146 Ventil 23 /2017/ 2 ■ 1 Uvod Prevoz nevarnega blaga po estah železni ah zrak in vodi morja in reke je v svet močno reg liran e samo da gre za prevoz znotraj po samezne države nevarno blago na mreč velikokrat prečka meje držav z tega razloga so v okvir dr ženih narodov nastali sporaz mi ki rejajo prevoz tovrstnega blaga V na i državi je ta prevoz krovno re jen z Zakonom o prevozu nevarnega blaga a se v odvisnosti od vr ste transporta sklicuje na omenjene mednarodne sporaz me V estnem prometu je to Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnih snovi po estah oz t i Nevarno blago so snovi materiali in predmeti ki so razvr čeni po ra zredih na eksplozivne snovi pline vnetljive tekočine vnetljive trdne snovi samovnetljive snovi snovi ki v stik z vodo spro čajo vnetljive pline perokside organske peroksi de str pe k žne snovi radioak tivne snovi jedke snovi in dr go evarno blago so t di odpadki pripravki in jedrski material če iz polnjujejo pogoje za uvrstitev med nevarno blago Embalaža je vsaka embalažna eno ta za polnjenje z nevarnim blagom sodi vreče ročke me ana in se stavljena embalaža vsebniki isterne zabojniki ali dr ge emba lažne enote akonodaja zahteva da je nevarno blago pakirano skladno z medna rodnimi pravili in da se v skladu z njimi t di prevaža a pravila jasno postavljajo zahteve za izdelavo em balaže določajo način porabe in označevanje zahteve za stalno kon trolo in transport Pomembno je da se vsi sodel joči zavedajo nevarno sti ki pretijo pri prevoz nevarnega blaga in da so storjeni vsi krepi s katerimi se zagotavlja varnost lj di živali in okolja Periodični pregledi so vitalnega pomena da isterne na katerih je po darek v tem člank izpolnj je jo predpisane zahteve v elotni ži vljenjski dobi eprav je na prvem mest da lastnik kot dober gospo dar skrbi za ustrezno stanje vozila in njegove opreme pa je mehanizem kontrole poobla čenega kontrol nega organa vitalnega pomena za ohranjanje zaupanja v stanje emba laže za prevoz nevarnega blaga natančno določa način pre gledovanja in roke v odvisnosti od vrste istern V osnovi predvideva pregled cistern pred prvo uporabo začetni ali prvi pregled zatem pa periodično vmesne in redne pre glede zredni pregledi pa se vedno opravljajo po izrednih dogodkih a članek se osredotoča na redne in vmesne preglede ki so obveznost porabnika lastnika istern ■ 2 Periodični pregledi cistern ■ 2.1 Redni pregled pis zahtev za redne preglede kot jih navaja bolj po drobno pa jih opis je se nana a na sledeči sk pini pritrjene isterne vozila ister ne zamenljive isterne in ba terijska vozila isterne zabojnike zamenljiva telesa isterne in Predpisani rok za preglede prve sk pine je est let za dr go sk pino pa pet let Pregled mora vklj čevati vsaj sledeče aktivnosti pregled dok menta ije in iden ti ka ijo posode NEVARNE SNOVI Pregledovanje vozil za prevoz nevarnega blaga Joaquín LÓPEZ LÓPEZ, Domen SENICA, Andrej GLIŠIČ, Zoran GLIŠIČ, David KOLAR, Rok GERMŠEK, Andrej LEŠNJAK Izvleček: lanek opis je zahteve za pregled vozil za prevoz nevarnega blaga v sklad z veljavno zakonodajo in zahtevami mednarodnega sporaz ma o prevoz nevarnega blaga Posebej se osredotoča na pre voz nevarnega blaga idov v isternah kot jih opredelj je v poglavj ter prikaz je najpogostej e pomanjkljivosti ki se odkrijejo pri pregledih Ključne besede: prevoz nevarnega blaga isterne periodični pregledi oa n L pez L pez niv dipl z omen eni a niv dipl inž ndrej li ič niv dipl biol oran li ič niv dipl inž mag avid olar niv dipl inž ok erm ek inž dr n drej Le njak niv dipl inž vsi e hna d o o Lj bljana 147Ventil 23 /2017/ 2 NEVARNE SNOVI z nanji pregled notranji pregled presk s tesnosti isterne in njene opreme kontrolo brezhibnosti delova nja vse opreme presk s s hidravličnim tlakom kontrolo asije oz podvozja isterne Pred začetkom pregledov mora biti posoda oči čena tako znotraj kot z naj o je pomembno tako za vse vizualne preglede kot tudi za tesno stne in tlačne ■ 2.1.1 Pregled dokumentacije in identifikacija cisterne Pred začetkom pregleda je potreb no preveriti ali je na voljo vsa po trebna tehnična dok menta ija in jo v streznem obseg pre čiti V ta okvir sodi: erti kat o prvem pregled če gre za prvi periodični pregled erti kat o zadnjem rednem pregled erti kat o zadnjem vmesnem pregled če e ni bilo rednega pregleda dok menta ija o isterni Na osnovi teh dokumentov je po trebno preveriti skladnost doku menta ije in isterne vklj čno z vsemi podatki navedenimi na napi sni tabli i Preveriti je potrebno osnovne di menzije in geometrijo Vse dimen zije se morajo skladati z risbo po sode denti irati je potrebno t di oznake o vrsti vgrajenega materiala Veliko pozornost je potrebno na meniti morebitnim popravilom e je do tega pri lo mora biti na voljo vsa potrebna dokumentacija o vrsti in tehnologiji popravila ter postop k preverjanja skladnosti Popravila ki niso bila izvedena na kontrolira no so zelo problematična saj lahko na isterni povzročijo veliko kodo ■ 2.1.2 Zunanji pregled Zunanji pregled nam da prve in zelo pomembne informacije o cisterni in njenem stanj Pri tem se osredotoča mo na stanje ma teriala geometrijo morebitne poškod be in popravila a začetk po po trebi odstranimo prevleko za izola ijo obloge vendar zgolj v minimalno potrebnem obseg Zatem je potrebno pregledati: stanje povr ine isterne geometrijo i sterne obloge prevle ke antikorozij sko za čito in izola ijo pritrditev isterne na podvozje oznake Večina pregledov je viz alnih pri čemer si je potrebno pomagati z strezno dok menta ijo Po potrebi se naredijo meritve ozemljitvenega priklj čka Najpogostejše odkrite nepravilnosti so posledi a mehanskih po kodb in si er gre za po kodbe plastično de orma ijo na pla č in podni i ter za po kodbe izola ije Primer je vi den na sliki 1 ■ 2.1.3 Notranji pregled Cilj notranjega pregleda je preveri tev stanja notranje površine cister ne e posebej se posvetimo nasle dnjim detajlom: koroziji razpokam napakam v zvarnih spojih stanj morebitnih za čitnih oblog Viz alni pregled izvedemo tako da vstopimo v isterno e konstr k ija to onemogoča je potrebno ta pre gled opraviti indirektno – z daljinsko vodeno optično opremo a način mora omogočati odkrivanje istih ne pravilnosti kot direktni pregled isterne so pri porabi podvržene različnim medijem ki lahko po ko d jejo njeno povr ino merje njem je potrebno gotoviti če je debelina stene e vedno večja od minimalno predpisane ki je poda na v dok menta iji oz na tabli i posode Pri merjenj je potrebno posvetiti posebno pozornost kri tičnim mestom ki so praviloma na spodnjem del posode ok od najnižjega dela e obstaja s m da so lahko v zva rih ali na osnovnem material je potrebno uporabiti ustrezne meto de nepor itvene kontrole kot so kontrola s penetranti ali magnetni mi del i oz ltrazvočna in radio gra ska kontrola Pri notranjem pregledu naletimo na vrsto tipičnih po kodb ki so posle di a različnih dejavnikov azpoke na valobranih nastanejo v večini zaradi napačne porabe isterne lahko pa je t di konstr k ijska napaka a po jav jamičaste ali pitting korozije slika 2 je lahko vzrok v tem da material isterne ni primeren za medije ki se prevažajo da isterna ni bila pravilno či čena itd Po kodbe tesnil na po krovih slika 3 so lahko povezane z vrsto tesnila ali medija iztro enostjo ali pa tudi z neprimernim rokova njem Pri pregledih opažamo da imajo že nekatere nove cisterne minimalno dovoljeno debelino pla ča včasih pa t di nižjo od dovoljene Slika 1. Plastična deformacija na dnu cisterne 148 Ventil 23 /2017/ 2 ■ 2.1.4 Preskus s hidravličnim tlakom – tlačni/trdnostni preskus Presk s s hidravličnim tlakom nam da osnovno informacijo o integriteti isterne in pripadajoče opreme ot že samo ime pove ga opravljamo s tekočino samo izjemoma s plinom vendar z upoštevanjem vrste doda tnih varnostnih pogojev Preskusni medij mora biti izbran tako da ne po kod je materiala posode oz armat r in hkrati t di kompatibilen z mediji ki se preva žajo v isternah Presk sni medij ne sme biti vnetljiv ali str pen e presk amo s tekočino mora biti prostor napolnjen do minimalno 99 vol mna Preskus z vodo je potrebno opraviti pri temperat rah vi jih od V nasprotnem primeru je potrebno zagotoviti način ki prepreč je zmr zovanje npr z dodajanjem aditivov ako je treba biti pozoren da se ne pojavi nevarnost krhkega loma Celotno posodo najprej preskusimo s tlakom ki je naveden kot presk sni tlak na posodi Pri večprekatnih posodah preskusimo še vsak prekat posebej pri čemer morajo biti med preskušanjem drugi prekati prazni in brez tlaka Presk sni tlak posame znega prekata je kratnik delov nega tlaka V presk anje morata biti zajeti vsa oprema in armatura z izje mo varnostne opreme lak vedno merimo na najvi ji točki isterne as presk anja držanja na tlak je minimalno min t pri neizolira nih in min t pri izoliranih ister nah Pogoji za spe en presk s so ni p čanja ni trajne de orma ije isterne ni pad a tlaka v praksi to po meni da ni vi ji od bar min Pri tlačnem presk s se lahko po kažejo napake ki so posledi a dolgotrajne porabe korozije ali mehanskih po kodb na od teh – odtrgano uho na pokrovu – kot posledica korozije je prikazana na sliki 4 ■ 2.1.5 Preskus tesnosti cisterne in njene opreme Zahteve za tesnostni preskus so po dobne kot za hidravlični presk s pri čemer je največja razlika v presk snem tlak Tlak preskušanja je odvisen od vr ste posode in je načeloma enak de lovnem tlak isterne V primer uporabe plina kot preskusnega me dija mora biti vsaj delovnega tlaka oz minimalno bar istem preskušanja mora biti opremljen z varnostno opremo proti prekorači tvi tlaka ki je nastavljena na presk snega tlaka Vsak prostor mora biti vsaj min pod tlakom v primer da gre za i sterno brez izola ije si er min Pri uporabi plinastega medija si pri evalva iji pomagamo z milni o pri čemer ne sme biti nobenih indika ij p čanja Pri presk anj s tekočino je kriterij pade tlaka ki mora biti skladen z zahtevami vrednost Slika 3. Poškodba tesnila na pokrovu cisterneSlika 2. Jamičasta ali pitting korozija na plašču cisterne Slika 4. Odtrgano uho na pokrovu pri tlačnem preskusu NEVARNE SNOVI 149Ventil 23 /2017/ 2 V primer da smo izvedli hidravlič ni presk s tesnostnega presk sa ne opravljamo ločeno ■ 2.1.6 Pregled opreme cisterne V ta okvir spada preverjanje delova nja armat r nastavitve varnostne ga ventila stanja razpočnih diskov delovanja odd nega ventila pre gleda se stanje prirobni in tesnil eksibilnih evi ipd ajvečkrat se srečamo s po kodba mi in nedelovanjem zapornih venti lov Vzroki so različni od nevestne porabe do obrabe opreme ■ 2.1.7 Kontrola šasije oz. podvozja cisterne o je eno od področij kjer so več krat opazne pomanjkljivosti ki se nana ajo na podpore in ojačitve isterne na pritrditve na asijo oz podvozje oz morebitne za čitne elemente Vse na tete elemente je potrebno viz alno pregledati pre veriti zvarne spoje in vijačne zveze Za preverjanje stanja konstrukcije je potrebno po potrebi odstraniti del antikorozijske za čite Najpogostejše nepravilnosti pri tem pregled so plastične de orma ije podvozja ter pop čeni in po ko dovani pritrdilni vijaki med cisterno in asijo e po kodbe so posledi a mehanskih dar ev ali in korozije Primer poškodovanih vijakov je pri kazan na sliki 5 ■ 2.2 Vmesni pregled o je prvi pregled ki ga je potreb no opraviti po začetk porabe isterne in je manj obsežen od re dnega pregleda ki sledi kasneje Zahteve za pregled so podane v Pri vmesnem pregledu se izvede samo del aktivnosti oz pregledov kot se zahtevajo pri rednem pregle d ako je potrebno opraviti pregled dok menta ije in iden ti ka ijo posode z nanji pregled presk s tesnosti isterne in njene opreme kontrolo brezhibnosti delova nja vse opreme kontrolo asije oz podvozja isterne Pri vmesnem pregledu se ne izvede notranjega pregleda cisterne kot tudi ne tlačnega hidravličnega presk sa Na napisni tablici cisterne se po uspe no opravljenem pregled označijo mese in leto pregleda ter žig poo bla čen a ki je opravil pregled Rezultati pregleda morajo biti dok mentirani s erti ka tom oz potrdilom ki ga izda poobla čene za ■ 3 Zaključek obro vzdrževanje istern je zelo pomembno za varen transport ne varnih snovi elo pomembno vlo go pri tem imajo izvajal i periodič nih pregledov t i izveden i ega se najbolj zavemo ko pri de do nezaželenih izp stov ki pa so na srečo v zadnjem čas dokaj redki LITERATURA vropski sporaz m o mednaro dnem prevozu nevarnih snovi po esti European Agreement concerning the International Carriage of Dangerous Goods by Road) – ADR. [2] Zakon o prevozu nevarnega blaga radni list t radno preči čeno besedilo in isterne za prevoz nevarnega blaga – Pre sk anje pregled in označeva nje kovinskih istern Slika 5. Poškodovani vijaki za pritrditev cisterne na podvozje Inspection of vehicles for the transport of dangerous goods Abstract: nspe tions o vehi les or the transport o dangero s goods a ording to the re irements o the ropean greement on erning the nternational arriage o angero s oods b oad are presented in this arti le he main o s o the arti le is on the tanks or the transport o dangero s goods periodi inspe tions and the most ommon de ien ies Keywords: ransport o dangero s goods anks Periodi inspe tions NEVARNE SNOVI