218 RAZGLEDI, VPOGLEDI FRANC KUZMI^ MANJ[E PROTESTANTSKE CERKVE (ZUNAJ EVANGELI^ANSKE CERKVE AV) V PREKMURJU V 20. STOLETJU PREGLED VIROV IN PUBLIKACIJ UVODNO POJASNILO Pregled virov in publikacij je pripravljen tako, da najprej predstavi posamezno protestantsko cerkev, predvsem njen začetek v Prek- murju, in postreže še z nekaj informacijami o njej. Nato sledi okvirna obrazložitev njene publicistične dejavnosti v kontekstu slovensko- madžarskih odnosov v Prekmurju v 20. stoletju. Nazadnje sledi še pri- kaz pregleda virov in literature o posamezni obravnavani cerkvi. Cerkve so razvrščene in predstavljene po abecednem zaporedju (ad- ventisti, baptisti, binkoštniki, reformirani). Pregled je bil pripravljen za raziskovalni projekt »Slovenska identiteta in združujoča se Evropa: pomen protestantizma«. Glej publikacijo: Marko Kerševan (ured.), Protestantizem, slovenska identiteta in združujoča se Evropa, Znanstveno- raziskovalni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljub- ljana 2006. 1. KRŠČANSKA ADVENTISTIČNA CERKEV Po doslej znanih podatkih so se adventisti pojavili v Prekmurju tik pred drugo svetovno vojno. V Mursko Soboto se je priselil krojaški mojster Karel Šiftar, po rodu iz Strukovcev v Prekmurju. Preselil se je iz Zagreba, kjer se je seznanil z adventističnim naukom, se ga tudi oprijel in oznanjal. Ob sobotah popoldne je vse zainteresirane, sosede in tudi nekatere svoje stranke vabil k tako imenovanim hišnim bogoslužjem, ki so trajala vse do večera. Med resnejšimi udeleženci 219 FRANC KUZMI^ so bili Sapač, Mihaličeva in Zrinskijeva.1 Uspeha ni bilo, pozneje se je baje pričel nenavadno vesti. Do sedaj je znan samo en letak, ciklostilno razmnožen na formatu A6 v šapirografski tehniki z naslovom Šatorišče oznanosti bože.2 V katoliškem časniku Novine pa je bilo med drugim tudi zapisano: »Svojo vero pa širijo z najrazličnejšimi letaki, ki jih sami delajo ali pa jih dobijo od glavne centrale, ki je sam sv. Duh ve kje.«3 Kolikor se je lahko do sedaj ugotovilo, niso imeli z madžarsko stranjo nobenih povezav niti stikov. Po vojni je omenjena cerkvena skupnost, če jo že lahko tako imenujemo, zamrla, redki simpatizerji so se povezali predvsem z binkoštniki, dokler ni bila znova orga- nizirana kot samostojna in leta 1981pri oblasteh prijavljena kot prva in edina adventistična cerkvena občina v Murski Soboti in v Prek- murju.4 2. BAPTISTIČNA CERKEV Baptisti so se prvič pojavili v Prekmurju v dvajsetih letih 20. stoletja, in sicer v Fokovcih. Frančiška Solar se je namreč leta 1931 vrnila iz Amerike, kjer se je leto prej seznanila z baptizmom in sprejela baptistično učenje.5 To je oznanjala tudi na svojem domu in v okolici. Nato sta z možem Jožefom začela s hišnimi bogoslužji. Navezala sta stike z dokaj aktivnimi baptisti v Medžimurju. Jožef Solar je bil tam tudi krščen.6 Zabeleženo je dobro sodelovanje. Po zgledu iz Medži- 1 Ustna izjava Terezije Kramar (1928) iz Murske Sobote (Mala nova 10) avtorju tega dela dne 7. 2. 2006. 2 Letak je v zasebnem arhivu F. Kuzmiča; je pa zanimivo, da je s tem naslovom objavljen tudi članek s podpisom H. A., kjer pisec obravnava adventiste in bap- tiste ter njihovo dejavnost. Prim. Novine (Črensovci) 28 (1941) 14 (3. IV.), str. 2. 3 Novine (Črensovci) 28 (1941) 14 (3. IV.), str. 2. 4 Franc Kuzmič, Zgodovinski prikaz verstev v Prekmurju. Vestnik (Murska Sobota) 37 (1987) 50 (24. XII.), 8. 5 Vladimir Gradnik, Isus me ljubi i ja ljubim Isusa. Izvori (Osijek) 24 (1981) 1, 12–13. 6 Ruben Knežević, Pregled povijesti baptizma na hrvatskom prostoru. Rijeka: Baptistički institut 2001, str. 69. 220 RAZPRAVE, [TUDIJE murja so tudi Solarjevi oblikovali tamburaški orkester, kar je priva- bilo še več ljudi na bogoslužja, tako da jih je moralo veliko spremljati bogoslužje pred hišo kar skozi odprta okna. Kaj kmalu pa so se seznanili z binkoštnim naukom in se preusmerili k binkoštnemu gibanju v Prekmurju. Vseeno so imeli še naprej bolj rahle stike tudi z baptisti na Hrvaškem,7 med okupacijo v 2. svetovni vojni pa še z baptisti na Madžarskem. Vodilnemu animatorju Jožefu Solarju ni bila toliko pomembna veroizpoved kot pristen biblični nauk. Gotovo se je ravnal po bibličnem vodilu: Vse preizkušajte in kar je dobro, obdržite! (1 Tes 5,21). Po pripovedovanju Jožefa Solarja avtorju tega pregleda in pozneje avtorjevega pregleda na pogorišču domačije Jožefa Solarja v Fokovcih je bilo potrjeno, da so prejemali poleg hrvaških periodičnih publikacij med vojno tudi baptistične periodične publikacije iz Madžarske. Po drugi svetovni vojni so maloštevilni baptisti v Prekmurju obiskovali binkoštna bogoslužja, dokler se niso leta 1976 registrirali v Murski Soboti kot samostojno cerkveno občestvo.8 3. BINKOŠTNA CERKEV Binkoštna cerkev ima svoje začetke v Prekmurju leta 1933, ko sta zakonca misijonarja Mihok prišla v Veščico v Prekmurju in začela oblikovati binkoštno občestvo.9 Glede publicistične dejavnosti velja potrjeno dejstvo, da so prek- murski binkoštniki prevajali prve svoje pesmi v prekmurščino prav iz madžarščine. Najprej so imeli te pesmi ročno zapisane v zvezkih, leta 1939 pa so jih izdali v ciklostilni tehniki z naslovom Dühovne pesmi. Po izjavi prirediteljev in prevajalcev so bile menda vse pesmi bile prevedene iz madžarščine. 7 Prim. Glas Evanđelja (Zagreb) 12 (1936), str. 110. 8 Franc Kuzmič, Zgodovinski prikaz verstev v Prekmurju. Vestnik (Murska Sobota) 37 (1987) 50 (24. XII.), 8. 9 Mihael Kuzmič, Prvih sedem let. Ljubljana : Duhovno obzorje; Osijek : ETF 2003. 221 Na bogoslužjih so tisti, ki so obvladali v šoli obvezno madžarščino, peli priljubljene pesmi tudi v madžarščini iz pesmarice Mennyei hangok.10 Pripravil jo je misijonar E. W. Mihok, a je še niso uspeli prevesti. Med drugo svetovno vojno so v letih 1941–1945 Prekmurje zasedli Madžari. Binkoštna cerkev na Madžarskem takrat ni mogla več biti prijavljena, zato jo je vzela pod svoje okrilje madžarska Cerkev svo- bodnih bratov, katere pripadnik je bil tudi zelo znani zdravnik in univerzitetni profesor anatomije prof. dr. Ferenc Kiss (1889–1966), obenem tudi pisec medicinskih strokovnih knjig in razprav, ki so jih prevajali v svetovne jezike.11 Cerkev svobodnih bratov jim je pustila upravno in doktrinarno samostojnost. Predstavniki Cerkve svobodnih bratov so prinesli v Prekmurje več madžarskih traktatov in letakov, med njim Telyes ige (Popolnost), kjer je bilo kot nekakšno dokazno gradivo precej svetopisemskih citatov, ki pa jih je bilo potrebno poiskati v Bibliji. Binkoštniki v Prekmurju so leta 1939 izdali pesmarico v ciklostilni tehniki s 161 pesmimi in z naslovom Dühovne pesmi. Pesmi niso bile razvrščene niti po tematiki niti po abecedi in zato lahko domne- vamo, da je bila pesmarica zgolj prehodnega pomena, nekako vmesna med rokopisno in tiskano. Pobudo za natis bolj urejene pesmarice je dal prav dr. Ferenc Kiss, ki je med okupacijo obiskal Prekmurje in pregovoril Jožefa Novaka, voditelja Binkoštne cerkve v Prekmurju, da je pripravil pesmarico za natis. Pesmarica je imela naslov Radoszti glász – s podnaslovom »Evangeliumszke düszevne prebráne peszmi za vszáko potrebcsino vu krstsanszkom zsitki«. Sam je nato zbral ponudbe tiskarn in med njimi izbral najugodnejšo. Pri oblasteh je celo izposloval dovoljenje za natis. Ko je dobil rokopis, se je želel prepričati o kvaliteti gradiva. Prosil je nekega prekmurskega profe- sorja, da mu prevede nekaj pesmi iz prekmurščine v madžarščino. Ta mu je prevajal, ob tem pa izjavil: »Te besede imajo tako globok pomen, da jih komaj ustrezno prestavim v madžarščino.« S to izjavo je bil dr. 10 Podnaslov: Válogatott lelkiénekek gyüjteménye gyülekezeti, evangélizálási és egyéb alkalmakra. 2. dop. izd. Kispest 1934. Vsebuje 434 pesmi. 11 Prim. Magyar életrajzi lexikon. 1. köt. Budapest 1967, str. 925. FRANC KUZMI^ 222 RAZPRAVE, [TUDIJE Kiss zadovoljen in dal pesmarico takoj v tisk. Ker se je vojna bližala koncu, krtačnih odtisov več ni bilo mogoče korigirati. Pesmarica je bila natisnjena brez korekture in zato je bilo v njej veliko tiskarskih in grafičnih napak, saj madžarski črkostavci sploh niso bili vešči prekmurščine.12 Dr. Kiss je avtor knjižice Magyar paraszt profeták (Madžarski kmečki preroki), katere vsebina govori, kako je Bog klical kmete na spreobrnjenje. Ljudje so se namreč (predvsem sosedje) zbirali k preučevanju Svetega pisma, brali in diskutirali – in to je bil začetek drugačnega, poglobljenega verskega življenja v njihovem kraju. Knji- žico je pozneje v slovenščino prevedel Joško Kutoša.13 Dr. Kiss je prav tako avtor knjižice o pripravi na zakonsko življenje z naslovom Szexuáletikai kérdések: a Szentirás világosságában (Seksualno-etična vprašanja v luči Svetega pisma). Okrog leta 1955 jo je v hrvaščino v skrajšani obliki prevedel pridigar Ludvik Üllen iz Veščice pri Murski Soboti in prevod naslovil Kako se spremamo na bračni život. Pozneje je to knjižico iz hrvaščine prevedel v slovenščino Feri Kuzmič in jo kot tipkopis14 v več izvodih posojal v branje vsem, ki jih je to zanimalo. Čez leta je Joško Kutoša knjižico znova prevedel iz ma- džarščine v slovenščino in ji dal naslov Seksualno-etična vprašanja v luči Svetega pisma.15 Pozneje sta bila natisnjeni še dve Kissevi deli: teološko esejistični članek Dve zaupanji16 in knjižica Razmišljanje o Psalmih.17 12 Pesmarica je izšla leta 1944 in je na 152 staneh vsebovala 200 pesmi, raz- vrščenih po abecednem redu. Tiskana je bila v 2000 izvodih v tiskarni Athe- naeum, Budapest. Zvezali so le 500 izvodov, ostale pa v polah poslali v Prekmurje, ki so jih posamezne cerkve pozneje dale po potrebi vezati. K poznejšim vezavam so dodajali nove pesmi, ki pa so bile razmnožene v ciklostilni tehniki. 13 Ferenc Kiss, Madžarski kmečki preroki. Snopje (Ljubljana) 8 (1984), str. 1–12 14 Ferenc Kiss, Kako naj se pripravljamo na zakonsko življenje? Veščica 1971. Tipkopis na formatu A 5. 15 Izdala Binkoštna cerkev v Murski Soboti leta 2004. 37 str., A4 format. Delo je bilo izdano v fotokopirni tehniki. 16 Snopje (Ljubljana) 9 (1985), str. 27-29 v prevodu Vladimirja Gradnika. 17 Prevedel Joško Kutoša. Izšlo v Murski Soboti leta 1997. Knjižica vsebuje 40 strani. 223 V Budimpešti je leta 1943 Roža Nemec, vaščanka iz Martjancev v Prekmurju, dala Ludviku Üllenu, ki je bil takrat v Budimpešti, knjigo A. T. Piersona, v kateri je opisano življenje znanega moža vere Georga Müllerja, seveda v madžarščini. To knjigo je Üllen pozneje predlagal dr. Adamu Špisu iz Zagreba za prevod v hrvaščino in je leta 1965 tudi izšla.18 Zakonca Mihok sta prinesla v Prekmurje binkoštni nauk, zato je povsem razumljivo, da so verniki brali Mihokove spise z duhovno vsebino. Ker so verniki obvladali madžarščino, prevajanje ni bilo potrebno. Veliko let pozneje pa je Joško Kutoša na pobudo mlade generacije binkoštnikov prevedel dva njegova krajša članka Popol- na božja beseda19 in Krst v Svetem Duhu v luči popolne božje besede.20 Iz madžarskega prevoda je Joško Kutoša prevedel v slovenščino zanimivo knjižico J. van Impeja Kam pridem, ko umrem?21 3.1. Sveto pismo Ker Sveto pismo v celoti ni bilo prevedeno v prekmurščino,22 so pridigarji in nekateri verniki poleg slovenskega Chraskovega prevoda Svetega pisma23 uporabljali pretežno madžarski prevod, ki ga je oskrbel Gáspár Károli24 z naslovom Szent Biblia … Szent irás. Mihael Kuzmič sklepa: »Iz opisanih vzrokov in situacij se je prek- murska literarna dejavnost Binkoštne cerkve prepletala z madžarsko 18 A. T. Pierson: George Müller. Zagreb 1965. Str. 292. V 600 izvodih je bila razmnožena na ciklostil. 19 Snopje (Ljubljana) 8 (1984), str. 62–65. 20 Snopje (Ljubljana) 10 (1986), str. 19–26. 21 V madžarščini ima knjižica naslov: Hová kerülök ha meghalok? Izdalo Duhovno obzorje v Ljubljani 1993, 28 str. 22 V prekmurščino je bilo prevedenih pet Mojzesovih knjig in Jozuetova knjiga (Janoš Kardoš), Psalmi (Š. Terplan) in celotna Nova zaveza (Š. Küzmič). 23 Sveto pismo je v slovenščini v prevodu Antonina Chraske izšlo prvič leta 1914, pozneje še več ponatisov. Prim. Daniel Brkič: Anton Chráska med Slovenci. Koper: Vostri, 1999. 24 Gáspár Radics Károly (1530–1591) je prevedel Sveto pismo v madžarščino, prvič izšlo leta 1586, pozneje številni ponatisi in revizije. Prim. Zoványi Jenö: Magyarországi protestáns egyháztörténeti lexikon. Budapest 1977, str. 297. FRANC KUZMI^ 224 RAZPRAVE, [TUDIJE in hrvaško; tako se tudi ni mogla močneje samostojno razviti in prispevati večjega deleža k razvoju in širjenju Binkoštne cerkve v SR Sloveniji.«25 3.2 Revialni tisk Madžarski revialni tisk je poročal tudi o raznih binkoštnih verskih dogodkih v Prekmurju. Tako je v Apostoli hit leta 1934 zapisano: »V vasi Veščica, kjer je bil rojena žena26 brata Mihoka, so težko, a vseeno sprejeli resnico … Poleg stroge prepovedi Gospod blagoslavlja delo- vanje brata in sestre Mihok.« Binkoštni verniki, predvsem pa pastorji in pridigarji, vešči madžar- ščine, so prebirali madžarski binkoštni revialni tisk, med drugo svetovno vojno tudi publikacije Krščanske cerkve svobodnih bratov.27 Po vojni je bilo prejemanje madžarskega tiska iz Madžarske zaradi političnih razlogov onemogočeno in prepovedano. Nekateri posa- mezniki so si naročali razne publikacije v madžarščini iz tujine (pred- vsem iz Nemčije in Severne Amerike). 4. REFORMIRANA (KALVINSKA) CERKEV Po mnenju raziskovalcev ima Reformirana cerkev svoje začetke v Prekmurju že konec 16. stoletja.28 Leta 1618 je bil pri Sv. Juriju (Rogašovci) celo sedež kalvinskega seniorata za pretežni del Prek- murja. Tako so morali v začetku 17. stoletja pridigarji Luthrove smeri (augsburške veroizpovedi) podpisovati Formulo concordiae (Obrazec soglasja). Vseeno so se reformirani verniki na področju Prekmurja ohranili še naprej, čeprav so sčasoma ostali brez vsake cerkve. 25 M. Kuzmič, Prekmurski tiski, ki jih je izdala Binkoštna cerkev v SR Sloveniji. Snopje 7 (Ljubljana), str. 41. 26 Apostoli hit, 9. 6. 1934. 27 Izjava Joške Kutoša (1928) iz Veščice avtorju te raziskave dne 8. 2. 2006. 28 F. Šebjanič, Protestantsko gibanje panonskih Slovencev. Murska Sobota: Pomurska založba 1977, str. 14–15; M. Kokolj-B. Horvat, Prekmursko šolstvo. Murska Sobota: Pomurska založba 1977, str. 22–24. 225 Od nekdaj zelo dobro delujoče kalvinske oz. reformirane cerkve v Prekmurju so se v času po prvi svetovni vojni ohranili verniki le v krajih na obrobju ob slovensko-madžarski meji. Po statističnih po- datkih iz leta 1921 jih je bilo v Prekmurju vsega 929, od tega na sobo- škem področju 585, na lendavskem pa 344.29 Leta 1920 je bila v Novem Sadu kalvinska sinoda in tam so ustanovili samostojno kalvinsko skupnost, ki je zajela tudi pripad- nike kalvinske veroizpovedi v Prekmurju, čeprav v teh krajih ni bilo nobenega župnijskega središča.30 Kalvinci so bili razporejeni v štiri župnije, ki pa so ostale onstran meje: Kercaszomor, Szentgyörgyvölgy, Velemer, Bajánsenye. Pripadniki Reformirane cerkve v Prekmurju so za branje upo- rabljali Sveto pismo v madžarščini v prevodu Gáspárja Károlyja, saj so bili izključno madžarske narodnosti. Tudi ostala verska literatura je bila izključno v madžarščini. Literaturo so naročali in prejemali iz Madžarske ves čas vse do današnjih dni. Na Madžarskem so reformirani kristjani izdajali kar nekaj revial- nega tiska. Tega so prejemali glede na željo in naročilo tudi verniki reformirane veroizpovedi v Prekmurju. Madžarščina jim ni delala težav. Reformátusok lapja (Reformatorski časopis) je bil časopis, ki je od leta 1891 izhajal v Nagykarolyju. Od leta 1908 je izhajal v Kolozsváru kot Református szemle (Reformatorski zbornik). V letih 1928–1933 je izhajal v Budimpešti tednik Református figyelö (Reformatorski opa- zovalec) in od leta 1934 v Budimpešti tednik Református élet (Refor- matorsko življenje). Od leta 1940 so bili v glavnem vsi pripadniki (člani) reformirane cerkve naročniki tega tednika. Najpomembnejši časopis reformirane cerkve na Madžarskem pa je bil Református Hiradó (Reformatorski glasnik), ki je bil sicer strokovni časopis, je pa na zadnji strani je prinašal najnovejše novice. Izhajal je v Szegedu. Prejemalo ga je več kot 400 reformiranih cerkva in je izhajal v nakladi več kot 136.000 izvodov. Ko se je začela v 29 G. Lipovšek, Prekmurje. Seznam občin po političnih okrajih z navedbo raznovrstnih podatkov. M. Sobota 1921, str. 12. 30 Franc Perko, Verstva v Jugoslaviji. Celje: Mohorjeva družba 1978, str. 157 FRANC KUZMI^ 226 RAZPRAVE, [TUDIJE petdesetih letih na Madžarskem gonja proti veri, so oblasti zaradi popularnosti ta časopis ukinile.31 Reformirani verniki so po vojni dobivali verske knjige v madžar- ščini iz Vojvodine.32 BIBLIOGRAFIJA (VIRI IN LITERATURA) 1. KRŠČANSKA ADVENTISTIČNA CERKEV KUZMIČ Franc: Zgodovinski pregled verstev v Prekmurju. Vestnik (Murska Sobota) 37 (1987) 50 (24. XII.), 8 SOBOČAN Štefan, Spominjaj se sobotnega dne … Moja župnija. Murska Sobota: Podjetje za informiranje, 1994, str 187–190 2. BAPTISTIČNA CERKEV KNEŽEVIĆ Ruben, Pregled povijesti baptizma na hrvatskom prostoru. Rijeka: Baptistički institut 2001 KUZMIČ Franc, Konfesionalna podoba Prekmurja. Pokrajinski muzej Murska Sobota. Katalog. Stalna razstava. Murska Sobota: Pokrajinski muzej 1997, str. 89–94 KUZMIČ Franc, Konfesionalna podoba prostora ob Muri. Ljudje ob Muri. Zbornik. Murska Sobota 1996, str. 183–189 KUZMIČ Feri, Zgodovinski pregled delovanja baptistov v Sloveniji: l. delovna verzija. Murska Sobota, 2003. 31 Več o tem: Zoványi Jenö, Magyarországi protestáns egyháztörténeti lexikon. 3. jáv. és böv. kiad. Budapest: A Magyarországi református egyház zsinati irodájának sajtóosztálya, 1977, str. 504. 32 Vanek Šiftar, Vas Motvarjevci in njeni prebivalci. Časopis za zgodovino in narodopisje (Maribor) 1971, zv. 2, str. 318. 227 KUZMIČ Franc: Zgodovinski pregled verstev v Prekmurju. Vestnik (Murska Sobota) 37 (1987) 50 (24. XII.), 8 SOBOČAN Štefan, Temelj je knjiga vseh knjig. Moja župnija. Murska Sobota: Podjetje za informiranje, 1994, str. 184–186 3. BINKOŠTNA CERKEV a) VIRI Arhiv Kristove pentekostne crkve u Jugoslaviji (Veščica, Zagreb, Osijek) Arhiv Kristusove Binkoštne cerkve v Sloveniji (Ljubljana, Murska Sobota) Arhiv posameznih cerkvenih občin v Prekmurju (zapisniki, dopisi, matične knjige ipd.) DAUTERMANN Peter, Povzetek iz mojega dnevnika od 3. oktobra 1944 do 1948. Snopje 11. Koper 1997, str. 60–69 KUTOŠA Jože, Razvoj binkoštnega gibanja v Prekmurju v letih 1933–41. Tip- kopis (Veščica) 1997 NOVAK Fana, Spomini. Rokopis. 52 strani. Brez letnice. NOVAK Jožef, Moje prvo misijonsko delo i zgodovina risalskoga gibanja v Prekmurji. Veščica 1970/71. (Tipkopis). b) LITERATURA JANEŽIČ Stanko, Ekumenski leksikon. Celje: Mohorjeva družba 1986, str. 36 LUTHAR Adam, Odprto pismo veščičkim risalcom. Düševni list (Puconci) 16 (1938) 3, str. 30–33 Naša evang. sveta mati cerkev i sekte. Düševni list (Puconci) 14 (1936) 9, str. 104–106 GRADNIK Vladimir (= Franc KUZMIČ), Čovjek kojeg je Bog upotrebljavao. (Povo- dom desete obljetnice smrti Jožefa Novaka). Izvori (Osijek) 25 (1982) 11, str. 11+14 GRADNIK Vladimir (= Franc KUZMIČ), Isus me ljubi i ja ljubim Isusa. (Susret s najstarijim pentekostalcem u Sloveniji). Izvori (Osijek) 24 (1981) 1, str. 12–13 GRADNIK Vladimir (= Franc KUZMIČ), Jožef Novak. Žetva je velika. Osijek: Biblijsko teološki institut, 1987, str. 9–10 GRADNIK Vladimir (= Franc KUZMIČ): Nuskova – crkva na vrhu brda. Izvori (Osijek) 24 (1981) 2, str. 11–13 GRADNIK Vladimir (= Franc KUZMIČ), Vadarci (Slovenija) – vijesti iz naših zajednica. Izvori (Osijek) 25 (1982) str. 10, 12 FRANC KUZMI^ 228 RAZPRAVE, [TUDIJE GRABAR Daniel, Jubilej 50-godišnjice u KPC Ženavlje. Izvori (Osijek) 28 (1985) 11, str. 11–12 GRABAR Štefan (= Franc KUZMIČ): Ženavlje in okolica. V edinosti. Ekumenski zbornik. Ljubljana-Maribor 1981, str. 86–89 JAMBREK Stanko, KPC u Sloveniji. Izvori (Osijek) 30 (1987) 1, str. 15–16 KALČEVIČ Brane, Pentekost u Sloveniji. Izvori (Osijek) 23 (1980) 7/8 (Prilog Pentekostna vijest, str. /1/; 9 KERČMAR Zoltan, (= Slv.: Silvanus). Od Sekt. Düševni list (Puconci) 14 (1936) 7, str. 82–85 KNEŽEVIĆ Ruben, Pregled povijesti baptizma na hrvatskom prostoru. Rijeka: Baptistički institut 2001 KOLARIČ Juraj, Pentekostalci, v: Kršćani na drugi način. Zagreb: Veritas 1976, str. 123–141 KOLARIĆ Juraj, Pentekostalci : Pentekostalci u Hrvatskoj i Sloveniji. Ekumenska trilogija. Zagreb : Prometej, 2005, str. 597–600 KUZMIČ Dalila, Zgodovina protestantske pesmi v Prekmurju. Diplomska naloga. Ljubljana: Akademija za glasbo, 1994 KUZMIČ Feri, Bibliografija Ludvika Üllena. Snopje 11. Koper 1997, str. 70–75 KUZMIČ Franc, Bibliografija prekmurskih tiskov 1920–1998. Ljubljana: ZRC SAZU 1999 KUZMIČ Feri, Bibliografija tiskov Binkoštne cerkve v Jugoslaviji 1936–1991. Murska Sobota 1995 KUZMIČ Feri, Bibliografija tiskov Binkoštne cerkve v Sloveniji 1939–1995. Murska Sobota 1996 KUZMIČ Feri, In memoriam Ludvik Šooš (1914–1998). Izvori (Osijek) 41 (1998) 7/8, str. 36 KUZMIČ Franc, Ludvik Üllen: 1921–1985. Izvori (Novi Sad) 28 (1985) 5, str. 11–12 KUZMIČ Franc, Konfesionalna podoba Prekmurja. Pokrajinski muzej Murska Sobota. Katalog. Stalna razstava. Murska Sobota : Pokrajinski muzej 1997, str. 89–94 KUZMIČ Franc, Konfesionalna podoba prostora ob Muri. Ljudje ob Muri. Zbornik. Murska Sobota 1996, str. 183–189 KUZMIČ Franc, Literatura o cerkvah v Pomurju in Porabju. Štefan Sobočan, Moja župnija. Murska Sobota: Podjetje za informiranje, 1994, str. 303 KUZMIČ Franc, Ludvik Üllen (1921–1985). Žetva je velika. Osijek (Biblijsko teološki institut) 1987, str. 11–13 229 KUZMIČ Franc (F. K.), Veterani odlaze – Lipot Kuzmič. Izvori (Osijek) 31 (1988) 8, str. 13–15 KUZMIČ Franc, Zgodovinski pregled verstev v Prekmurju. Vestnik (Murska Sobota) 37 (1987) 50 (24. XII.), 8 KUZMIČ Franc, Zgodovinski prikaz publicistične, versko-literarne in izdajateljske dejavnosti Binkoštne cerkve v Jugoslaviji v obdobju 1936–1991. Magistrska naloga. Osijek: ETF 2001 KUZMIČ Franc, Židje v Prekmurju. Diplomska naloga. Osijek: ETF 1990, str. 22–44 KUZMIČ Mihael, Binkoštna cerkev in sodobni ekumenizem. V edinosti. Ekumenski zbornik. Ljubljana-Maribor, 1981, str. 56–66 KUZMIČ Mihael, Binkoštno gibanje v letih 1933–1941 kot začetek Binkoštne cerkve v Sloveniji. Magistrsko delo. Osijek: ETF 1997 KUZMIČ Mihael, Brihten kmečki fant. Golgotska vest (Ljubljana) 5 (1971) 4, str. 13–16; 5/6, str. 12–17; 6 (1972) 1, str. 15–18 KUZMIČ Mihael, Jožef Novak – pionir binkoštnega gibanja v Sloveniji. Golgotska vest (Ljubljana) 4 (1970) 6, str. 2–6 KUZMIČ Mihael, Novak Jožef. Enciklopedija Slovenije. Zv. 8. Ljubljana (Mla- dinska knjiga) 194, str. 19 KUZMIČ Mihael, Pastoralni lik Jožefa Novaka. Golgotska vest (Ljubljana) 26 (1992) 1/6, str. 7–11 KUZMIČ Mihael, Prekmurski tiski, ki jih je izdala Binkoštna cerkev v SR Sloveniji. Snopje 7. Ljubljana: KBC 1980, str. 39–46 KUZMIČ Mihael, Prvih sedem let: binkoštno gibanje v Sloveniji v letih 1933–1941. Ljubljana : Duhovno obzorje; Osijek: ETF 2003 KUZMIČ Mihael, V delu oznanjevanja evangelija (Jožef Hajdinjak). Golgotska vest (Ljubljana) 6 (1972) 4/5, str. 20–23 KUZMIČ Mihael, V Gospodovi službi (Štefan Kuzmič). Golgotska vest (Ljubljana) 5 (1971) 1, str. 4–7 KUZMIČ Mihael, V tujino. Golgotska vest (Ljubljana) 6 (1972) 2, str. 12–14; 3, 12–16 MAKOVEI János, Lászlo TOTH, Zgodovina evangelijske binkoštne skupnosti na Madžarskem. Prev. Joško Kutoša. Veščica 1997. Tipkopis. MATIČIČ Stanislav, Kratek oris binkoštnega gibanja in pojem Cerkve v Kristusovi binkoštni Cerkvi. Seminarsko delo. Ljubljana: Teološka fakulteta v Ljubljani, 1972 OUČEK Franc, 40 let. Ljubljana: Kristusova binkoštna cerkev, 1973 FRANC KUZMI^ 230 RAZPRAVE, [TUDIJE RATNIK Lojze, Srečanje z binkoštnimi kristjani. V edinosti. Ekumenski zbornik. Ljubljana-Maribor 1972, str. 104–110 SOBOČAN Štefan, Krščence pogrezajo v vodo. Vestnik (Murska Sobota) 45 (1993) 34 (26. VIII.), 12 SOBOČAN Štefan, Krščence pogrezajo v vodo. Moja župnija. Murska Sobota: Podjetje za informiranje, 1994, str. 180–183 SOBOČAN Štefan, Ne delaj si rezane podobe... Vestnik (Murska Sobota) 1990) 7 (22. II.), 14 SUKIČ Anton (= Franc KUZMIČ), Binkoštna skupnost v Vadarcih. V edinosti. Ekumenski zbornik. Ljubljana-Maribor 1982, str. 69–71 VINKOVIČ Jože, Kristusova binkoštna Cerkev v Sloveniji in njena ekumenska raz- sežnost. Diplomska naloga. Maribor: Teološka fakulteta, 1979 4. KALVINSKA (REFORMIRANA) CERKEV ERJAVEC Janez, Župnija Martjanci. Stopinje 1977, str. 78–88 KOKOLJ Miroslav, Prekmurski Slovenci 1919–1941. Murska Sobota : Pomurska založba 1984 KOKOLJ Miroslav, Bela HORVAT, Prekmursko šolstvo: od začetka reformacije do zloma nacizma. Murska Sobota : Pomurska založba, 1977 KOLARIČ Juraj, Kalvini – reformirani kršćani. V: Kršćani na drugi način. Zagreb: Veritas, 1976, str. 48–58 KOVAČIČ Fran, Slovenska Štajerska in Prekmurje. Zgodovinski opis. Ljubljana: Matica Slovenska 1926, str. 274–276 KUZMIČ Franc, Konfesionalna podoba Prekmurja. Pokrajinski muzej Murska Sobota. Katalog. Stalna razstava. Murska Sobota : Pokrajinski muzej 1997, str. 89–94 KUZMIČ Franc, Konfesionalna podoba prostora ob Muri. Ljudje ob Muri. Zbornik. Murska Sobota 1996, str. 183–189 KUZMIČ Franc, A protestantizmus Lendván és környékén. Tanulmányok Lendva történelméböl. Lendva 1994, str. 76–79. (Lendvai füzetek) KUZMIČ Franc, A reformáció kezdetei Murántulon. Náptár (Lendva) 1994, str. 115–122 KUZMIČ Franc, Konfesionalna podoba Prekmurja v času razpada avstroogrske monarhije. V edinosti. Ekumenski zbornik. Ljubljana-Maribor 1994, str. 92–96 231 KUZMIČ Franc, Martjanska cerkev v 17. stoletju. Zbornik soboškega muzeja 3. Murska Sobota: Pokrajinski muzej, 1994, str. 93–103 KUZMIČ Franc, Mártonhely – Martjanci templóma a XVII. szazadban. Náptár (Lendva) 1993, str. 87–91 KUZMIČ Franc, Oris razvoja reformacije v Murski Soboti. Evangeličanski koledar (Hodoš) 1977, str. 44–55 KUZMIČ Franc, Pregled cerkvene uprave v Prekmurju v obdobju nastajanja kraljevine SHS. Časopis za zgodovino in narodopisje (Maribor) 1989, zv. 2, str. 149– 159 KUZMIČ Franc, Protestantizem v Lendavi in okolici. Študije o zgodovini Lendave. Lendava 1994, str. 35–42. (Lendavski zvezki) KUZMIČ Franc, Zgodovinski pregled verstev v Prekmurju. Vestnik (Murska Sobota) 37 (1987) 50 (24. XII.), 8 PERKO Franc, Verstva v Jugoslaviji. Celje: Mohorjeva družba 1978, str. 157–160 SOBOČAN Štefan, Gospodova večerja z rdečim vinom. V: Moja župnija. Murska Sobota: Podjetje za informiranje, 1994, str. 199–202 ŠEBJANIČ Franc, A pannóniai szlovének protestáns mozgalma. Murska Sobota: Pomurska založba, 1979 ŠEBJANIČ Franc, Die protestantische Bewegung der pannonischen Slovenen. Murska Sobota : Pomurska založba, 1979 ŠEBJANIČ Franc, Protestantsko gibanje panonskih Slovencev: od začetkov refor- macije do obdobja dualistične ureditve Avstroogrske. Murska Sobota: Pomurska založba 1977 ŠEBJANIČ Franc, The protestant movement of Slovenes in Pannonia. Prev. Suzanne Király-Moss. Murska Sobota : Pomurska založba 1978 ŠIFTAR Vanek: Vas Motvarjevci in njeni prebivalci. Časopis za zgodovino in narodopisje (Maribor) 1971, zv. 2, str. 294–319 ŠKAFAR Ivan, Evangeličanske ali kalvinske šole v letih 1595–1612? Zgodovinski časopis (Ljubljana) 36 (1982) 1/2, str. 125–130 ŠKAFAR Ivan, Gradivo za zgodovino kalvinizma in luteranstva na ozemlju belmurskega in beksinskega arhidiakonata. Acta ecclesiastica Sloveniae 3 (Ljubljana): Teolo- ška fakulteta – IZG 1981, str. 81–170 THYRY Etele: A dunántuli református egyház kerület története. Pápa 1908. Knj. 1 ZELKO, Ivan, K zgodovini reformacije v Prekmurju. Časopis za zgodovino in narodopisje (Maribor) 1937, str. 112–122 FRANC KUZMI^