SMUČINA , ELAN IfCHf, GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ELAN TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM LETNIK XXX MESEC JANUAR-FEBRUAR - 1990 ŠT. 1 Elan MBX Lightspeed — skok v 21. stoletje ELAN-ov razvojni oddelek se je že v preteklosti izkazal s številnimi inovacijami, ki so pomenile popolnoma nov pristop h konstrukcijskim rešitvam (Uniline, Comprex, itd.). Pred leti pa si je zastavil nalogo, da izdela smučo, ki bo pred- vsem lažja, glede na nižjo težo pa tudi torzijsko odpornejša in vzdržljivejša. Vozne lastnosti take smuče naj bi bile enake ali pa celo boljše kot pri tistih smučeh, ki sodijo v vrhunski razred (High Performance in Racing). Glede na pomembnost projekta se je krog raziskovalcev razširil na številne zunanje sodelavce in pred nekako dvema letoma je g. Oskar Kogoj, industrijski oblikovalec svetovnega slovesa, prišel z idejno rešitvijo, ki je bila osnova projekta »MBX«. S povsem novim pristopom h konstrukciji, ki sicer temelji tudi na nekaterih tradicionalnih konstrukcijskih rešitvah (princip oboka v arhitekturi, ko je stabilnost konstrukcije skoncentrirana v najvišji točki), je šlo tudi za uvajanje in testiranje povsem nove tehnologije, ki bo dala ELAN-ovim smučem določeno prednost pred svetovno konkurenco. Rezultat vseh teh prizadevanj je MBX Lightspeed. 1. MBX LIGHTSPEED - ELIPTlCNA/MONOBLOK KONSTRUKCIJA Do sedaj sta bili poznani le dve konstrukcijski obliki smuči — pravokotna in trapezoidna. Čeprav sta na zunaj povsem različni, je trapezoidna oblika boljša le v enem pogledu — zgornja ploskev je bolje zaščitena pred direktnimi udarci. Funkcionalno se obliki ne razlikujeta oz. ne vplivata direktno na vozne lastnosti. Pri MBX-u pa gre spričo elipsoidne oblike za določene prednosti in iz teh izhajajoče koristi, ki jih občuti smučar pri smučanju. 1.1. Eliptična oblika — večja torzijska odpornost Zaradi svoje eliptične oblike imajo smuči ob enakem fleksu bistveno boljšo torzijsko odpornost. Če primerjamo smuči enakih lastnosti in enakih dolžin, obenem pa različnih oblik (pravokotne in eliptične), ugotovimo, da so smuči eliptične oblike na enoto teže torzijsko bistveno bolj odporne. To pa predvsem zato, ker se presek smuče približuje krogu. Korist, ki izhaja iz te lastnosti je, da je oprijemljivost smuči bistveno boljša na trdih, ledenih smučiščih. 1.2. Eliptična oblika — direkten prenos smučarjeve energije na robnik smuče Ker konstrukcija smuči temelji na neprekinjenem prehodu zunanjega nosilnega laminata od enega jeklenega robnika k drugemu, lahko smučar prenaša vse svoje reakcije direktno na jeklene robnike. Zato je smuča odlično vodljiva in natančna v zavoju. (Nadaljevanje na 2. strani) Elanove smuči za člane mednarodnega olimpijskega komiteja Leta 1984 je bila Elanovi smuči dodeljena čast, da je postala uradna smuča XIV. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. V tista leta segajo tudi prvi stiki s predsednikom in člani MOK-a. Elanova podpora olimpijskim idealom in športu se je pokazala tudi tokrat. Elan je podaril vsem članom in funkcionarjem MOK-a posebej za njih izdelane smuči, ki jih bodo uporabljali pri izbiri prizorišč za zimske olimpijske igre. Par Elanovih smuči in skulpturo Bloškega smučarja, de- lo akademskega slikarja Janeza Boljke je 7. 2. 1990 predsednik poslovodnega odbora Elana Uroš Aljančič predal njegovi ekscelenci g. J. A. Samaranchu v Lausanni. Tako se je še enkrat potrdilo tesno sodelovanje MOK-a in Elana. Boštjan Gaser ’//////////S//////;/;;/////;}/;;// MBX elipsoidna monoblok konstrukcija 1.3. Eliptična oblika — manjša teža smuči Zaradi uporabe nekaterih lahkih materialov in zaradi samosvoje oblike so elipsoidne smuči v primerjavi s smučmi pravokotne oblike lažje za več kot 15 %, ki so sicer enake dolžine in enakih voznih lastnosti. Zaradi manjše teže so smuči lažje vodljive. 83.6 50 Teža smuči -kotno obliko primerjava med elipsoidno (MBX) in pravo- 1.4. Eliptična oblika — kontrolirana porazdelitev mase smuči Ker je eliptičnost prečnega preseka izrazitejša v sprednjem in zadnjem delu smuči, je tudi vztrajnostni moment smuče manjši. Zaradi tega je smuča lažje vodljiva, istočasno pa mirnejša in stabilnejša v vertikalni in horizontalni smeri. 1.5. Eliptična oblika — večja nihalna frekvenca in krajši nihalni čas Spričo svoje oblike niha eliptična smuča z enako amplitudo, vendar z bistveno večjo frekvenco kot pa smuča pravokotne oblike. Tudi nihalni čas je krajši. Prednost takega obnašanja je, da ostane smuča na ta način dalj časa v kontaktu s površino, istočasno pa so vibracije preje zadušene. Boljši kontakt med smučo in površino. 1.6. Eliptična oblika — boljša odpornost proti trajnim deformacijam Konstrukcijske rešitve in eliptična oblika smuči še povečujejo odpornost proti trajnim deformacijam. Da ta prednost izhaja predvsem iz oblike, je možno najlažje ponazoriti z listom papirja. Če je papir normalno iztegnjen, se upogne že pod lastno težo. Če ga le malce zvijemo, je že potrebna sila, s katero bomo papir upognili. Ta lastnost se odraža v vrhunski kvaliteti in čvrstosti smuči. 2. MBX LIGHTSPEED - ZAOBLJENA OBLIKA PETE SMUČI Smuča MBX se že na pogled odločno razlikuje od vseh drugih poznanih tipov smuči tudi po samosvoji obliki pete. Taka oblika pete ima predvsem dve prednosti. 2.1. Zaobljena oblika pete — krajša kontaktna dolžina robnika v zavoju Ko pride smuča v zavoj, se kontaktna dolžina robnika skrajša. Zato se enaka masa smuči oz. teža smučarja porazdeli na precej krajšo dolžino. Pritisk na robnik je optimalno porazdeljen in smuči prijemljejo še čvrsteje na težkih in zahtevnih terenih. 2.2. Zaobljena oblika pete smuči — večja drsna površina Pri vožnji naravnost imajo smuči večjo drsno površino in skupna teža se porazdeli na večjo površino. Ker je pritisk na površinsko enoto manjši, je hitrost smuči večja, poleg tega pa so daljše smuči tudi stabilnejše. 3. MBX LIGHTSPEED - LESENA SREDICA Čep rav ima sredica elipsoidnih smuči bistveno manjšo vlogo kot pa pri klasičnih (glavne prednosti MBX-a iz njegove oblike), smo z uporabo lahkega lesa dosej no ugodno dušenje vibracij. Smuča postane tako še ša in natančnejša v zavoju. 4. MBX LIGHSPEED - UPORABA NOVIH GRAFIČNIH TEHNIK Z uporabo najnovejših spoznanj na področju grafičnega oblikovanja utira smuča MBX pot sodobni tehnologiji sublimacije. Kakšne so prednosti sublimacije pri grafičnem oblikovanju? 4.1. Tehnologija sublimacije — toplotno uparjevanje v podlago Ker je transfer, potreben za sublimacijo tiskan po off-set postopku praktično ni omejitev pri številu barv. Le-te se s toploto prenesejo (sublimirajo) na zgornjo oblogo smuči, ki pri nadaljnji izdelavi postane eden od sestavnih elementov smuče. 4.2. Tehnologija sublimacije — uparjevanje barv v zgornjo oblogo smuči Ker so barve v bistvu globinsko uparjene v zgornjo oblogo smuči, ki je debela 1 mm, postane dekor neobčutljiv na razne praske. Tako se poveča njegova odpornost proti raznim mehanskim poškodbam. 4.3 Tehnologija sublimacije — dekor je uparjen na zgornjo oblogo pred lepljenjem V nasprotju s klasično tehniko sitotiska, pri katerem tiskamo dekor na sestavljeno smučo, pa pri novi tehnologiji najprej obdelamo zgornjo oblogo. Ker le-ta istočasno predstavlja tudi stranice, nam nova tehnologija omogoča, da dekor poteka neprekinjeno od enega jeklenega robnika do drugega. KOMU SO NAMENJENE SMUČI MBX LIGHTSPEED? MBX predstavlja vrhunski dosežek konstruiranja smuči. Čeprav smuči niso namenjene vrhunskim tekmovalcem, pa smo pri njihovem konstruiranju uporabili vsa spoznanja, ki smo si jih pridobili pri delu s tekmovalci. Pri tem je nadvse pomembna oblika stranskega loka, ki daje smuči eksplozivnost in natančnost v zavoju. V naslednjem razvojnem obdobju bomo prednosti, ki jih imajo smuči MBX, uporabili tudi pri tekmovalnih smučeh. MBX se tako s svojimi številnimi prednostmi uvršča v skupino izvenserijskih smuči. Po voznih lastnostih bi jih lahko opredelili kot vsestranske high-high performance smuči. Po njih bodo posegali predvsem tisti smučarji, ki cenijo lahke, zelo odzivne smuči na različnih terenih, smuči, ki so precizne v zavoju ter stabilne in hitre v vožnji naravnost. Predvsem pa so namenjene tistim, ki želijo imeti vsako noviteto in biti korak pred ostalimi. To pa MBX Lightspeed vsekakor je — smuči, ki prihajajo s 300.000 km/sek (svetlobna hitrost)! Tristan Ažman Elan na severnoameriškem trgu Dalj časa že niste nič slišali o tem, kaj se z Elanom dogaja v ZDA in Kanadi, kakšno je razpoloženje na tukajšnjem trgu ipd. Prav sedaj, v januarju, vstopamo v nov prodajni ciklus — prodajo za naslednjo sezono. Zato je primerno, da vam osvetlim razmere na trgu in na kratko predstavim naše priprave na to za nas najbolj pomembno obdobje v letu. Saj gre prav v naslednjih dveh mesecih za »biti ali ne biti«. Predsezonski prodaji (zaključevanju) na vsak način da svoj pečat tekoča zima, saj je od tega močno odvisno razpoloženje in predvsem fi- memben/itfejavnitži ki odloča o tem, ali se bo prodaja (trg) povečala ali ne, pa je seveda splošna ekonomska situacija- Niti prvo, to je sneg, niti drugo ne vliva preveč poguma in vse okoliščine govorijo v prid nadaljnemu padcu prodaje na omenjenih tržiščih. Na celotnem vzhodnem delu kontinenta je bil začetek sezone izredno dober, saj sta se zima in sneg pokazala pravočasno in cel mesec december je bil idealen za prodajo. Že prve dni januarja so se vremenski pogoji popolnoma spremenili in postali izredno neugodni (toplo in deževno), kar je prodajo smučarske opreme praktično ustavilo. Na zahodnem delu kontinenta pa ni bil ugoden c niti začetek niti nadaljevanje zime, saj se je sneg pokazal le na nekaterih območjih in to šele januarja. Rezultat razmeroma neugodne zime bodo višje zaloge kot bi si trgovci želeli (predvsem na zahodu). Poleg tega pa bo trgovce silila v večjo previdnost pri nakupih tudi splošna ekonomska situacija v ZDA in Kanadi, ki vsekakor ni najbolj ugodna (visoke obresti, nestabilna borza in dolar, itd.) Nenazadnje bo svoj pečat razvoju trga in prodaje tukaj dala tudi »katastrofa« v Evropi. Jasno je, da vstopamo v zelo težko obdobje, v katerem bo vsak spodrsljaj lahko usoden. Zahteve s strani trga (predvsem ameriškega) glede: cen, kvalitete, točnosti izdobav, skratka solidnosti na vseh področjih bodo po pričakovanju še ostrejše in tega se moramo vsi še kako zavedati. Zgoraj povedano verjetno zveni zelo črnogledo, vendar je to današnja stvarnost v smučarski industriji. Zato bo koristno, da smo čim bolje pripravljeni, da se s to stvarnostjo spopademo. Z intenzivnimi pripravami na naslednjo sezono (če zanemarim pripravo in oblikovanje kolekcij) začnemo nekje v decembru, ko pričnemo pripravljati prodajne programe (cene, rabate in ostale »zanke«). Kot vsako leto v januarju smo tudi letos v obeh firmah pripravili in pravkar končali prodajni konferenci, na katerih področnim zastopni- kom predstavimo nove kolekcije, prodajne programe in druge novosti. Obenem je to tudi mesto, kjer analiziramo naš položaj na trgu in seveda tudi konkurenco. ELAN MONARK, Elanova ameriška firma, je konferenco organizirala v bližnjem smučarskem centru Stovve. Za področne zastopnike smo pred samo konferenco orga- Predstavitev »MBX« smuči na prodajni konferenci v ZDA nizirali 3-dnevni strokovni seminar o »delu in negovanju odnosov s poslovnimi partnerji — kupci«. Temu je sledila 3-dnevna konferenca, na kateri smo predstavili nove programe: ELAN, GEZE in DOLOMITE. Elanov položaj na ameriškem trgu je še vedno ugoden in smo s pribl. 13 % tržnim deležem trdno na 3. mestu (za K2 in Rossignolom). Seveda je naš namen, da to pozicijo zadržimo in po možnosti nekoliko povečamo tržni delež; za to pa bo poleg neoporečnosti smuči potreben tudi izredno agresiven prodajni in cenovni nastop na trgu. Z zadovoljstvom sporočam, da so bile nove smuči (designi) pri potnikih izredno dobro sprejete. Zelo pozitivno so ocenili novi model »POWER« tako po videzu kot tudi po voznih lastnostih. V času konference je bilo namreč vsak dan predvideno nekajurno testiranje proizvodov. Za testiranje so bili tokrat pogoji zelo ugodni in tudi to je vplivalo na dobre ocene smuči. Omeniti moram tudi predstavitev novega modela, imenovanega MBX, pri katerem gre za popolnoma nov pristop (tako tržni kot tehnični). Glede na to, da so smuči prestale ognjeni krst uspešno, smo se odločili, da bomo ta model vključili v program za naslednjo sezono. O smučeh MBX (njenih prednostih, značilnostih itd.) je bilo potrebno potnike »prepričati« in to z dobro pripravljenimi tehničnimi in tržnimi argumenti, za to so poskrbeli inštitut in drugi sodelavci v Elanu. Verjetno vam je poznano, da letos prihaja s smučmi na trg tudi SALOMON (s podobnim konceptom), zato so smuči »MBX« in njihovo pravočasno lansi-ranje še toliko pomembnejše. Nadaljnjemu razvoju tega projekta bo torej potrebno posvetiti vso pozornost. Omeniti moram še to, da sta tudi GEZE in DOLOMITE, ki skupaj predstavljata pribl. 40 % prometa v ameriški firmi, pripravili dobre de-signe v svojih novih kolekcijah. Tu velja poudariti tudi barvno usklajenost med vsemi tremi proizvodi, kar je pri prodaji vedno bolj pomembno, saj to omogoča boljši plasma »paketov«, to je celotnega programa — smuči, vezi in čevljev. Tak način ponudbe je predvsem v nižjih cenovnih razredih vedno bolj pomemben. V kanadski firmi — Mo-nark Sports smo se že lani odločili, da v okviru prodajne konference organiziramo tudi širšo propagandno-pro- dajno akcijo, v katero smo vključili Stenmarka. Skupaj z najbolj promi-nentnim smučarskim centrom v Kanadi Blackcomb/ Whistler smo organizirali 4-dnevni smučarski kamp, v katerem je sodeloval Stenmark. Povabili smo 20 naših najpomembnejših kupcev, ki so tako imeli priložnost smučati s Stenmarkom, se pomeriti z njim na progi, obenem pa se seznaniti z našim novim programom. Brez dvoma je bilo smučanje s Stenmarkom za naše partnerje posebna atrakcija. V tem času so kupci in naključni smučarji imeli priložnost dodobra preizkusiti naše smuči, saj smo dali na razpolago dovolj smuči za testiranje. Odziv je bil zelo ugoden. To ocenjujemo tudi po tem, ker je bila večina smuči stalno v »uporabi«. Kot sem že omenil, je bila akcija organizirana skupaj z znanim centrom Blackcomb/ Whistler, ki je obenem eden naših največjih kupcev na zahodnem delu Kanade, saj ima v svojem sklopu tudi precej trgovin in izposojevalnic smuči. Poudarim naj, da se je izkazalo kot izredno koristno, da se taka akcija organizira skupaj s smuči- Ingemar Stenmark ščem, ne samo s stroškovnega vidika (velik del stroškov in organizacijskega dela je bilo pokritega z njihove strani), ampak tudi z vidika publicitete. To znano smučišče je bilo v dneh programa praktično Elanovo in to predvsem zaradi izrednega sodelovanja in podpore firme, ki je lastnik tega centra. S propagandnega vidika je bila akcija uspešna in zelo verjetno bomo to ponovili tudi naslednjo sezono. Za uspešnost te akcije pa gre zahvala tudi Stenmarku, ki je tudi v tem delu sveta zelo popularen in velja za pravo legendo smučanja. Svoje obveznosti je opravil na res profesionalnem nivoju in ustregel vsem našim željam. Upamo, da se nam bo to obrestovalo in utrdilo Elanovo pozicijo na kanadskem trgu. Elan je v Kanadi nekje na 4. mestu s tržnim deležem okoli 11 %, vendar je treba poudariti, da blagovna znamka ni tako uveljavljena kot v ZDA. Elan je močan v prodaji smuči v spodnjih cenovnih razredih, medtem ko pri prodaji vrhunskih smuči z Elanovim deležem še ne moremo biti zadovoljni. Za (Nadaljevanje na 4. strani) Na 4-dnevnem smučarskem kampu v smučarskem centru Blackcomb/VVhistler v Kanadi je sodeloval tudi Ingemar Stenmark Elan na severnoameriškem trgu (Nadaljevanje s 3. struni) utrditev našega položaja v Kanadi in izboljšanje našega imagea bo v bodoče potrebno vložiti v trg več. Finančne možnosti kanadske firme pa so zaradi razmeroma majhnega trga in na splošno nizkih cen in marže zelo omejene. Kot sem že omenil, smo v tem času imeli tudi prodajno konferenco s področnimi zastopniki, na kateri smo analizirali trg in predstavili nov Elanov in Alpinin program. Tudi v Kanadi je na splošno pričakovati padec prodaje za naslednjo sezono. Poleg tega pa je iz predhodnih let znano, da se slaba zima v Evropi najbolj odrazi v Kanadi, saj se po pravilu veliko neprodanega blaga v Evropi znajde »na policah« kanadskih trgovin. Kanadski zastopniki so novo kolekcijo smuči dobro sprejeli, kar nam vliva po- Te dni je oddelek jadralnih letal dočakal nov jubilej. Od leta 1978 pa do danes smo izdelali že šeststo letal. Večina proizvodnje je usmerjena za izvoz. Tako gre tudi 601. letalo, ki je obenem tudi naš najmodernejši proizvod tipa DG 500 M ELAN, za nemškega kupca. Če podrobneje pogledamo sestavo dosedanje proizvodnje po tipu letal, dobimo naslednjo sliko: - 222 letal tipa DG 100 ELAN — 365 letal tipa DG 300 ELAN -14 letal tipa DG 500 ELAN Vsak tip ima nekaj inačic, ki zahtevajo toliko večjo pozornost vseh zaposlenih pri tem programu. Ker je proizvodnja tipov DG 300 ELAN gum. Ocenjujemo, da bomo z novimi modeli NIIG, smučmi POWER ter z ustreznim cenovnim programom, lahko izboljšali strukturo prodaje in tudi zadržali nivo naše prodaje. Na žalost to ne morem trditi za večino novih Alpini-nih modelov, saj barvno ne ustrezajo zahtevam kanadskega trga. To nam bo nedvomno otežilo (če ne celo onemogočilo) doseči zastavljene prodajne cilje za leto 1990. V začetku sem že omenil, da bosta naslednja dva meseca izredno pomembna. Že prve dni februarja, ko bodo prvi sejmi (v ZDA in Kanadi), pa se bo pokazalo, ali so naši programi dobri, ali je konkurenca boljša, ali bomo zmagovalci ali poraženci. Trg je neusmiljen, vendar tudi najbolj pravičen sodnik. in DG 500 ELAN praktično prodana že za dobri dve leti naprej, si trenutno zelo prizadevamo poživiti proizvodnjo, ki je v preteklih letih ce- lo nekoliko upadla. Najnujnejše naloge nas čakajo pri usposabljanju delavcev za gradnjo letal, pri pripravi in organizaciji dela, izboljšanju kakovosti in tehnologije ter priprave homologacijske dokumentacije za jadralno letalo DG 500 ELAN. Čep rav imamo s temi projekti dovolj dela, se naše misli že ukvarjajo z nadaljnim razvojem. Skupno s firmo Glaser-Dirks bomo konkurirali na natečaju za nov tip jadralnega letala svetovne kategorije. Gre za jadralno letalo, ki bo z današnjo tehniko na cenen način dosega- lo karakteristike najboljših letal izpred 30 let. Takemu letalu pa je po napovedi strokovnjakov odprto celotno svetovno tržišče. Poleg tega proučujemo več ponudb tujih letalskih firm za sodelovanje. Lahko torej trdimo, da je proizvodnja letal v Elanu postala že tradicija, in jo je tre- Pričakujoč vsaj do neke mere normalno zimo in s tem tudi veliko boljše poslovne rezultate v letu 1990, bi vas želeli seznaniti z najnovejšimi aktivnostmi na Švedskem, Danskem in Islandiji. Kot vam je znano že iz naših prejšnjih člankov v Smučini, imamo danes na Švedskem poleti firme Ih/on AB tudi firmo Pelan AB Sive-den, ki je v sestavi samega I{yona kot njenega lastnika. Nato srno se lotili obdelave danskega, groenlandskega in islandskega tržišča, na katerih pričakujemo precej boljše rezultate, kot sta jih Elan in Alpina dosegala v nedavni preteklosti. Saino-zavest nam vzbuja zelo dobra kooperacija, ki smo jo v zadnjem času vzpostavili s firmo Select na Danskem. Tako kooperacijo bomo skušali učvrstiti tudi na drugih tržiščih. Pripravljamo tudi dolgoročen razvoj Ryona, Pelana in intenziviramo celovito Elanovo aktivnost v Skandinaviji. Da bi lahko uresničili začrtane želje in zagotovili boljšo poslovno aktivnost na tem tržišču, predlagamo poslovodnim organom naslednje: 1. Ustanoviti novo firmo Elan Nord, ki bi bila v prihodnosti nosilec vseh Elanovih aktivnosti v Skandinaviji in koordinator oz. tako imenovana holding organizacija za Skandinavijo, hkrati pa tudi lastnik vseh naših firm na tem trgu. 2. Po hitrem postopku poiskati možnosti, da se Ryon ba razvijati naprej, saj so nam vrata na tržišča odprta. Potrebno pa se bo potruditi za dovolj strokovno usposobljenega kadra. Vsem sodelavcem iskreno čestitam ob jubileju. Marjan Žvokelj se s firmo Pelan AD vključili v skupno organizacijo, torej pod »eno streho«. Ker je Elan Holding sprejel oba predloga, smo zastavili vse sile, da ju v letu 1990 tudi uresničimo. Z ustanovitvijo firme Elan Nord kot bodočega koordinatorja in lastnika naših skandinavskih firm ter materialnih dobrin smo dobili temelje, na katerih se Elan poleg dosedanje aktivnosti lahko v prihodnje usmeri tudi na druge dejavnosti Elanovega kooperacijskega programa na skandinavskem in evropskem trgu. Ob oblikovanju skupnega evropskega tržišča leta 1992 se Elan tako med prvimi vključuje vanj in skuša najti nadaljno pot za lažje premagovanje težav ter izboljšati koordinacijo Elan Jugoslavi-j a/Avstrija/Skandinav ij a. Prva dejavnost firme Elan Nord je izgradnja lastnega distribucijskega centra na jugu Švedske ter vselitev Hi/ona in Pelana vanj. Pričakujemo, da bomo to opravili do meseca septembra; tako bomo pripravljeni pričakali novo zimsko sezono in lahko z vsemi močmi krenili v leto 1991, ki naj bi pomenilo prelomnico v celi Evropi in v poslovni politiki na skandinavskem trgu. Upam, da sem s to kratko informacijo dopolnil podatke, ki so bili objavljeni v prejšnjih številkah Smučine. Do naslednjič vas pozdravljam z že dobro poznano mislijo Z ELANOM ZA ELAN. Nikola Sumina-Laufer Herman Poklukar Šeststoprvo letalo Ustanovili smo Elan Nord Sweden AB preseli na jug Švedske ter Delavci oddelka jadralnih letal ob (>01. letalu 4 SMUČINA Varstvo pri delu v preteklem letu V lanskem letu se je v našem podjetju zgodilo 65 nesreč pri delu, ena na službeni poti, tri na poti na delo in dve na poti z dela. Glede na lansko število zaposlenih 1340, znaša odstotek nesreč pri delu za lansko leto 4,8 %. Zaradi nesreč pri delu je bilo izgubljenih 1315 delovnih dni. Če te podatke primerjamo z gibanjem nesreč pri delu v letu 1988 lahko ugotovimo, da se je število nesreč in odstotek poškodovanih delavcev nekoliko povečalo, medtem ko je število izgubljenih delovnih dni ostalo približno enako. Najpomembnejša ugotovitev lanske analize nesreč je, da nismo imeli nobene težje poškodbe pri delu. Vse nesreče so bile lažjega značaja in niso imele za posledico invalidnosti poškodovancev. I. Analiza nesreč 1. Gibanje nesreč po kvalifikacijski sestavi ponesrečencev: NK PK KV VK SS VŠ Skupaj 19 20 22 1 2 1 65 Iz prikazanih podatkov je razvidno, da je bilo lani, tako kot opažamo že vrsto let, največ nesreč med delavci pri strojih in napravah, to so pa predvsem KV, PK in NK delavci. 2. Gibanje nesreč po dnevih v tednu: ponede- torek sreda četrtek petek sobota skupaj 15 16 12 7 14 1 65 Medtem ko sta v prejšnjih letih izstopala po številu nesreč ponedeljek in torek ter delno petek, za lani ugotavljamo, da je bilo število nesreč po dnevih v tednu približno enako; samo na četrtek je bilo nesreč nekoliko manj. 3. Gibanje nesreč po urah nastanka: 1 2 3 4 5 6 7 8 skupaj 6 13 6 5 10 13 11 1 65 Iz podatkov je razvidno, da je največ nesreč v drugi uri dela ter po malici, to je po 4. uri dela. 4. Gibanje nesreč glede na spol zaposlenih: moški ženske skupaj 35 30 65 Že v lanskem letu je prišlo do spremembe, saj se je število ponesrečenih žensk močno približalo moškim, medtem ko je bila prejšnja leta razlika precej večja. 5. Gibanje nesreč po programih in sektorjih: PSM PŠO PPL TR IE VZ skupaj 24 19 12 1 2 7 65 Kot že vrsto let nazaj je največ nesreč v programu smuči, sledita program ŠO in program plastika. V lanskem letu je bilo sorazmerno največ nesreč v športnem orodju, medtem ko je njihovo število upadlo v programu vzdrževanja. 6. Gibanje nesreč po viru — načinu nastanka: stroji in transport ročno dd ostali sk j naprave in gibanje orodje v vzroki * 20 11 5 11 18 65 Iz prikazanih podatkov je razvidno, da vedno bolj narašča število nesreč kot posledica transporta, manipulacij in raznih padcev. Upadlo je število nesreč pri strojih in napravah, kar je pozitivno. Povečalo pa se je število nesreč pri delu z ročnim orodjem. 7. Gibanje nesreč po vzrokih nastanka: nevaren večja kršenje pomanj- ostau način nevar- var. kljiva vzroki skupaj dela nost predpisov zaščita 15 26 10 4 10 65 Čeprav je razumljivo, da je vzrok za nastanek nesreč v nevarnem načinu dela in večji nevarnosti, je treba vseeno opozoriti, da je še vedno dosti nesreč zaradi kršenja varnostnih predpisov. 8. Pot z dela 2 9. Pot na delo 1 10. Službeno potovanje 1 Glede na število zaposlenih, ki redno uporabljajo različna prevozna sredstva ali pešpoti, je število nesreč na poti z dela in na delo sorazmerno zelo nizko. Analiza nam prikazuje gibanje nesreč v preteklem letu z različnih zornih kotov. Če podrobneje analiziramo posamezne vrste vzrokov in pokazateljev ugotovimo, da bi se vzroki nesreč lahko skrčili, če bi zaposleni upoštevali potrebne varnostne ukrepe in boljšo organizacijo dela. Objektivni vzroki pa so predvsem slabši delovni pogoji v nekaterih oddelkih, večja delovna intenzivnost ter premajhna lastna skrb za varno delo. 11. Tehnično varstvo V lanskem letu smo pri tehničnem varstvu začeli obširno akcijo v sodelovanju z IVD Maribor. V skladu s predpisi smo sistematsko pregledali vse stroje in naprave v programu smuči, letos pa bomo nadaljevali z ostalimi programi. Delovno organizacijo je pregledala tudi republiška inšpekcija dela in pri pregledu ni ugotovila bistvenih pomanjkljivosti. Intenzivno pa je pri ugotavljanju pomanjkljivosti sodelovala tudi interna komisija za varstvo pri delu, ki je redno na tri mesece pregledovala varnost ter preko tehničnega kolegija tudi ustrezno ukrepala. III. Zdravstveno varstvo V preteklem letu smo vse ogrožene delavce na delovnih mestih z večjo nevarnostjo poslali na sistematske zdravniške preglede v dispanzer za medicino dela Radovljica. Rezultati so bili ugodni, saj ni bilo ugotovljenih zdravstvenih okvar delavcev razen poklicnih obolenj v obliki ekce- (Nadaljevanje na 6. strani) Ali upoštevamo predpise o dnevnih količinah vnetljivih snovi Varstvo pri delu v preteklem letu (Nadaljevanje s 5. struni) mov. Delovni pogoji so se zaradi intenzivnosti dela nekoliko poslabšali v programu plastika. Kontrolni pregledi glede uporabe zaščitnih sredstev, ki jih opravljamo na vsake tri mesece, so dali pozitivne rezultate: zaposleni to zaščito redno uporabljajo. V lanskem letu je higiensko-zdravstveni pregled opravil tudi sanitarni inšpektor skupščine občine Radovljica, ki pa ni ugotovil bistvenih pomanjkljivosti. IV. Požarna varnost Tudi v letu 1989 smo redno opravljali požarno varnostne preglede delovne organizacije in ugotovljene pomanjkljivosti posredovali tehničnemu kolegiju. Kljub temu pa zaradi tehnologije dela še vedno ostaja zelo velika požarna obremenitev v programu plastike in v lesnem oddelku programa športnega orodja. V požarno varnost v lanskem letu nismo veliko vlagali, razen v novo skladišče za nevarne snovi, ki je začelo obratovati v juliju lanskega leta. Pozitivna je tudi ugotovitev, da smo v lanskem letu imeli v našem podjetju samo 3 začetne požare, ki pa so jih gasilci in člani našega gasilskega društva že v začetku pogasili, tako da ni nastala nobena materialna škoda. Lanski obisk republiške požarne inšpekcije pa je ugotovil vrsto pomanjkljivosti predvsem v programu športnega orodja in programa plastike. Zaradi tega moramo za program plastike izdelati sanacijski načrt. Bojan Zajc Elanova obratna ambulanta Rada bi vam predstavila obratno ambulanto, ki kot del Zdravstvenega doma Radovljica skrbi za zdravstveno varstvo delavcev in upokojencev podjetij Elan in Su-kno. Čeprav v slabih razmerah, opravlja ambulanta (zdravnik in dve medicinski sestri) vso kurativno in večji del preventivne dejavnosti, to je tisti del, ki ga glede na opremljenost in kadrovsko zasedbo lahko opravljamo. V preventivni del sodijo vsi pregledi pred zaposlitvijo, po daljši odsotnosti z dela, občasni pregledi, ogledi in analize delovnih mest, sodelovanje s kadrovsko in socialno službo ter s tehničnim osebjem glede eventuelnih premestitev delavcev iz zdravstvenih razlogov itd. Želimo si, da bi ostala povezanost in sodelovanje s tovarno še naprej dobra: pomemben pogoj za to pa je seveda določena stalnost zdravnika v ambulanti. In kaj nam sedanja opremljenost ambulante že omogoča in kaj so naši cilji za bodoče? Naši medicinski sestri sta usposobljeni za izvajanje eksternih laboratorijskih preiskav krvi in urina. Pri preventivnem ali kurativnem pregledu lahko še pregledamo pljučno funkcijo (spiro-metrija) in srce z elektrokar-diografijo. V letošnjem letu pričakujemo novejši, tehni- čno zanesljivejši tokovodni EKG aparat. Poleg tega opravljamo še vse male kirurške posege, jemljemo kri za zahtevnejše biotehnične teste (material za to pošiljamo v laboratorij na Jesenice, Kranj oz. za hormonske preiskave v Ljubljano), napotimo paciente na specialistične preglede, hospitalno ali zdraviliško zdravljenje. Kot obratna ambulanta seveda odgovarjamo tudi za urejanje vseh odsotnosti z dela zaradi bolezni, nege, poškodb ali porodniškega dopusta, za napotitve na invalidsko komisijo itd. Pomembna prednost naše ambulante je, da je praktično v sami tovarni, da je delavcem tako rekoč »pri roki« Alojz Knavs, poverjenik rdečega križa v Elanu, je že 40-krat daroval kri in da ne nazadnje omogoča telefonsko naročanje. To pomeni, da je čakanje na pregled pri zdravniku kolikor mogoče kratko, s čemer pa tudi izguba delovnih ur minimalna. Že na začetku sem omenila, da so prostori dotrajani, slabi in kar je najvažnejše: prav prostori ne omogočajo več nadaljnjih izboljšav, to je širjenje naše dejavnosti in tudi boljše opremljenosti saj V soboto, 20. januarja 1990 je bil v podjetju občni zbor industrijskega gasilskega društva Elan, ki je hkrati pomenil tudi uvod v jubilejno leto, v katerem IGD Elan praznuje svojo štiridesetletnico. Poleg članov gasilskega društva so se občnega zbora udeležili še predsednik občinske gasilske zveze Radovljica tov. Smole, poveljnik sektorja tov. Legat ter predstavniki industrijskih gasilskih društev, sosednjih gasilskih društev in pobratenih gasilskih društev: IGD BPT Tržič, GD Bukošek, IGD Slovenijales Radomlje, IGD No-voles Novo mesto, GD Begunje, GD Podgora, GD Brezje in GD Mošnje. Vodstvo podjetja je zastopal magister Peter Petriček. Iz poročil je bilo razvidno, da je gasilsko društvo v minulem letu delovalo uspešno in da se je varstvo pred požarom na mnogih področjih občutno izboljšalo. Z izgradnjo skladišča nevarnih snovi smo rešili problem shranjevanja vnetljivih in nevarnih snovi. Skladišče je grajeno v skladu z najsodobnejšimi dosežki na področju varstva vsaka naprava zahteva tudi svoj prostor. Vsi, mi, ki delamo v ambulanti, in delavci, ki prihajajo k nam, pa si želimo, da bi našo dejavnost še razširili in izboljšali. Radi bi razvili osnovno fizioterapijo (obsevanje, diadinator, ra-zgibanje), saj so prav obolenja gibal na 2. mestu po pogostosti vzrokov za prihod v ambulanto. Izboljšali bi radi preventivno dejavnost tudi tako, da bi imeli možnosti in preiskave posameznih dodatnih funkcij (vid, sluh . . .). Za to bi potrebovali dodatno tehnično opremo (npr. Ro-denstockov arto-iater, avdio-metrijo, . . .), morda pa bi razvili tudi zobozdravstveno službo. Čeprav se zavedam, da sedanji trenutek ni najbolj primeren za investicije, pa vendar menim, da je zdravstvo samo terminološko negospodarska dejavnost, dejansko pa zelo pomembna in tudi gospodarska. Saj še niste pozabili številnih voščil ob božičnih in novoletnih praznikih?! Prepričana sem, da je bilo med številnimi dobrimi željami zdravje med prvimi. Zato se potrudimo vsi in poskrbimo za naše zdravje in zdravje naših sodelavcev — tudi z boljšimi pogoji in s tem tudi z boljšim delom naše zdravstvene službe. Dr. Damjana Pirih pred požarom in v skladu z ekološkimi zahtevami. Objekt je razdeljen na osem požarnih sektorjev, ki so med seboj tako varovani, da se požar iz enega sektorja ne more razširiti na drugega. V vsakem sektorju so ročni gasilni aparati in po dva prevozna halona. Vsi sektorji imajo ionizacijske in svetlobne javljalce požara, kupole za odvod dima in toplote Predsednik IGD Elan Andrej Resman Občni zbor IGD Elan Občni zbor IGD Elan je pozdravil tudi poveljnik sektorja za požarno varnost občine Radovljica Niko Legat ter avtomatska zapirala v slučaju požara. Za gašenje požara v skladišču nevarnih snovi smo nabavili gasilsko vozilo za gašenje s peno. V vozilu je rezervoar s 30001 vode in 1000 1 penila silvani 4 S. Če pride do požara v kateremkoli sektorju skladišča nevarnih snovi, se iz gasilskega vozila priključi cev na priključek sektorja, v katerem je požar, izklopi električni tok, vklopi generator pe- ne in prične gasiti z lahko peno. Po izračunu in praktični zapolnitvi največjega požarnega sektorja to traja največ 3 minute. Gasilsko vozilo, ki smo ga kupili za gašenja skladišča nevarnih snovi, lahko uspešno uporabimo tudi za gašenje na celotnem območju podjetja, saj poleg lahke pene uporabimo še gasilski top za gašenje s težko peno, hitro napadalno cev in ostale priključke za gašenje. Kljub vsakoletnim izboljšavam gradbenih objektov in upoštevanju požarno-var-nostnih ukrepov pa se požarna ogroženost stalno povečuje. V mnogih objektih se proizvodnja povečuje, večajo se zaloge surovin, gotovih izdelkov, vnetljivih tekočin itd. Marsikje je vsled tega zelo težak dostop celo do objekta, v objektu samem pa ni varnih prehodov in dostopov do gasilnih sredstev. Člani gasilskega društva so se med letom udeležili vseh aktivnosti po programu občinske gasilske zveze Radovljica, ter vseh tekmovanj, na katerih so dosegli solidne rezultate. Tudi v okviru delovne organizacije je bilo veliko aktivnosti. Samo rednih vaj in priprav za tekmovanje je bilo nad štirideset. Vsake tri mesece smo preventivno pregledali požarno varnost v celotnem podjetju, vmes pa večkrat interno posamezne obrate in oddelke. Vse zapisnike požarnih pregledov je obravnaval tudi strokovni kolegij. V večjem delu podjetja smo že organizirali predavanja s požarno tematiko, sicer pa so taka predavanja na vrsti vse leto. Društvo je uspešno sodelovalo tudi s sosednjimi in pobratenimi gasilskimi društvi in se udeležilo vseh gasilskih aktivnosti v okviru občinske gasilske zveze Radovljica. Ker je naše podjetje po požarni ogroženosti v občini na prvem mestu, moramo skrbeti za lastno številno in strokovno usposobljeno gasilsko enoto. Na občnem zboru smo se odločili, da našo gasilsko enoto kadrovsko okrepimo, izboljšamo njeno strokovnost, povečamo preventivno dejavnost in izurimo vsakega člana podjetja, da bo znal ravnati z gasilnimi sredstvi in da bo pravilno ravnal ob požaru ali naravni nesreči. Občni zbor so pozdravili tudi vsi gostje in zaželeli društvu tudi v bodoče veliko uspeha in dobrega medsebojnega sodelovanja. Apeliram na vse člane podjetja, da se v tem jubilejnem letu, ko praznujemo 40-letnico ustanovitve našega gasilskega društva, včlanite v društvo, vse pa že sedaj vabim, da se udeležite jubilejne proslave 40-letnice, ki bo 20. maja ob 10. uri. Andrej Resman udeleženec ima dostop le do nekaterih podatkov, čeprav bi potreboval širši vpogled vanje. Opisani pojav zmanjšuje povezanost informacijskega sistema, s tem pa anarhičnost, neučinkovitost ter stroške informacijskega sistema. Osnova razvoja integriranega informacijskega sistema je takšna dokumentiranost podatkovnih struktur, da so razumljive večini uporabnikom in razvijalcem programske opreme. Poleg tega pa so podatki shranjeni v bazah podatkov, od koder jih je možno citati na enostaven način. Pod temi pogoji je vsako podatkovno strukturo potrebno vpeljati le enkrat za potrebe vseh uporabnikov podatkov. Pri razširjanju znanja in miselnosti o uporabi teb metodologij in orodij naletimo na problem usklajevanja mnenj ter spoštovanja dogovorov o zasnovi podatkov in računalniških procesov. Včasih reševanje večjih informacijskih problemov s pomočjo novih delavnih metod povzroči toliko preglavic, da posamezni uporabniki ugotovijo, da integriranega informacijskega sistema ne potrebujejo. Franc Rozman SMUČINA 7 Integrirana informatika da ali ne? Razvoj informatike ne poteka le v računskem centru, ampak spreminja način poslovanja, navade in znanje po vsej organizaciji. Informacijski problemi niso le problemi računskega centra, ampak večine udeležencev poslovanja. Zahtevnosti informacijskih problemov so zelo različne. Glede na obseg podatkovnih struktur ter metode reševanja jih razdelimo v tri skupine: Enostavni informacijski problemi se nanašajo na eno ali dve entiteti (datoteka, šifrant). To so lokalni informacijski problemi. Podatki so zanimivi za ožje poslovno področje, največkrat za posameznega delavca. Stopnja abstrakcije problema je majhna. Problem je enostavno razumljiv. Takšni problemi so razvojno rešljivi po metodi prototipov (poizkusov in odpravljanja napak) v nekaj urah (največ nekaj dni) neposredno s strani uporabnika na orodjih lotus, paradoks, vvordstar. V Elanu imamo ta orodja nameščena na osebnih računalnikih. Informacijski problemi srednje zahtevnosti so lokalni informacijski problemi, ki vsebujejo do deset entitet (datotek, šifrantov). Abstrakcija problema je večja kot pri enostavnih problemih. Še vedno je problem razložljiv in obvladljiv v naravnem jeziku. Takšni problemi so rešljivi v nekaj deset urah razvojnega dela (do največ nekaj sto ur). Te vrste informacijskih problemov so rešljivi po metodi prototipa. Običajno jih rešujeta računalničar in uporabnik na osebnih računalnikih. Zahtevni informacijski problemi obravnavajo nekaj deset do nekaj sto entitet. Abstrakcija problema je velika. Problem je razumljiv le ob uporabi metod informacijskega inženirstva. Človeški možgani imajo premajhne zmogljivosti, da bi problem obvladovali na osnovi opisa v naravnem jeziku. Takšni problemi so rešljivi na osnovi informacijskih projektov, ki slonijo na metodah informacijskega inženirstva. Abstrakcijo posameznih faz projekta lahko zmanjšamo s pomočjo metode prototipov. Projekti zahtevajo nekaj sto do več tisoč ur dela. Povezan (integriran) informacijski sistem se ukvarja predvsem z večjimi informacijskimi problemi. Vsaka nadgradnja enega (skupne- ga) informacijskega sistema zahteva razumevanje in poznavanje obstoječega informacijskega sistema (modela podatkov) ter nadgrajevanje le tega. To pomeni sočasno obvladovanje več deset entitet. Obvladovanje majhnih in srednjih informacijskih problemov v Elanu ne predstavlja velikih težav. Težave imamo pri reševanju večjih informacijskih problemov. Za njihovo reševanje obstojajo tudi stranpoti. Zelo priljubljena je naslednja: Imamo večji informacijski problem, z mnogimi entitetami, ki se nanaša na več uporabnikov v tovarni. Stranpot za reševanje problema je v tem, da vsak od uporabnikov analizira le svoj vidik problema in tega vidika niti ne predstavi niti ne uskladi z ostalimi udeleženci oziroma z obstoječim informacijskim sistemom. Posamezni vidik problema bistveno zmanjša stopnjo abstrakcije problema ter prevede problem v težavnostno stopnjo srednjih problemov. Tak problem je za uporabnika rešljiv že po metodi prototipa na osebnem računalniku. Rezultati delnih rešitev večjega problema je več delnih, med seboj nezdružljivih računalniških rešitev. Vsak Razpis letovanja v letu 1990 Po sklepu komisije za družbeni standard z dne 2. 2. 1990 objavljamo razpis za zbiranje prijav za letovanje v Elanovih počitniških enotah I. PRAVICA DO UPORABE ELANOVIH POČITNIŠKIH ENOT Pravico do uporabe Elanovih počitniških enot imajo: 1. delavci podjetja ELAN v rednem delovnem razmerju, 2. delavci podjetja ELAN, ki so sklenili delovno razmerje za določen čas (samo v času delovnega razmerja) 3. Elanovi upokojenci, 4. Elanovi štipendisti, 5. delavci iz ELAN-Brnca, 6. poslovni partnerji podjetja ELAN in 7. zunanje osebe. Pri razvrščanju prosilcev za letovanje upoštevamo navedeni vrstni red, kar pomeni, da imajo absolutno prednost delavci v rednem delovnem razmerju. Če so kapacitete polno zasedene, vse naslednje kategorije upravičencev odpadejo. Letovanje poslovnih partnerjev odobrava komisija za družbeni standard na podlagi pisnega priporočila (obrazec) članov poslovodnega odbora ali direktorjev programov in sektorjev. Prav tako komisija za družbeni standard odobrava letovanje zunanjih oseb, za katere lahko vloži prošnjo (obrazec) samo delavec podjetja ELAN, ki s tem prevzema tudi vso odgovornost za ravnanje uporabnika. II. PREDNOST PRI LETOVANJU Kriterije za prednost pri letovanju, predvsem v času kolektivnega dopusta, bo določila komisija za družbeni standard, ko bo znano število prijav. Kriteriji v bistvu ostajajo enaki kot prejšnja leta, tudi letos pa velja načelo, da se med kolektivnim dopustom ne morejo prijaviti tisti delavci, ki kolektivnega dopusta nimajo. Če sta v podjetju ELAN zaposlena oba zakonca, se lahko prijavita dve leti zapored z enoletnim presledkom. III. IZMENE ZA LETOVANJE Krajše — 8-dnevne izmene veljajo za vse enote v Istri, na Krku, Selcah, Bohinjski Bistrici, na Krvavcu ter Atomskih, Čateških in Dolenjskih toplicah, daljše — 10-dnevne pa za Pakoštane in vse otoke (razen Krka). 8-dnevne izmene 1. izmena od 26. 6. do 4. 7. 1990 2. izmena od 4. 7. do 12. 7. 1990 3. izmena od 12. 7. do 20. 7. 1990 4. izmena od 20. 7. do 28. 7. 1990 - KD 5. izmena od 28. 7. do 5. 8. 1990 — KD 6. izmena od 5. 8. do 13. 8. 1990 7. izmena od 13. 8. do 21. 8. 1990 8. izmena od 21. 8. do 29. 8. 1990 9. izmena od 29. 8. do 6. 9.1990 10-dnevne izmene: 1. izmena od 28. 8. do 8. 7. 1990 2. izmena od 8. 7. do 18. 7. 1990 3. izmena od 18. 7. do 21. 7. 1990 — KD 4. izmena od 28. 7. do 7. 8. 1990 — KD 5. izmena od 7. 8. do 17. 8. 1990 6. izmena od 17. 8. do 27. 8. 1990 in 7. izmena od 27. 8. do 6. 9. 1990 V času določenih izmen ni možno koriščenje drugačnih terminov, možno je samo podaljšanje zadnje oziroma koriščenje prve izmene pred določenim datumom. IV. KJE IN KAKO BOMO LETOS LAHKO LETOVALI? V letošnjem letu imamo na razpolago skupaj 67 počitniških enot s skupno 343 ležišči v 19 različnih krajih in sicer: PRIKOLICE: — 3 v Uliki pri Poreču (Naturist centar Ulika) — 4 v Vrsarju (Avtokamp Funtana — Valkanela) — 3 v avtokampu Zagori (Novi Vinodolski) — 3 v Baški na otoku Krku (Avtokamp Zablače) — 1 v Baški na otoku Krku (Avtokamp Bunculuka — nudistični) — 2 na Malem Lošinju (Avtokamp Čikat) — 2 v Pakoštanah (pri Zadru — Avtokamp Kozarica) — 2 v Podčetrtku (Avtokamp Atomske toplice) — 1 v Dolenjskih toplicah. Vse prikolice imajo po 5 ležišč (razen treh v Zagorih 4 ležišča) opremljene pa so tako, da je v njih možno kuhati (osnovna posoda in pribor za kuhanje, štedilnik, hladilnik). BUNGALOVI: — (V Lanterni pri Poreču (Avtokamp LANTERNAKAMP) Bungalovi imajo po 4 ležišča in so opremljeni tako kot prikolice z osnovno posodo za kuhanje, imajo pa tudi lasten WC s kopalnico. APARTMAJI: — 5 v Červarju pri Poreču (2x4 osebe, 2x5 oseb, 1x8 oseb) — 2 v Dugi uvali pri Marčani (2x4 osebe) — 5 v Loparih na Lošinju (vsi za 6 oseb) — 7 v Martinščici na Cresu (5x4 osebe, 2x5 oseb) — 9 v Gajcu na Pagu (vsi za 7 oseb) — 4 v Bohinjski Bistrici (2x3 osebe, 1x4 osebe, 1x6 oseb) — 2 na Krvavcu (1x4 osebe, 1 x 7 oseb) POČITNIŠKE HIŠICE: — 3 v Selcah — Avtokamp Selce (vse za 5 oseb) — 3 v Čateških toplicah (vse za 6 oseb) Hišice v Selcah so opremljene z jedilnim priborom in priborom za kuhanje kave, hladilnikom in kuhalnikom, vendar pa je kuhanje hrane prepovedano; prehrana pa je obvezna v restavraciji Združenja Lesarjev Slovenije (tu naj se prijavijo samo tisti, ki želijo imeti organizirano prehrano). Hišice imajo WČ s kopalnico. Hišice v Čateških toplicah imajo z opremo za kuhanje in lasten WC s kopalnico. V hišice je napeljana termalna voda. V. CENE ZA UPORABO POČITNIŠKIH ENOT Cene bodo znane po zaključnem računu in jih bomo objavili takoj, ko jih bo potrdil delavski svet. Bodo pa za različne vrste objektov in uslug različne. Za delavce iz Brnce, poslovne partnerje in zunanje uporabnike veljajo ekonomske cene. VI. NAVODILA IN OPOZORILA UPORABNIKOM 1. S počitniško enoto ravnajte odgovorno in gospodarno. 2. V času letovanja odgovarjate za ves inventar, opremo in tudi za sam objekt, ki ga uporabljate, 3. Preglejte popis drobnega inventarja in osnovnih sredstev in ugotovite dejansko stanje, odstopanja pa pišite v knjigo pripomb. 4. Morebitne okvare in napake poskusite odpraviti sami ali pa preko recepcije poiščite ustreznega strokovnjaka. 5. Ob odhodu počitniško enoto očistite (posebej to velja za hladilnik, ki naj bo po odhodu odprt). 6. Ob odhodu zaprite okna, pogasite luči, izklopite štedilnik in ostale električne naprave. 7. Upoštevajte hišni red kampa oziroma naselja. 8. Ključi počitniških enot so v recepcijah, kjer jih dobite na podlagi napotnic in osebnih dokumentov. 9. V počitniške enote je strogo prepovedano voditi kakršnekoli živali. 10. Menjava letovalcev je ob 12. uri, tako, da prvi dan, ki je napisan na napotnici lahko pridete v počitniški enoto ob 12. uri, zadnji dan, ki je napisan na napotnici, pa ste lahko v enoti prav tako do 12. ure. 11. Posteljno perilo je treba povsod vzeti s sabo (razen Krvavec in Duga uvala). Uporaba posteljnega perila je obvezna. 12. Za majhne otroke so v vsaki enoti nepremočljiva platna, katera obvezno uporabite in tako zaščitite vzmetnice. 13. Kakršnekoli zamenjave počitniških enot brez vednosti odgovornih v Elanu niso dovoljene, prepovedano pa je tudi počitniške enote oddajati v uporabo drugim osebam. 14. Čistila in krpe naj vsakdo prinese s seboj. 15. Morebitne dodatne stroške, ki bi jih imeli v zvezi s počitniško enoto (plin, popravila), boste dobili povrnjene na podlagi računa, na katerem pa morata biti pečat in podpis. 16. Zadnji dan letovanja se javite v recepciji, kjer se odjavite, oddate ključ in poravnate stroške (turistična taksa, prijava, zavarovanje . . .). (Nadaljevanje na 11. struni) V Martinščici na Cresu ima Elan 7 počitniških apartmajev Prijavnica za letovanje v letu 1990 (Izpolnite čitljivo s tiskanimi črkami) 1. Priimek in ime--------------------- 2. Zaposlen v delovni enoti. 3. V Elanu sem zaposlen skupno . 4. Po odločbi sem upravičen do _ let. dni dopusta. 5. Kolektivni dopust: a) nimam (ustrezno obkroži) b) imt imam od 21. 07. do 05. 08.1990 (5. Zakonec zaposlen v . a) nima kolektivnega dopusta b) ima kolektivni dopust ___________________do _ od--------------- (ustrezno obkroži in vpiši datum) 7. Prijavljam se za letovanje: 1. kraj 2. kraj. (obvezno navedite 2 kraja in dva termina) 1. termin od---------------------do------ 2. termin od---------------------do------ ali 8. V času kol. dopusta sem nazadnje letoval v letu Letoval sem v---------------------------—------- (navedite kraj letovanja) 9. Izven kol. dopusta sem nazadnje letoval v letu Letoval sem v --------------------------------- (navedite kraj letovanja) 10. Z menoj bodo letovali: a) zakonec -------------------------------------- . datum rojstva b) otroci brez lastnega dohodka c) ostali _ datum rojstva _ _ datum rojstva _ _ datum rojstva - datum rojstva. datum rojstva - datum rojstva. datum rojstva. . datum rojstva. SM. . ali V kolikor v rubriki »ostali« prijavljate osebe, ki imajo z Elanom kakršnokoli zvezo (upokojenci, štipendisti, delavci Elana) le to vidno označite. 11. Letujem zdravstveno (priložiti priporočilo zdravnika) 12. Z izpolnitvijo te prijavnice in lastnoročnim podpisom se obvezujem, da krijem morebitne stroške, ki bi nastali zaradi neizkoriščenega termina po moji krivdi. Tako nastale stroške mi lahko odtegnete od mojega osebnega dohodka. 13. Soglašam, da mi strošek nočnin obračunate ob izplačilu mojega OD. Opozorilo: Nepopolnih prijavnic komisija ne bo obravnavala. Datum: Podpis: Boljši rezultati tekmovalcev na Elanovih smučeh Svetovni pokal v alpskih disciplinah — moški: — slalom, 6. 1. 1990, Kranjska gora (JUG) 6. Oie Kristian Furuseth (NOR) — slalom, 7. 1. 1990, Kranjska gora (JUG) 1. Armin Bittner (BRD) 7. Ole Kristian Furuseth (NOll) — slalom, 12. 1. 1990, Schladming (AUT) 1. Armin Bittner (BRD) — veleslalom, 14. 1. 1990, La Villa (ITA) 5. Ole Kristian Furuseth (NOR) 6. Fredrik Nyberg (SWE) 11. Kjetil Aamodt (NOR) 13. Sašo Robič (JUG) 15. Christian Gaidet (FRA) — slalom, 21. 1. 1990, Kitzbuhel (AUT) 2. Ole Kristian Furuseth (NOR) 3. Armin Bittner (BRD) — veleslalom, 23. 1. 1990, Veysonnaz (SUI) 4. Ole Kristian Furuseth (NOR) 6. Kjetil Aamodt (NOR) 12. Sašo Robič (JUG) 15. Mitja Kunc (JUG) — superveleslalom, 29. 1. 1990, Val d’Isere (FRA) 4. Ole Kristian Furuseth (NOR) 11. Hans Stuffer (BRD) — superveleslalom, 30. 1. 1990, Les Menuires (FRA) 2. Ole Kristian Furuseth (NOR) 10. Jean Luc Cretier (FRA) 14. Kjetil Aamodt (NOR) — superveleslalom, 6. 2. 1990, Courmayeur (ITA) 6. Hans Stuffer (BRD) Svetovni pokal v alpskih disciplinah — ženske: — slalom, 6. 1. 1990, Piancavallo (ITA) 5. Veronika Šarec (JUG) 7. Anette Gersch (BRD) 8. Mateja Svet (JUG) 9. Kristina Andersson (SWE) — veleslalom, 8 13. Mateja Svet 1. 1990, Hinterstoder (AUT) (JUG) — slalom, 9. 1. 1990, Hinterstoder (AUT) 6. Nataša Bokal (JUG) 10. Kristina Andersson (SWE) — slalom, 14. 1. 1990, Haus (AUT) 1. Veronika Šarec (JUG) 5. Mateja Svet (JUG) 8. Kristina Andersson (SWE) 9. Nataša Bokal (JUG) 11. Katjuša Pušnik (JUG) — veleslalom, 20. 1. 1990, Maribor (JUG) 1. Mateja Svet (JUG) 12. Katjuša Pušnik (JUG) — slalom, 21. 1. 1990, Maribor (JUG) 4. Mateja Svet (JUG) 6. Kristina Andersson (SWE) 9. Katjuša Pušnik (JUG) 10. Nataša Bokal (JUG) 15. Anette Gersch (BRD) — veleslalom, 28. 1. 1990, Santa Caterina (ITA) 8. Mateja Svet (JUG) 10. Merethe Fjeldavli (NOR) — veleslalom, 5. 2. 1990, Veysonnaz (SUI) 1. Mateja Svet (JUG) 4. Veronika Šarec (JUG) Svetovni pokal v smučarskih skokih: 16. 12. 1989, Sapporo (JPN) 8. Risto Laakkonen (FIN) 9. Ron Richards (CAN) 11. Staffan Tallberg (SWE) 13. Primož Ulaga (JUG) 17. 12. 1989, Sapporo (JPN) 7. Risto Laakkonen 8. DieterThoma 10. Staffan Tallberg 12. Andreas Bauer 30. 12. 1989, Oberstdorf (BRD) 1. Dieter Thoma 2. Josef Heumann 4. Risto Laakkonen 7. Matti Nykanen 10. Ole G. Fidjestol 12. Ron Richards 13. Primož Ulaga I.1. 1990, Garmisch (BRD) 2. Risto Laakkonen 4. Matti Nykanen 5. DieterThoma 11. Josef Heumann 4. 1. 1990, Innsbruck (AUT) 4. Josef Heumann 5. Risto Laakkonen 6. Dieter Thoma 13. Primož Ulaga 15. Franci Petek 6. 1. 1990, Bischofshofen (AUT) 2. Dieter Thoma 3. Ole G. Fidjestol 6. Vegard Opaas 8. Miran Tepeš 14. Primož Ulaga 14. Risto Laakkonen 12. 1. 1990, Harachov (TCH) 1. DieterThoma 17. 1. 1990, Zakopane (POL) 3. Ole G. Fidjestol 6. Miran Tepeš 9. Primož Ulaga 14. Vegard Opaas 7. 2. 1990, St. Moritz (SUI) 8. Dieter Thoma II. Andreas Bauer 12. Risto Laakkonen 13. Miran Tepeš 9. 2. 1990, Gstaad (SUI) 2. Miran Tepeš 11. Ron Richards 13. Andreas Bauer 15. Jan Boklov 11. 2. 1990, Engelberg (SUI) 1. Franci Petek 3. Primož Ulaga 11. Ron Richards 12. DieterThoma 13. Miran Tepeš 13. Risto Laakkonen 16. 2. 1990, Val di Fiemme (ITA) 1. Roberto Cecon 10. Ole G. Fidjestol 15. Ake Norman 18. 2. 1990, Val di Fiemme (ITA) 3. Stefan Ziind 7. DieterThoma 8. Ole G. Fidjestol 10. Franci Petek (FIN) (BRD) (SWE) (BRD) (BRD) (BRD) (FIN) (FIN) (NOR) (CAN) (JUG) (FIN) (FIN) (BRD) (BRD) (BRD) (FIN) (BRD) (JUG) (JUG) (BRD) (NOR) (NOR) (JUG) (JUG) (FIN) (BRD) (NOR) (JUG) (JUG) (NOR) (BRD) (BRD) (FIN) (JUG) (JUG) (CAN) (BRD) (SWE) (JUG) (JUG) (CAN) (BRD) (JUG) (FIN) (ITA) (NOR) (SWE) (SWE) (BRD) (NOR) (JUG) 25. 2. 1990, Vikersund (NOR) svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1. Dieter Thoma (BRD) 2. Matti Nykanen (FIN) 5. Ole Gunnar Fidjestol (NOR) 10. Roberto Cecon (ITA) 11. Per Inge Talberg (SWE) 12. Jon Inge Kjorum (NOR) 15. Miran Tepeš (JUG) (Nadaljevanje z 8. strani) VII. PRIJAVE Interesenti za letovanje v naših počitniških enotah morajo izpolniti prošnjo za letovanje, ki je v Smučini (srednji list) in jo najkasneje do 23. 3. 1990 oddati v pisarno informacije ali v kadrovsko službo. Prošnja mora biti izpolnjena v celoti, točno in čitljivo! Posebej opozarjamo, da vpišete dva kraja in dva termina, kar je potrebno zaradi lažjega razporejanja, kadar je za isti kraj ali termin prijavljenih več oseb. Vsi, ki se bodo uvrstili za letovanje v času KD, termina načeloma ne morejo izbirati (izjemoma samo tisti, katerih zakonci imajo KD v istem terminu). Ker je vsako leto več prijav za zidane objekte in počitniške hišice, mora vsakdo, ki se prijavlja za tak objekt, kot drugo možnost napisati prikolico. Če bo več prijav za zidane enote, bodo prednost za le-te imeli tisti delavci, ki so v prejšnjih letih uporabili prikolice. Prošnje, ki ne bodo POPOLNE in tiste, ki ne bodo oddane do 23. 3. 90 NE BODO UPOŠTEVANE. Prav tako ne bodo upoštevane tudi prošnje, za katere bomo ugotovili, da vsebujejo neresnične podatke. Tisti, ki bodo letovali iz zdravstvenih razlogov, naj priložijo tudi zdravniško priporočilo, zaradi česar naj se javijo v naši obratni ambulanti. Delavci, ki bodo uveljavljali zdravnikovo priporočilo za otroke, ne bodo imeli prednosti pred ostalimi delavci in naj iščejo možnost preko zdravstvenih kolonij, kjer otroci lahko koristijo tudi daljše termine. Za eno počitniško enoto se lahko prijavi toliko oseb, kolikor je ležišč (dva otroka do starosti 10 let lahko ležita v eni postelji). Takoj, ko bo komisija za družbeni standard izdelala dokončni razpored, bodo vsi obveščeni kam, in kdaj so razporejeni, oziroma iz kakšnih razlogov prijava ni bila upoštevana. UPOKOJENCI se za letovanje lahko prijavijo od 2. 4. 1990 do 6. 4. 1990 od 12. do 15. ure SAMO OSEBNO pri tov. VIDIC Zdravku v ELANU. Po 9. 4. 90 se bodo lahko prijavili tudi delavci iz Brnce in Elanovi štipendisti ter druge osebe, seveda pod pogojem, če bodo še prosti termini. VIII. ODJAVE Ker je bilo v prejšnjih letih izredno veliko odjav (vsako leto od 80 do 100), je komisija za družbeni standard sprejela naslednjo lestvico plačila stroškov: 1. odjava do 60 dni pred pričetkom letovanja — 0 % cene letovanja 2. odjava 40 do 60 dni pred pričetkom letovanja — 20 % cene letovanja 3. odjava 20 do 40 dni pred pričetkom letovanja — 40 % cene letovanja 4. odjava 10 do 20 dni pred pričetkom letovanja — 60 % cene letovanja 5. odjava 5 do 10 dni pred pričetkom letovanja — 80 % cene letovanja 6. odjava do 5 dni pred pričetkom letovanja — 100 % cene letovanja oziroma če se lahko objekt še odda — 80 % cene letovanja INTERESENTI ZA LETOVANJE V CASU PRVOMAJSKIH PRAZNIKOV NAJ ZA TA CAS IZPOLNIJO POSEBNO PRIJAVNICO, KI JO DOBIJO PRI VIDIC ZDRAVKU V SPLOŠNEM SEKTORJU. z. V. Dejavnost osnovne organizacije sindikata DO Elan v letu 1989 Na občnem zboru sta sodelavcem spregovorila tudi predsednik delavskega sveta Vinko Selčan in tajnik sindikata Tone Jošt Za izvršni in nadzorni odbor sindikata OO ZSS DO Elan je bilo leto 1989 drugo leto njunega mandata, za tretjino članov izvršnega odbora pa tudi že drugi mandat. Tako lahko ocenimo, da smo ohranili delovno kontinuiteto iz preteklih let. Če ocenjujemo naše delo glede na delovno usmeritev za leto 1989, lahko ugotovimo, da smo jo izpolnili ter bili aktivni na vseh področjih od obravnavanja rezultatov poslovanja, planskih dokumentov, samoupravnih odnosov, socialne politike pa do kulturnega, športnega in rekreacijskega področja. V letu 1989 je imelo predsedstvo IO OOS (11 članov) 8 sej, celotni izvršni odbor OOS (41 članov) pa 5 sej, od tega 4 skupaj s sekretariatom ZK in delavskim nadzorstvom. Udeležba na sejah je bila 66 %, kar je kljub dvoizmenskemu delu dokaj skromna udeležba, saj je bila v preteklih letih v povprečju več kot 70 %. Za delo sindikata je bilo v preteklem letu porabljenih 418 delovnih ur, kar je z ozirom na obsežnost obravnavane tematike sorazmerno malo. Poleg obravnave priprav na preobrazbo podjetja, rezultatov gospodarjenja, priprav na prenovo sindikata in internih sindikalnih akcij smo največ časa na svojih sejah porabili za obravnavo pritožb delavcev zaradi kršenja njihovih pravic. Če smo prejšnja leta ugotavljali, da se delavci večinoma pritožujejo na sklepe disciplinske komisije, pa je lani poraslo število pritožb na sklepe komisije za delovna razmerja ali na sklepe direktorjev programov zlasti glede prerazporeditev delavcev. Osnovna organizacija sindikata DO Elan je tudi v preteklem letu izvedla vse svoje tradicionalne akcije kot so sindikalni piknik, občni zbor sindikata, novoletno obdaritev otrok Elanovih delavcev, obdaritev sodelavk ob 8. marcu. Za svoje člane pa smo organizirali tudi razne ugodne nakupe ozimnice, konfekcije, ter seveda tradicionalno prodajo smuči in smučarskih palic III. kvalitete. Na kulturnem področju je bilo v letu 1989 nekaj manj organiziranih ogledov predstav v Ljubljani (v organizaciji OS ZSS Radovljica), bile pa so našim članom dokaj redno na voljo brezplačne vstopnice za ogled raznih dramskih predstav, koncertov in folklornih prireditev v bližnji okolici. V avli upravne stavbe smo pripravili tudi 2 likovni razstavi. Na športnem področju že nekaj let zapored opažamo na splošno manjši interes zaposlenih za redno športno aktivnost. Poleg tega pa lanska zelena zima ni omogočila smučanja in smučarskih tekov, ki sta sicer najbolj razširjeni rekreacijski obliki med Ela-novci. Da slika na rekreacijskem področju le ni tako črna, pa je poskrbelo večje zanimanje za tenis med zaposlenimi. Da bi popularizirali ta šport med Elanovci, smo pripravili tudi 2 začetniška teniška tečaja. V okviru SŠD Elan deluje 11 sekcij (smučarska alpska, smučarska tekaška, kegljaška, odbojkarska, strelska, nogometna, namiznoteniška, košarkarska, hokejska in šahovska), v katerih aktivno sodeluje 205 delavcev, kar predstavlja 15% zaposlenih. Na občinskih sindikalnih igrah so člani SŠD Elan osvojili skupno 2. mesto, nekaj prvih mest po posameznih disciplinah, dobre rezultate pa so dosegli tudi v ligaških tekmovanjih, ki se jih udeležujejo. Razen Elanovih in občinskih sindikalnih prvenstev so se naši delavci udeleževali tudi drugih športnih prireditev v bližnji in daljni okolici (odbojkarski, košarkarski, nogometni turnirji, kolesarski in tekaški maratoni), ter nastopali v občinskih in gorenjskih ligah (kegljači, košarkarji, odbojkarji). Tudi subvencioniranje pri nakupu kart za smučanje, plavanje in tenis je bila ena od oblik skrbi za rekreacijo delavcev. Xone Jošt Sprejeli smo Statut družbenega podjetja Elan, tovarne športnega orodja p. o. ELAN - BEGUNJE ■VOLILNA KOKI SI J A Begunje, 21.12.1989 Volilna enota: DO ELAN H E Z IT L T 'A T REFERENDUMA o spremembah in dopolnitvah STATUTA DO ELAN tovarna športnega orodja p.o. Begunje, ki Je bil 21. 12. 19S9 Tek. St. VOLIŠČE VOLILNIH UPRAVIČ. VOLILO % VOLILO ZA % VOLILO PROTI % .NEVELJAV. % NI VOLILO % 1 (2*10) 2_(4*6*8) 3 <+ 5 6 7 8 9 10 11 1. SMUČI 578 311 82,5 228 60,5 77 20,4 6 1,6 67 17,7 2. PLASTIKA 259 215 90 191 80 16 6,7 8 5,3 24 10 5. ŠPORT.ORODJE l