim je dejansko nudil. Sodelavke in sodelavci si med seboj pripovedujejo vtise z dopustov In obujajo spomine na prijetne dneve. Pa smo jih še mi poprosili, naj za naš tovarniški časopis kaj napišejo, kako so preživeli dopust. Ustregli so nam In povedali: Sindikalni izleti so pri nas že tradicionalni in se jih Slavko Mrlak rad spominja. Na slik: Udeleženci izleta na Mangart leta 1957 so se ustavili tudi ob spomeniku na Predilu. dopusta delo doma, drugi teden pa bi šla, kaimor želim. S svojo družbo sem se za par dni odpravila na pot po Avstriji. Naš glavni namen je bil, da obiščemo Veliki Klek. Vreme nam je bilo naklonje-no, tako da smo bili vsi kar dobre volje. Z veseljem smo opazovali koroško deželo. Med potijo smo si ogledali zanimivosti mesta Heiligen-bent. Od tu smo se začeli vzpenjati po strmem klancu na Veliki Klek. Prve težave so se pojavile, ko so nas viprašaii, če imamo snežne verige. Zasmejali smo se, češ, le kaj bi jih rabili. Vseeno pa so nas spustili naprej. Ker smo bili že nekaj ur zdoma in so se naši želodci oglašali, smo se odločili, da najprej potešimo lakoto. Na naše veliko začudenje, smo za malico, ki smo jo imeli kar na prostem, dobili tudi debele snežinke, ki so se počasi usipale na našo mizo. Hitro smo pospravili in se odpeljali naprej. Preden smo prišili na cilj, se je vreme že izboljšalo, talko da smo imeli res lep razgled na okoliške planine. To je bil za nas največji užitek. Ko smo se vračali, se je že temnilo, zato smo si morali poiskati prenočišče. Kaj hitro smo ga našli, saj smo izbrali najbolj, ši »hotel«, ki ga ima.io domačini in sicer nekaj zbitih desk in kup sena. Hitro smo zaspali, zjutraj pa so nas zbudile krave s svojimi zvon ci. Odšli smo torej dalje, po začrtani poti. Ze smo se veselili, da nam je ta izlet res uspel, ko nas je nenadoma, nedaleč stran od meje ustavil avstrijski policaj. Da prehitro vozimo, da je avto prenizek in ne vem kaj je še bilo narobe. Dejal je, da smo ver-jetno pretežki. Mi pa kot pravi tirovci, se hitro znajdemo in pravimo, da nismo pretežki, saj smo vendar lažji od Avstrijcev. Seveda smo jo usekali kar po žirovsko, pa nas razumi, če hočeš (če ne, pa še bolje). Ko je bilo to mimo, smo se peljali naravnost domov. vseh skrbi, ki jih imam v času šolanja. Dopoldan služba, popoldan šola in zvečer učenje. Tako, da je bila popolnoma upravičena izjava sošolca, ki je dejal, da še za frizerja n; imel časa. V dneh dopusta sem najprej pospravila po garderobi s šolskimi stvarmi, saj prej ni bilo časa. Ker imamo doma nekaj obdelovalne zemlje, sem seveda morala pomagati tudi pri tem. Vendar pa sem si že prej sestavila nekakšen program dopusta. Prvi teden Preden je minil dopust, sem si za dva dni še privoščila kopanje na morju. Ta izlet je bil čisto drugačen od prejšnjega. Sonce je žgalo in vročina je bila neznosna. Dve, tri ure sončenja in že sem bila rdeča in vroča kot žerjavica. Kamor sem se do. taknila, povsod je peklo. Zato pa je bila voda prijetnejša. Najbolj sem bila navdušena zvečer, ko ie ladja pristala v pristanišču z vsemi svojimi lučmi. Zamenjala je potnike, dala znak za odhod in spet odplula po širnem morju. Nehote se mi je \ glavi porodila misel, kdo ve, če jih na prostranem oceanu ne čaka smrt. A vseeno bi se enkrat rada podala na vožnjo po morju. Drugi dan sem se še nekaj ur kopala in sončila, proti večeru pa odšla domov. Vožnja proti domu je bila utrujajoča. Gost promet, vročina in še nesreča, ki sem jo videla na cesti, vse to je pripomoglo, da sem bila vesela, ko sem srečno prišla domov. Lopo je po svetu, a doma je najlepše. Štefka Cankar — iz obrata podplatne izdelave Dopust som preživela v deželi tisočerih jezer. Po težavah z vozovnicami v JAT-u sem odpotovala 15. julija z letalom preko Stock-holma v Helsinki. Od tam smo se odpeljali v kraj HY. RYLA domov. 17. julija smo obiskali mesto in si ogledali nekaj znamenitosti (parlament, predsednikovo palačo, olimpijski stadion, kongresno hišo Finlanidijo). Popoldne smo šli na otok Korkcasari (Visoki otoko) kjer je živalski vrt. Naslednjega dne je sledil obisk mestu PORVOO, ogled trga, spominske hiše oo narodnem delavcu, prvem več jem pesniku Runebergu. Videli smo slikovite stare hi. še, kjer so bila včasih skla-dišča soli. Bili smo tudi pri EEVA-LIISI, v njeni tipični stari finski hišici blizu PO-RYOO-a. Ogledali smo si letno hišico pri Ossiju na otoku Som-maro (letni otok). Vozili smo se z motornim čolnom po Venceslav Mrak-Slavko, iz obrata podplatne izdelave »Da, dopust je mimo! Vrni. ii smo se zopet na svoja delovna mesta. Nekateri spočiti, drugi utrujeni. Zirovci smo pač taki, da dopust najraje porabimo za večja dela doma ali drugje. No, nekateri se že odločijo za kakšen teden dopusta na morju ali pa tudi drugod. Večina pa se zadovoljimo z enodnevnimi izleti k morju ali v gore, predvsem tja, kamor je možen dostop z vozili. Izjeme pa so posamezne skupine, ki se odločijo med dopustom tudi za hojo po hribih — biserih slovenske zemlje. Lepi so vzponi na Triglav, Mangart, Grintavec in še bi lahko naštel očake naše lepe domovine, ki zaslužijo, da j!ih obiščemo. Rad se spomnim izletov delavcev Alpine pred desetimi leti in še več, ko smo se peljalj do vznožja ve-likanov in nato pešačili ure in ure in bili krepki in zadovoljni. Takih izletov si še želim.« Štefka Cankar je obiskala na Finskem sina Ivana. morju ter si ogledovali rega-to za otroke. Bili smo tudi v mestu v največji trgovski hiši Stockman. Tam lahko kupiš vse od najpreprostejšega, do najfinejšega. Urejeno imajo tudi Okrepčevalnico, kjer dobiš pripravljene različne jedi. Sedmi dan mojega dopusta smo odšli na srednjo Finsko. Najprej smo se ustavili v TEMPERE — v drugem največjem mestu. Ogledali smo si stolp NASINNEULA ob NASINLAHTI-ju. Zelo za. nimivo je urejen planetarij. Nato smo prišli v HAAPA-MAKI. S čolnom smo veslali po jezeru, lovili ribe in jih potem na obali pekli. Zvečer smo se osvežili v savni. Ogled stare cerkvice v PI-HLAJAVESI, ki je bila zgrajena 1780 J. na skrivaj globo, ko v gozdu, ker so prepove- Cecilija Jereb — iz prešivalnice lahke Ko smo v Tehnični čevljar-ski šoli končali zadnji i2ipit za ta semester, je bil to za. me že neke vrste dopust. Saj se mi kar čudno zdi, ko sem prosta vsaij za nekaj časa Pot nas je vodila preko zelenih koroških vrhov v dolino Savinje in naprej v Kamniške Alpe. Iz Savinjske doline smo zavili v Robanov kot, ki se zajeda globoko v osrčje nebotičnih vrhov. To je pre- Matevž Pečelln rad zahaja v hribe lepa, zelena dolina, ki se po lepoti kosa z dolino Vrat pod Triglavom. Stiska se ob vzno. žju koničaste Ojstrice, ki bedi nad njo, kakor koklja nad njo, kakor koklja nad pišče. ti. Dolina je obraščena z me. šanimi gozdovi, vmes pa se vrstijo z belimi skalami posejani pašniki. Ime je dobila po Robanovi kmetiji, ki stoji ob vrhu v dolino. Tik pod prepadnimi stenami Ojstrice stoji bajta v kateri domuje stari Robanov Joža. Vesel in da bi se odpočil dali gradnjo je bil zanimivost naslednjega dne. Do nje se vozili s čolnom, ki si ga lahko ogledaš še sedaj. še smo si ogledali različne stare znamenitosti, bili v zabaviščnem parku LINNAN-MAKI. Tukaj je tudi zgrajen vodni stolp za mesto Helsinki. Ljudje so zelo preprosti, dostojni v oblačenju in vedenju. Hrana je v glavnem: mleko, sir, surovo maslo. Kruha pa je gotovo 10 različnih vrst. Meso je pečeno brez maščobe sicer pa zelo lepo servjra-no. Hiše so v mestu zidane, na deželi lesene, toda prav lepo pobarvane. Prav pri vsaki hiši je tudi savna. Ceste so asfaltirane in ravne, še vedno pa grade nove. Povsod ob cestah, do kamor seže oko, so žitma polja, vmes pa borovi in brezovi gozdovi. Ni-kjer ni hribov, le ravnina, vmes pa jezera. Mnogo lepega in zanimive-ga sem videla in doživeli. 2J. 7. pa sem se spet z letalom vrnila domov. Bilo je res enkratno doživetje. Stanislava Žakelj — iz nabavne službe Kako sem preživela dopust? Zal na to vprašanje ne mo,-rem odgovoriti izčrpno, za. kaj več čas kolektivnega do-kljub temu ugodila želji na pusta sem delala. Da pa bi šega uredništvo, bi spregovorila nekaj besed o tcm.kaj si od dopusta obetam in za kaj se dopusta veselim. Dopust predstavlja zame ti-sto kratko obdobje v :etu, ko se vsaj za nekaj dni preneha neusmiljena tekma s časom. To je čas, v katerem ura merilec časa vsaj nekoli. ko izgubi na svojem pomenu. Kot materi mi dopust minogo pomeni tudi zato, da se lahko več posvetim otrokom. Priznati moram, da so v današnjem času otroci kljub boljši materialni situirano. sti, v marsičem revnejši kot smo bili mi, ko smo preživljali detinska leta. Osiromašeni so predvsem za tisto družinsko toplino, ki so jo deležni le, če preživljajo dne-ve Skupaj s starši. Zato se dopusta z menoj veselijo tudi otroci. če pa se povrnem nazaj na čas kolektivnega dopusta, lahko omenim dan, ki smo ga preživeli v prijetnem razpoloženju na izletu preko Vršiča. Z možem sva vzela s seboj tudi o^oke, ki so bili nad izletom navdušeni in so bili še dolgo potem polni naj različnejših prijetnih vtisov. Kaj več si od dopusta obetamo še v času od 10. do 20. avgusta, ko bomo na morili, seveda če nam bo vreme na. Monjeno. Pečelin Matevž, iz mehanične delavnice S prijateljem sva se dome nila, da bova dopust preživela v hribih. Zgodaj zjutraj sva se dobila na avtobusni postaji vsak s svojo omaro, kakor je prijatelj pravil nahrbtniku. Najina pot se je pričela pravzaprav zelo nesrečno; zamudila sva prvi avtobus, ki petje po dolini in tudi vreme ni kazalo najbolje. Še predmo sva prispela v Maribor, se je že vlilo iz pod oblančega neba kot iz-škafa. Šele, ko sva stopila z žičnice na zelena pohorska tla, se je zvedrilo in posijalo je sonce. Tudi sedaj se je naju držala smola. 2e po nekaj urah hoje sva krepko zašla. Po Pohorju so markacije slabe in nejasne. Sicer pa se imaiva prav temu zahvaliti, da sva videla redko naravno znamenitost. Po nekaj urah hoje sva namreč prišia na breg močvirnega jezera, k: je ležalo sredi temnih in komaj prehodnih pohorskih gozdov. Iz jezera je žuborel deroč potoček in se izgubljal v temačni grapi. Voda v njem je bila skoraj črne barve. Verjetno je jezero dobilo po njej tudi ime. Ugotovila sta namreč, da stojiva na bregu Črnega jezera, ki pa je bilo da-leč od najine poti. Tako sva prvo noč prespala namesto v koči, kar na skednju domačije v neki pohorski vasi, na katero sva slučajno in na vso srečo naletela še pred nočjo. Tudi drugi dan nama sreča ni bila naklonjena. Do naji. ne poti sva imela kako uro hoda, vendar je ta ura dobila mlade, kakor se je izrazil prijatelj. Zašla sva namreč in šele po dolgotrajnem pešačenju sva naletdla na prvo stezo. Pohorje je skoraj celo zaraščeno z gostimi in sta-rimi gozdovi in razgleda je bolj malo, razen z nekaterih razglednih točk. Drugače pa je kar zanimivo. Za ljubitelja narave so na Pohorju najlepši slapovi Šumnika. Skozi temno in zaraščeno grapo se podi dokaj velik potok in se v več slapovih meče preko granitnih skal. Nekje v koroških hribih sva dohitela dva stara pla nimska mačka, doma iz Železnikov, ki sta imela isto pot kot midva. Z njima sva potem nadaljevala svoj pohod. Bila sta vesela fanta, pravi hribovski grči in skupaj smo uganili marsikakšno krepko. Prijatelj pa me je pred njima kar takoj spravil v hudo sramoto. Ponudil sem jima namreč tistega, ki po vrvici na svet pride, ko pa sem razve, zal nahrbtnik, sem ugotovil, da je steklenica prazna. Žganje je popil prijatelj, seveda skrivaj, krivil pa je zato mene. Sicer pa sem prijatelju že čez nekaj časa vrnil milo za drago. Ko je razvezal svo jo »omaro« je iz nje potegnil kar lep primerek pohorskega granita. To pot sem bil krivec v resnici jaz. nasmejan je stal na pragu in nas vabil, naj si pri njem od-počijemo, kar smo prav radi storili. V ranem jutru sva se s prijateljem vzpenjala z Okre-šija proti Turškemu žlebu. Od najinih znancev sva se namreč prejšnji dan poslovila. Bilo je lepo jutro. Iz dolin se je dvigala megla, vrhovi pa so se že rdečili viprvih son-čn.h žarkih. Z listja so se vsi. pale rosne kapljice in bele pajčevine so se svetile iz trave. Rodendron je žarel "ned skalami, iz pečin pa so meži. kali modri cvetovi murk. Vzpon je bil hud in najine »oinare« so naju pritiskale k tlom. Naenkrat pa se je prijatelj ustavil lin pokazal z roko pod stene. Nedaleč od naju je na skalnem robu stal gams in se razgledoval po okolici. Pod njim sva opazila celo čredo, ki se je mirno pasla med pečevjem. Iz nahrbtnika sem takoj povlekel »očesni podaljšek*, kaikor sva krstila dalinogled. Dolgo sva opazovala trop, k' se je mirno pasel. Tukaj so gamsi zelo domači, ker so vajeni člo-\clove bližine. Lahko se jim precej približaš in se zato sploh ne zmenijo. Ce pa si le preveč vsiljiv, se ves trop zbere in urno pobegne preko strmin v nedostopne kraje. Pot na(ju je vodila na Grin, tavec in naprej v od strel razklane Kočne. Tu sva imela priliko, da sva si ogitsdala do. kaj redek primer. V prepad-nih stenah sta na vrveh m klinih visela dva alpinista in se trudila, da bi jo prepleza, la. Ko sva ju opazovala od spodaj, naju je oblivala kurja polt. Onadva pa sta kot dva pajka rinila po vrveh kvišku in premagovala vrtoglave višine. Dopust se je bližal kraju in tako sva neko jutro zapustila gorski svet in odkolo-vratila v dolino. Domov sva prišla bogatejša za nekaj lepih spominov na doživetja v gorah in vesela, čeprav je prijatelj ob slovesu rekel: »Potreboval bi še en dopust, da bi se odpočil od dopusta.« Jože Beras — obrat Gorenja vas Moj dopust mi je hitro minil in zato ga bom opisal na kratko. Prve štiri dni sem ga preživel na morju. Užival sem sonce in se kopal. Stanoval sem pri znancih v Kopru. Morje sem imel rad že kot otrok, ker zelo rad plavam. Štiri dni sem bil v Mariboru, (kjer sem obiskal prijatelje. Tudi ti dnevi so kaj hitro minili. Ko sem se vrinil domov, me je pa zopet čakalo delo, ker še obnavljam stanovanje. Dneve dopusta, ki so mi pa še ostali, bom pa porabil za delo doma ali pa bom šel v Maribor. Viktorija Rupnik — iz šivalnice težke Prvi teder kolektivnega dopusta sem z družino letovala v Umagu. Na letovanje smo se peljali s kombijem. Bolj, ko smo se bližali Kopru, bolj smo ugibali na kakšno vreme bomo naleteli. Ob prihodu v Uniag pa nas je pozdravilo toplo sonce in mirno morje. Tega dopusta se je vsa družina se dolgo veselila. Želela sem, da bi zopet preživeli teden dni na morju, kjer bomo lahko pustili vse skrbi na strani. Po vsakodnevnem delu v tovarni in doma, si človek res zaželi malo drugačnega življenja, saj doma je iz dneva v dan enako. Vreme smo na morju imeli sončno in toplo. Stopiti v vodo im zaplavali je bilo res užitek. Veseli im zadovoljni so bili tudi otroci, saj se doma zaradi neprimernega vre. mena letos še niso kopali. S hrano in postrežbo sem bila zadovoljna , saj je včasih tu-di ostajalo. Viktorija Rupnik je preživela z družino en te Jen v našem počitniškem domu v Umagu. Poškodbe pri delu še vedno pereče |_g(| jg prebit niirAm rtAtlplin c« in liri tictTl Ifntponriin 7nnncl(>n'h RliinnA cn in nfi rl/.ln i*» • V prvem polletju se je pri delu poškodovalo 41 zaposlenih. Od tega je bilo 39 poškodb v Žireh, 2 pa v obratu Gorenja vas. Najtežje poškodbe so se primerile ma delovnih mestih kot so: urejevalec skladišča, skladiščni delavec, zunanji delavec, zakovičenje rinčic in obratni mehanik. Največ poškodb se je primerilo na delovnem mestu sekanju zgornjega usnja (5), oblačenje peta (4), ročno obrezovanje (3), šivanje zgornjih delov (3) itd. Mod viri za poškodbe močno prednja-či nož. Kar 10 primerov poškodb se je pripetilo z nožem. Sledijo pa mu: drobec materiala (6), igla šivalnega stroja (4), stroj za pribijanje rinčic, naprava za nanašanje lepila in stroj za prebijanje luknjic po 2 primera. Najpogostejša vzroka za poškodbe prj delu sta pomanjkanje delovnih izkušenj (10) in premajhna previdnost pri delu (10). Sledijo pa: pre-hiter tempo dela (5), pretrd material (3) in neprimeren način dela (2). Dve tretjini nesreč se je pripetilo delavcem, ki so imeli mani kakor eno leto delovnih iztkušenj na istem delovnem mestu in de petina delavcem, Jej delajo na istem delovnem mestu več kakor 1 leto. Večina poškodb je imela lažji značaj. Poprečno odpade na eno poškodbo pri delu 11,1 delovnih dni zdravljenja, če pa vzamemc snmo težje poškodbe, je zdravljenje trajalo poprečno po 35,2 delovnih dni. Največ poškodb se primeri na začetku tedna, ob ponedeljkih (10) in sicer v prvi in osmi ter tretji in peti uri. To kaže, da se nesreče zgodijo takrat, ko koncentracija pri delu še ni popolnoma — ob začetku tedna oz. prvo uro dela ali takrat, ko koncentracija že pojema t. j. pred malico oz. pred koncem dela. Poškodovalo se je 25 nizko-kvalificiranih delavcev, 14 kvalificiranih in 2 visoko-kvalificrana delavca. Izmed 41 .poškodovancev se jih je 26 poškodovalo prvič, 7 jih je že imelo po 1 nesrečo pri delu, 3 so se poškodovali že tretjič, en delavec pa se je letos poškodoval že petič. Zaradi poškodb pri dolu je bilo izgubljenih 455 delovnih dni. Pri delu se je v prvem polletju poškodovalo 3,13 % zaposlenih, kar je sicer za 0,78% več kot lani v istem obdobju. Povečanje nesreč je razumljivo, saj se je od lanskega nolletja. do ko"^ junija letos zaposlilo 105 novih delavcev. To pa je ravno tista kategorija zaposlenih, Iki nima dovolj delovnih izkušenj za varno delo in se pogosto poškoduje pri dolu. V prvem polletju so se na poti na delo dn z dela ponesrečili le 3 zaposleni in to 1 mopedist, 1 kolesar, din 1 pešec. Med vzroki za nesreče so bili: moikra oz. poledenela pot v enem primeru pa vinjeni mopedist. Zaradi teh poškodb je bilo izgubljeni h 53 delovnih dni. Število nesreč na poti na delo in z dela se je letos zmanjšalo, saj jih je bilo lani v tem obdobju 8. Skupno se je pri delu in na poti na delo in z de!a v prvi polovici deta poškodovalo 44 delavcev alj 3,6 % zaposlenih. Zaradi vseh poškodb pa je hdo izgubljen h 508 delovnih dni. Če podatke združimo, vidimo, da se stanje ni bistveno spremenilo od preteklega leta. Lani je bilo v tem obdobju vseh nesreč 36, leto? pa 44. Procent poškodovanih je znašal dami 3,03, letos pa 3,6. Zaradi poškodb je bilo izgubljenih 529 delovnih dni, letos pa 508. Marija Kastelec V zadnji številki našega glasila smo poročali, da se je v 2ireh začela akcija za ustanovitev krajevnega sklada za razvoj komunalnih dejavno-sti. Delavski svet Alpine je že na svoji zadnji seji pred kolektivnim dopustom obravnaval to vprašanje in soglasno Sklenil, da podjetje pristopi k samoupravnemu sporazumu. Tako bomo letos vplačevali omenjeni krajevni sklad stalen prispevek iz dohodka podjetja. Prispevek je odvisen od števila delavcev, ki iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiciiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiaiiiiiitiiiiiiiiiiiiriitiiiiiiitiiiiiiiitiiiniiiiiiiiii Malčki v čakati. žirovskem vrtcu so na tesnem. Na primerne prostore bodo morali še malo po- Z roko v roki Popolnoma nepristransko gledano. Kale, da bi organizacije pod novim vodstvom doživela preporod. Kaj je tisto, kar nas spodbuja k tej trditvi? Predvsem to, da so člani ^poznali, da je za uspešnost organizacije potrebna notranja trdnost in organizacijska povezanost v gibljivo, tivljenjsko, ustvarjalno, delovno skupnost in politično silo, ki ne dela le v okviru lastne organizacije, temveč predvsem med ljudmi in za ljudi. Komunisti niso ljudje z nekimi posebnimi cilji, z nekimi posebnimi značaji. So povsem navadni delovni ljudje, s cilji, ki so enaki ciljem ostalih občanov. Torej noben »bav-bav« ali »bog i bati-na«. Misticizem je preti-vel tudi v tem pogledu. Torej k stvari! Mislim, da ni Zirovca, ki ne bi znal prešteti poglavitne probleme našega kraja. Saj veste: komunala, vodovod, ceste, šola, vrtec, sociala. Morda smo posledice neurejenih razmer te letos čutili. Spom. nimo se zlatenice, ki ?e kar razsaja. In prav tu je pobudo prevzela Zveza komunistov. Razprava, ki teče in se s pričakovanimi rezultati zaključuje na delavskih svetih tirovskih delovnih organizacij, je morda ena najbolj daljnovidnih skupnih akcij Zveze komunistov in sveta krajevne skupnosti v zadniih letih. Gre za osnovanje sklada pri krajevni skupnosti za reševanje te naštetih — naibolj perečih problemov našega kraja. V ta sklad naj bi delovne organizacije namensko vlagale 1 % od dohodka pred razdelitvijo. Tako bomo v Žireh ustvarili osnovo, da bon\o lahko Uveli zdravo, da bo kraj lep, da si bodo naši otroci pridobili dovolj znanja in razgledanosti in še in še. Razumljivo pa je, da bo odbor tega sklada imel težavno delo. Zahteve so velikanske, pa tudi o vrstnem redu reševanja posameznih vprašanj so različna mišljenja. Nič zato: sa bomo te dogovorili. Po. membno je, da vemo zakaj se trudimo, da strie mo vse sile, pritegnemo vse tiste, ki jim resnično gre za zdrav in lep razvoj kraia, za srečno in va-nn prihodnost naših ljudi. Vse kar bomo imeii, bo naše skupno delo, naš standard. Podprimo zatorej akcije Krajevne skupnosti in Zveze komunistov! meri v višin j enega odstotka njihovih bruto osebnih dohodkov. Članom kolektiva se ta prispevek torej ne bo »trgal« od obračunanih osebnih dohodkov. Zavedamo se, da bo ostanek dohodka podjetja manjši in s tem tudi skladi toliko manjši. Odločitev delavskega sveta je naletela na splošno odobravanje med kolektivom žirov-ških obratov Alpine, kar is-pričuje visoko zavest in pripravljenost delavcev, da s Skupno pridobljenimi sredstvi prispevajo k reševanju skupnih krajevnih potreb. Delavci Alpine zdaj pričakujejo odziv delavcev tudi v vseh drugih delovnih organizacijah, ki delujejo na področju Zirov. Delavski svet Alpine pa se je ob sprejemanju odločitve o omenjenem samoupravnem sporazumu zavedal, da s samim tem prispevkom iz dohodka še dolgo ne bodo rešeni vsi komunalni problemi, ki nas v Zireh tarejo. Zato je sprejel še tole PRIPOROČILO Zavedajoč se potrebe po nujni ureditvi komunalnih objektov v Žireh, za kar sredstva prispevka po samoupravnem sporazumu delovnih organizacij še dolgo ne bodo zadostna, delavski svet Alpine priporoča vsfcam delavcem na območju krajevne skupnosti Zirl, naj v svojih organizacijah združenega dela organizacija dela na dan one od prostih soboto In naj celoten (bruto) zaslužek tega dne namenijo v krajevni sklad za razvoj komunalnih dejavnosti z namenom, da bi se tako zbrana sredstva uporabila za /rekonstrukcijo vodovoda. Delavski svet Alpine pričakuje, da bodo to priporočilo soglasno sprejeli delavci v vseh organizacijah združene, ga dela tako v Alplni, kot tudi v drugih delovnih organizacijah. Zares, če se vsi zaposleni v Zireh odločijo za eno samo udarniško soboto, bo tako zbranih kakih 15 milij. starih dinarjev, kar bi omogočilo, da že letos začnemo z rekonstrukcijo vodovoda. Sikoraj ne dvomimo, da tako tudi bo. S. P. ■iiiiiiaiiiiiiiiiaiitiiiiiiiiiiaiiiiii((>a*:iiiiiaiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiaiiiiiiiiitiiaiiiiiitiiiiiiitiiiitiiiiiiiiittiiiitaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit »DELO, ŽIVLJENJE« je glasilo tovarne obutve ALPINA 2IRI. Ureja ga uredniški odbor: MARIJA KASTELIC, VLADIMIR PIVK, ALFONZ ZAJEC, ANTON 2AKELJ, ERNEST DEMŠAR, MILAN MOČNIK, STANE KOSMAČ, STOJAN PERTOVT, odgovorni urednik MAJDA JESENKO, glavni urednik Izhaja mesečino. Naklada 1500 izvodov. Tisk Gorenjski tisk Kranj Ob petih zjutraj smo se zbrali na avtobusni postaji v Gorenji vasi. Z avtobusom smo se odpeljali na izlet v Avstrijo in Italijo. Pot nas je vodila preko Kranja, mejnega prehoda Ljubelj, kjer smo prečkali državno mejo ki že smo bili na avstrijski strani Karavank. PrMi Večji postanek smo imeli pri Gospe Sveti na Koroškem. Tu je bila zgrajena prva katoliška ceiikev v teh krajih. To svetišče je sestavljeno iz kapele, katere je stara že 1200 let in cerkve, ki pa je bila zgrajena po zneje. V tej cerkvi je tudi največji zvon na Koroškem. Dober kilometer od Gospe Svete proti Dunaju pa stoji ob cesti Knežji kamen. Ta kamen je star približno 1300 let. Od tu smo se vrnil; nazaj v Celovec, od koder smo po enournem postanku nadaljevali pot proti Beljaku. Od Celovca do Vrbe smo se peljali ob Vrbskem jezeru, kateri je dolg 17 km. Ob cesti je bilo več večjih in manjših vasi, ki so zelo lepo urejene. Ponekod so se bohotile razkošne in lepo urejene restavracije, drugje okusno pripravljene reklame, izložbe in podobno. To, kar kraju da najlepši videz pa so rože, katerih je bilo tukaj na pretek. Ko smo za seboj pustili Vrbsko jezero, smo se po avtocesti kmalu pripeljali do Beljaka im naprej prdko avstrijsko-itali-jamske meje do Trbiža. Tu smo imeli večurni postanek. Pozno popoldan smo se vračali iz Trbiža proti domu. Peljali smo se preko mejnega prehoda Predil, Loga pod Mangartom, Bovca, Tolmina in Cerkna, kjer smo zapustili Primorsko in se spustili v prelepo Poljansko dolino. Največ udeležencev je bilo takih, ki so prvič videli te kraje in jim bo gotovo ostal ta izlet v lepem spominu. Vinko Bogataj 7 avtobusov na izlet Cas kolektivnega dopusta je mimo, im spet smo se vrnili na svoja delovna mesta. Vsak je skušal svoj dopust kar najbolje izkoristiti, zato marsikdo ni šel na letovanja iz različnih vzrokov. Nekateri so si med dopustom gradili hiše, drugi so spet drugače izkoristili proste dneve. Da bi bilo poskrbljeno tudi za take s plitvimi denarnicami, je letos sindikalna organizacija razpisala več izletov. Razpis je uspel, saj je bil vsakemu članu kolektiva za simbolično ceno omogočen lep enodnevni izlet. Kar sodem avtobusov je odpeljalo naše delavce na izlete; proti Kopru, Lipici in Škocjanskim jamam so peljali trije, preko Vršiča dva, delavci iz Goran je vasi pa so tudi z dvema avtobusoma obiskali sosednjo Avstrijo od Celovca do Trbiža. Za vse izlete lahko rečemo, da so dobro uspeli, saj so bili udeleženci zadovoljni s programom in so si takih izletov še želeli. Potrudili se bomo tudi v prihodnje, da bomo tudi takim članom kolektiva, ki si letovanja ne morejo privoščiti, omogočili, da vsaj en dan izkoristijo za rekreacijo. S. C. Delovanje Planinskega društva Žlrl je v le tošnjem letu kar živahno. V juliju so organizirali pohod po Slovenski planinski Transverzali — po Kamniških Alpah, ki je dobro uspel. Tudi v naslednjih dveh mesecih predvidevajo več takih izletov. 19. avgusta na Veliki Klek, 1. septembra na Triglav in na Dan planincev na Stol in Ratitovec, seveda, če bodo ugodne vremenske razmore. Datumi in točne informacije glede Izletov bodo še naknadno objavljeni na oglasnih deskah in po zvočniku. Planine vabijo Moda V letošnjem poletju je med mladimi dekle ti izredno priljubljena moda, ki bi jo lahko nosile nosečnice. To so bluze ali mini oblekice, ki so pod prsmi nabrane ali pa se zvon-často širijo navzdol. Naredite si jih lahko Iz karirastih, pikastih ali drugače potiskanih pralnih materialov, lepe pa bodo tudi enobarvne z živahnimi dodatki. Lahko jih okrasite z vezenjem, s čipkami ali pa z raznimi aplikacijami. Vaša garderoba bo dopolnjena z modernim kosom, ki vas ne bo veliko stal. Duša Mesec 10. nadaljevanje Zvečer Andrej ni, mogel zaspati. Strmel je v temo, ki mu je v mislih odgrinjala pogled na preteklost in zakrivala bodočnost. Čeprav je bil že trdno odločen, da zapusti dom in pojde v Ljubljano, ga je še vedno nekaj trlo. Spraševal se je, ali ga v to razdvojenost žene lastno razmišljanje ali pa ga občutki sami ženejo, da o njih razmišlja. Preteklost — bodočnost, ta čudni življenjski labirint, se mu je motal po utrujenih mislih. Preživel si vojno, ko je šlo za življenje in smrt. Verjel si velikim besedam, ki so obetale novo družbeno ureditev in boljše življenje. Zdaj je boj končan in prosto si izberi svojo življenjsko pot. »Da, živel in delal bom za čas, ki prihaja,« je sklenil im utonil v spanec. Ko se je zjutraj prebudil, je oče že odšel v cerkev. Skočil je iz postelje, odprl omaro in začel zlagati svoje reči na majhno mizo. Brskal je po spominu, kaj vse še ima. To bo vse, si je dejal in začel zlagati v majhen kovček. Pravzaprav bo v kovčku le malo, saj bo oblekel skoraj vse svoje premoženje. Pred seboj je imel ponoše-no vojaško bluzo, stare vojaške čevlje, tri stare srajce, dva para zakrpanih nogavic, eno spodnjo majico, nekaj obrabljenih robcev im še za pol žepa drobnarij. To je vse. V žepu pa niti denarnice niti enega samega dinarja. »To so sadovi mojega življenja. Oh, prekleto vse skupaj.« Zgrabil je vso svojo šaro, jo stresel v stari oguljeni kovček im ga potisnil pod posteljo. V cerkev ni šel. Uprlo se mu je očetovo mišljenje in poskušal je zaživeti po svoje. Justina je bila potrta. Vedela je, da je z Andrejem končano. Ujedala jo je misel, da bi izbruhala vanj še nekaj pikrih in tedaj bi ji mogoče odleglo. Toda Andrej ji mikalkor ni dal te priložnosti, čeprav je menil, da od nje še ni dobil zadnje besede: ostane za deklo ali pojde z njim v mesto?« »Dobro jutro, Justina!« jo resno pozdravi. Zbegano je odmilkala pogled in mrmljala nekaj nerazumljivega. »Ne bodi no tako slabe volje. Saj se še rrsva dokončno pogovorila. Boš šla z menoj?« »To so le lepe besede. Ti še tega ne veš, kaj boš s seboj. Dovolj mi je bilo teh nekaj dni, da sem spoznala, kaj te vleče od tod. Jaz pa ne grem za ddklo k tvojemu niču?« »Ne razburjaj se vendar. Prehitro in krivo me sodiš.« »Nikogar ne sodim. Toda čeprav sem samo dekla, vendar zmam ločiti lepe besede od dejanj.« »Tudi stricu si lepo odgovarjal v nedeljo. Toda od takrat mi je jasno, da si v so bo to z menoj samo potešil svojo mošiko lakoto. Ko pa je prišla nedelja, si šel sam na ples ... Dekla pa naj gre v hlev. In po plesu te je spet prignala tvoja razgre-tost, nc pa ljubezen. Ob vsem tem pa si pozabil, da sem tudi jaz še mlada in tudi menj je najlepša leta vzela vojna. Vedi, da nočem ničesar več slišati o najinih odnosh. Najine večere pa pozabi. Misli na očeta, ki je že star in ves bolan im prav sedaj potrebuje nekoga, da bi ga zamenjal. Še mati, ki je dala življenje namesto tebe, bi se obrnila v grobu, če bi vedela, kaj se bo izci-milo iz tebe.« »Pusti mamo dn ne obračaj mrtvih,« je bil nejevoljen Andrej. »Zastonj se trudiš. Kar sem se namenil, bom tudi storil. Kdor ničesar ne tvega, ne more tudi ničesar pričakovati. Bodi pozdravljena in pozabi kar je bilo,« je odločno pribil in se umaknil iz kuhinje. Bil je razburjen, pa vendar tega ni hotel pokazati. Po vseh teh pretresih je začutil, da ga globoko v duši nekaj le veže na domačo zemljo jn na dom, zato občutka krivda mikalkor ni mogel zatreti. Zavil je za hlevom navzgor in zamišljeno taval v breg. Sedel je v mlado, drhtečo travo, se zazrl v temni gozd nad grapo im začel zlagoma mrmrati predse: »Pozdravljene bujne temače, pozdravljena črna globeli Adijo zakrivljene njive in s potom zalita reber.« Grenak nasmeh mu je preletel rdeča lica in moreča tesnoba mu je legla na srce. Tu ni imel obstanka. »Torej sem ostal tujec nad domačimi. Zato moram od tod,« je pomislil, se dvignil in se napotil v grapo k Martinu. Nadaljevanje prihodnjič Po Avstriji in Italiji J02E PETERNEL Ubiti zvon Zunaj tovarne Nepozabna doživetja Neč ni djjau Na zadnje nagradno vprašanje ni prišel niti en odgovor. To pa ne pomeni, da je našim delavcem zmanjkalo duhovitosti, ali da med dopustom niso utegnili misliti na šale. Se daleč ne! Tisti iz gostilne sploh nI mogel ničesar reči zato, ker med dopustom nI bila v 21reh odprta niti ena sama gostilna. Vsekakor spodbudno za naš razvijajoči se (navzdol) turizem. Nagrada za duhoviti odgovor torej pripada turističnemu društvu. Ce ga kdo odkrije, naj nam sporoči naslov. Novo nagradno vprašanje: Kej je djau? Odgovore pošljite do 29. avgusta. Največ pet besed! Nagrade so tri: 30, 20 in 10 din. Šport Osnovno šolanje j a za nami. Na žirovski šoli smo preživeli osem prijetnih in zanimivih let in prav žal nam je, da jo zapuščamo. Naši življenjski cilji so zelo različni in tako se moramo ločiti, čeprav smo se s so šolci šele zdaj natančneje spoznali. Na brezskrbne šolske urice nas bodo vezali prijetni spomini, najraje pa se bomo prav gotovo v mislih vračali v kraje, ki smo jih obiskali na zaključni ekskurziji. Na dvodnevnem potovanju smo doživeli marsikaj zanimivega, veselega in poučnega. Šestega junija zjutraj smo se vesel;h obrazov odpeljali proti Trebiji. Od tam nas je pot vodila mimo Cerknega, kjer smo se spomnili našega velikega pisatelja, vzgojitelja in borca za narodne pravice Slovencev na zasužnjenem Primorskem, Franceta Bevka, ki se je rodil v Za-kojoi v cerkljanskih hribih. Videli smo tudi novo osnovno šolo v Cerknem, ki bo ponosni spomenik naše NOB. Kmalu smo se pridružili Idrijci, ob kateri je speljana vijugasta tolminska cesta. V Slapu ob Idijci smo se spomnili Cirila Kosmača, ki je s svojima scenarijama za filma Na svoji zemlji in Balada o trobenti in oblaku prikazal visoko narodno zavest primorskega človeka med vojno. Skupaj z mirno Idrijco smo se kmalu pridružili mo-drozelenemu biseru slovenskih gora, Gregorčičevi bistri hčeri planin — Soči. Usta- Umrla sta naša upokojenca Karel Naglič, upokojen v oktobru 1967 In Anastazija Bogata), upokojena v maju 1955. Ohranili ju bomo v trajnem spominu. ZAHVALA Ob smrti KARLA NAGLICA se Iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem, sindikatu Alpine in vsem drugim, ki so darovali vence In cvetje ter ga spremljali na zadnji poti, kakor tudi godbi in pevcem. žena Mnka ZAHVALA Pevcem, organizacijam in posameznikom, ki so darovali cvetje ob Izgubi naše mame Stazl se najlskrenejše zahvaljuje družina Bogatajevlh vili smo se v Tolminu in se tam spomnili pogumnih tolminskih puntarjev, ki so se v letih 1712 in 1713 uprli fevdalnemu nasilju. Legendami upor tolminskih puntarjev je prikazal v romanu Tol-minci Ivan Pregelj, ki je bil na Tolminskem tudi doma. 2e nas je pot peljala v Kobarid mimo Vršna, na katerem se je rodil naš goriški slavček — Simon Gregorčič. Ko smo občudovali visoki Krn in bistro Sočo, smo globoko v sebi razumeli, zakaj je pesnik tej pokrajini po svetil svoje najlepše domoljubne pesmi. Približali smo se jugoslo vanskoitalijanski meji pri Robiču in po kratkem postanku smo prestopili državno mejo. V senci Matajurja smo se popeljali v osrčje Beneške Slovenije. Spomnili smo se zavednega pesnika Ivana Trinka - Zamejskega, ki je med obema vojnama kljub poitalijančevanju v slovenskem jeziku izražal čustva naših ljudi. Ko smo se bližali Čedadu, so se nam v domišljiji začeli porajati prizori iz potopisa Frana Erjavca, Ni vse zlato, kar se sveti. Lik kmeta Cerina, ki je zamenjal železov kršeč za zlato, je kot v resničnem svetu stal pred nami. Kmet Cerin je potem, ko je našel varljivo rudo, le-to ponujal v zlatarnah v Čedadu, Vidmu in Gorici, vendar brezuspešno. V premišljevanju so nas opozorili, da smo že v Čedadu. Ogledali smo si mesto in spoznali, da mnogokateri Slovenci še zvesto uporabljajo svoj materin jezik. Ustavili smo se še v sta rem mestu Vidmu. Občudo vali smo zunanjost starega gradu, ki je bil sezidan na hribčku sredi mesta. Iz Vidma smo zavili proti jugovzhodu. Nenadoma so se nam oči uprle v čudovit spomenik, ki se je dvigal ob pobočju hriba. Na kamnitih ploščah je bilo več deset tisoč imen padlih vojaikov iz prve svetovne vojne. Med drugimi je bilo vklesano tudi ime padlega vojaka z Dobračeve. Spomenik v Doberdobu je veličasten dokaz človeštvu, kako nesmiselne so vojne morije, in hkrati tudi opozorilo vsem rodo- vom, da se kaj takega ne bi več zgodilo. Tudi pisatelj Prežihov Vo-ranc je v romanu Doberdob prikazal nesmiselno trpljenje slovenskih fantov v prvi svetovni vojni, ki se niso borili za svojo svobodo niti za lepšo bodočnost svojih družin, ampak za koristi neke tuje cesarske vladavine. Prvi dan izleta se je že nagibal v pozno popoldne, zato smo sklenili, da čimprej pridemo v Umag. Peljali smo se še skozi Trst, prestopili mejo pri Škofijah in nadaljevali vožnjo ob slovenskem morju. Končno smo prispeli v naselje Zlatorog. Hitro smo se namestili po hišicah, nato pa pohiteli k morju. Težko pričakovano kopanje nas je prijetno osvežilo. Po večerji smo še malo zaplesali ob zvokih naših kitar in harmonik, nato pa smo utrujeni odšli počivat. Naslednjega dne smo se vsi po vrsti predali soncu in vodi. Nekateri so lepo porjaveli, druge pa je jadransko sonce prav neusmiljeno ožgalo. Popoldne smo se neradi odpravili domov. Na povratku smo se spomnili še nekaterih naših literarnih umetnikov, ki so živeli in ustvarjali na primorski ali goriški zemlji. To so bili glasnik zasužnjene Primorske, pesnik Igo Gruden, otožni in melanholični Srečko Kosovel, nonadkriljivi ljubezenski lirik Alojz Gradnik in drugi. Označili smo tudi po men dolgoletnega upravnika Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, pesnika, pripovednika, prevajalca in narodnega delavca Andreja Bu-dala, ki je umrl ravno preteki; mesec. Vedno bolj smo se bližali domačemu kraju. Hudo nam je bilo ob misli, da je to naš zadnji skupni izlet. Toda upam, da ne bomo pozabili sklepa, da se bomo čez nekaj let spet sešli in obudili spomine na trenutke, ki smo jih osem let doživljali skupaj- Za vsa zanimiva doživetja, vesele trenutke in obilico dodatnega znanja, kar nam je omogočila ekskurzija, se zahvaljujemo vsem žirov-skim delovnim organizacijam, ki so nam pomagale realizirati naš zaključni izlet. Milena Gantar, 8. b Ni še dolgo tega, ko so se končala tekmovanja v republiških košarkarskih ligah, I. del pa je pred nami še nadaljevanje v jesenskem delu. Prvi bodo startali člani »Kiadivarja« in sicer že 26. t. m., ko igrajo doma z ekipo Cernkice. Samo teden kasneje se jim bodo pridružili tudi mladinci. ki gredo 3. septembra go. stovat k ekipi »Moste« Ljubljana. nato pa še v Črnučah k Crnučanom. Tudi ženska ekipa »Etikete« starta 3. septembra in to doma z ekipo Ježice, naslednjo nedeljo pa tudi H-—- z ekipo »Zarja« iz Ljubljane. Vse tri ekipe se pridno pripravljajo na začetek tekmovani, vendar pa stalen dež zelo moti redne treninge. V preteklem mesecu sta se poročili Stanislava ŽakelJ (2613) obrat 21ri In Milka Re. žek obrat Gorenja vas. Iskreno čestitamo! Tovarlšlcl Mariji BEVK že-llmo ob odhodu v pokoj trdnega zdravja In prlje'nega počitka v zasluženem pokoju. Delavkam in delavcem, ki so ob svojem rednem delu uspešno zaključili poklicno čevljarsko šolo — oddelek za odrasle v Žlreh, iskreno čestitamo. Da ima košarkarski klub perspektivne mladince, pa nam pove to, da sta se igral, ca Rado Kavčič in Ciril Erz-nožnik v času od 24—28 juli. ja udeležila priprav republiške mladinske košarkarske ekipe, ki so v Kočevju. Na priprave iste ekipe, samo v ženski konkurenci, je v času od 14—18 avgusta povabljena tudi igralika Etikete, Ida Mil. nar. Vsekakor je to za te mlade igralce veliko prizna, nje in spodbuda za še nadalj. no resno delo. Tako kot lansko leto, bo tudi letos organizirano sindi. kalno prvenstvo Zirov v košarki. Prvenstvo organizira sindikalna podružnica Alpine, katera je bila lani prva. Tako kot lani, bodo tudi letos tekmovale 4 ekipe in sicer Kladivar, Osnovna šola. Študentje ter Alpina. Igrali bodo vsak z vsakim. Zmago, valeč dobi pokal, ostale 3 ekipe pa diplomo. Tekmovanje bo v petek, 18. avgusta in v soboto 19. avgusta. V petek bosta 2 tekmi, s pričetkom ob 15.30, v soboto pa 4 in sicer 2 dopoldan in 2 popoldan. V slučaju siabe. ga vremena, se tekmovamc preloži za 1 dan. Ker je kolektiv Alpine številčno močnejši, računa njena ekipa na izdatno navijaško pomoč Vse tekme ac bodo odigra-le na igrišču TVD Partizan. ZAHVALA Ob Izgubi dragega moža In očeta SLAVCA SEDEJA se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu poklonili vence In cvtftje, se od njega v tako velikem številu poslovili ln ga spremili na zadnji poti. Najlepša zahvala godbi in pevcem Alpine lil prijatelju Janku Poljanšku za lepe poslovilne besede. Iz srca se zahvaljujemo tudi sosedom in drugim, ki so nam na kakršenkoli način pomagali ln sočustvovali z nami v težkih trenutkih. žena Vida ter sinova Peter ln Dušan