V raztnotrivanje. Vsi znaki v naši organizaciji kažejo, da preživljamo krizo. Kje tiči vzrok? Prvi znak neenotnosti vsake organizacije je nezaupanje. Nezaupljivost vidi za vsakim ukrepom motiv, ki ga ne more spraviti v sklad ne s tovarištvom ne z duhovno strplji* vostjo. To razpoloženje ustvarja od dne do dne težje in nervoznejše ozračje, dokler ne privede do boja med osebnostmi za osebno* sti. Vsa toleranca in razumevanje stopita v ozadje, prične se boj brez skrupulozne izbire sredstev in je treba temeljitih ukrepov, da se stvari spravijo zopet na pravi tir. Tako daleč še nismo, in imajo moje mi= sli namen, da uredimo svoje interne zadeve, preden bo prepozno. Kaj je deklaracija? Ni ne pravilnik ne poslovnik. ki natanč« no določuje program aktivnega dela, ampak je tako abstrakten pbjm, da ga pojmuje le tisti, ki si jo je zapisal v srce in značaj. Je naša zvezda*vodnica in bežišče vseh per« spektiv naših poslovnikov in pravilnikov, da celo vsega neoficielnega dela posameznikov. In ni le pisanje namenjeno vodstvu, ampak tudi članstvu! Najprej je treba, da članstvo spozna idejno trdnost iz deklaracije, organizačne naloge in njen program. Vzgoja torej! Vodstvo ni vršilo, ali ni vršilo dovolj intenzivno te naloge? Prav! Ali nima tedaj članstvo vso pravico poznati te napake in zahtevati od vodstva, da krene z napakpoti? Naše članstvo ni nerazsodna masa, ki krene na pravo pot le če jo postavimo pred dovr« šena dejstva! Le to v podkrepitev. Kako se ponekod izbirajo delegati? Ne po temeljiti načelni razpravi naših skupnih zadev, ampak v vsej naglici, da se le absolvira nova točka dnev* nega reda. Kaj so delegati? Ali so nositelji idej pretežne večine, ali zastopniki kompro* misa, ali bojevniki za lastna načela? Če vidi kdo v tem majorizacijo, dobro: potem uve* dimo tudi v društva proporc, četudi sem mnenja, da je v tem oziru deklaracija do* volj jasna. Ali če je časovna potreba zahtes vala proporc navzgor, naj se konsekventno uveljavi tudi navzdol. Bojim pa se, da bo to tu in tam dovedlo do novih razburjenj, kajti težko si mislim v takem ozračju svobodno obravnavo naših problemov. In z majoriza« cijo je večkrat tako, da se ustvari, ko se hoče odstraniti. Vsa smer organizacije je v rokah vod* stva in za vse delo v organizaciji nosijo od* govornost osebnosti na vodstvu organiza« dje? Ne delim sicer tega mnenja, kajti sem prepričan, da mora ves naš delovni program sloneti na temelju skupnega dela vsega or* ganiziranega učiteljstva za splošne in skupnc koristi — ali predpostavljam, da bi to bilo res. Kje in kdo so osebnosti, ki bi prevzele novo vodstvo v roke in bi nam dale potrebne garancije, da bi bodisi njih imena. bodisi njih program ne ustvaril novega odpora in nove združitve opozicionalnih sil? Še to: Približevali smo se korak za ko* rakom dejstvu, da bi postali idejni, vodilni faktorji v državni stanovski organizaciii. Pazimo, da ne izgubimo te pridobitve! Še živi vera v naše sile in zmožnosti, glejmo, da je ne zapravimo. Razčistimo, kar je raz« čiščenja potrebno doma in tovariško brez takih pretreslja.jev, ki bi po mojem mnenju lahko dovedli do razkola. Teh par besed sem čutil dolžnost iznesti v veliki skrbi za našo skupnost. In so na* menjene vsem, ki enako čutijo in so prepri* čanja. da ni takih ovir, ki bi se ne dale pre* mostiti zaradi prepotrebnega skupnega dela. J. Ribičič.