Poštnina plačana v gotovini. LJubljana, četrtek 28, septembra 19» *IGUMI USNJEM Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčioe takojšnje poživljenje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropskih dežel slavijo »Fianz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. Podaljšanje letalskega prometa Zagreb, 27. septembra, n. Zračni promet v naši državi se bo vršil do konca oktobra, ker so vremenske prilike še kolikor toliko ugodne. lr- ■ rti'. kraji in ljudje Vzroki povodnji v Strugah Celo jezero, mestoma globoko do 30 m, se razprostira v kotlini Struge. Hiše pri cerkvi, torej že blizu brega, so še vedno do strešne grede v vodi. Struge — zakaj je ravno to kotlino zadela tako katastrofalna poplava? Struge ležijo kakih 420 m nad morsko gladino. Tipična kraška kotanja. Dolina je dolga približno 8 km, široka pa v najbolj odprtem pasu 2 in pol km. V vsej kotlini ni niti enega potoka. Padavin ima pomladi in jeseni veliko, poleti zelo malo. Že ob vhodu v struško kotlino z dobrepoljske strani zagledamo pred vasjo Potiskavcem in Kolenčo vasjo tri, pet, da celo 10 m globoke kotle in vrtače. Na dnu teh kotanj so majhne ozke rupe, tipični kraški požiralniki. Te rupe so med seboj zvezane z dolgimi podzemskimi rovi, ki se iztekajo na dan šele v koritu Krke. Ob navadnem deževju se po teh. rovih pretaka največji del vode pod dnom Strug naravnost v Krko. Kar pa je udari na dan v Strugah, se iz te ikotline ne more tako hitro odtekati, ker je od vseh strani zaprta. Domačini so vajeni poplav, letošnja je že draga. Vendar je nivo vode tokrat še za pol metra višji kakor pred 110 leti, M piše o njej župna kronika, da je segala dO stopnic glavnega oltarja. Tokrat pa je zalila kar tabernakelj. Nad normalnim nivojem običajnih poplav je sedanji višji povprečno za 5 metrov. Kaj nam pišejo iz Strug Struge, 27. septembra. Bila je strašna noč, ko je v soboto voda kar vidno naraščala. Kakor veletok je drla iz sosednih Kompolj v našo dolino. S strahom smo gledali uničujočo silo, kako je rušila, potapljala in odnašala vse, kar je dosegla. Bilo je videti, da bo dosegla najvišje vrhove. Nastopil je mrak, ki mu je sledila strašna noč. Kdor ni videl, si ne more predstavljati groze, ki so jo domačini prestali v tej noči na podstrešjih svoj.ih hiš, okoli katerih je voda vedno bolj naraščala in so razburkani valovi grozili poslopja porušiti. Čuli so se strašni glasovi prestrašenih ljudi, ki so neprestano ldicali na po- moč! Reševanje pa je bilo silno težko, ker nismo imeli na razpolago potrebnih čolnov. Za silo smo zbili nekaj splavov, ki so nam podnevi dobro služili, v temni noči pa niso bili kos deroči vodi. Nihče ni zatisnil očesa. Komaj smo čakali svita. Zjutraj smo zagledali velikansko jezero, iz katerega so se videle le strehe potopljenih hiš. V nedeljo je voda še vedno naraščala, v ponedeljek pa je začela prav počasi padati in je v sredo padla za 55 cm. Da voda tako počasi pada, je vzrok v tem, ker je dolina zaprta in voda nima odtoka; pronica pa.zelo počasi, ker je zemlja preveč napojena. Če bo tako počasi padala, bo stala v Pricerkvi najmanj 14 dni, v Podtaboru pa 1 mesec in bo tako povzročila še večjo škodo. Bati se je raznih kužnih bolezni. Ze zdaj se širi povsod hud smrad; zmanjkalo bo tudi pitne vode, ker so niže ležeči vodnjaki pod vodo, a više ležeči so zablateni. Podpore smo že precej prejeli in se vsem darovalcem najtopleje zahvaljujemo, posebno banski upravi, ki je takoj poslala živil za pTvo silo. Nakazala je tudi nekaj denarja. Ker smo pomoči res potrebni, prosimo vso našo javnost, da nam čim t>rej priskoči na pomoč. Farna cerkev v Strugah Na drogu po Savi od Sevnice do Krškega Tudi Krško je prizadela široko razlita Sava. Na sliki sta poplavljena sejmišče in drevored. Posebno prizadeti sta hiši gostilničarja E. Kriegerja in posestnika Antona Kriegerja. (Foto Podobnik) Sevnica, 26. septembra. Tudi Sevnici ni prizanesla povodenj. V soboto na vse zgodaj je pričela Sava naglo rasti in hipoma je zalila ves nižje ležeči del trga in šmarsko polje. Množinam vode v Savi so se pred Sevnico pridružili še valovi Mirne in Sevnične. Največja nevarnost je pretila mostu čez Savo in že dopoldne je bil promet čez njega zaprt. Okrog 10. se je sredina mostu nagnila in obenem so se potrgale žice telefonskega voda, napeljanega preko mosta. Ker je Sevnica večje telefonsko križišče in ker je Tavno vod preko mosta pri^ Sevnici zelo važna medmestna in meddržavna telefonska zveza, je bila skrb merodajnih činite-ljev, da se ta zveza čim prej upostavi. Da zveže raztrgane žice, je splezal v soboto okrog 6. ure zvečer 25 letni krepki delavec Ivan Koritnik na telefonski drog, ki je stal ravno na nagnjenem delu mosta. Koritnik je imel na nogah plezalke in obenem je bil s pasom privezan za drog. Favno ko je priplezal na vrh droga, je s strahovito silo butnilo v most tramovje drugega odplavi j enega mostu, najbrže enega izmed celjskih. Sevniški most ni izdržal tega silovitega sunka, nagnjeni srednji del se je zrušil in treščil v valov-je Save. Telefonski drog s privezanim Ko-ritnikom je hipoma izginil v vodi. Prizor je bil grozen, ljudem, ki so opazovali delo na obeh bregovih Save, je zastal dih. Vsak poskus rešitve je bil onemogočen. Vsakdo je bil prepričan, da je Koritnik izgubljen. Vendar se je pa pojavil nekaj sekund po padcu na površini in navzoči so lahko še opazili, kako si odvezuje pas, ki ga je držal k drogu. Res se je junaku posrečilo, da se je osvobodil droga in plezalk na nogah, obenem pa se je prijel za mimo plavajoči tram. Poskusil je še, doseči s plavanjem obrežje, vendar je moral, kljub temu, da je prav dober pla- vač, to opustiti Jn se zopet oprijeta trama. Največja nevarnost ga je pa šele čakala. Nekaj sto metrov od mosta je namreč napeta čez Savo močna žična vrv za brod. Vrv, ki jo je deroča voda metala visoko v zrak, je stalno padala z vso silo nazaj na vodno gladino. Valovi so se poigravali s težko vrvjo kakor z igračo. In tukaj je Koritnik pokazal vso svojo duha-prisotnost. Vedel je, da pomeni vrv, ako ga zadene, zanj neizogibno smrt. Zato je tik pred vrvjo odskočil od trama, se potopil in preplaval nevarno mesto pod vodo, ki je ravno na tem mestu drla z najmanj 20 km na uro. Ko je prišel zopet na površino, mu je voda odnesla tram in moral je plavati toliko časa, da je dosegel drugi tram, na katerem ga je Sava nato nesla mimo skrajno nevarnih vrtincev na Brezovem proti Rajhenburgu. Vse telefonske in železniške postaje so bile obveščene o Koritnikovi nesreči. Medtem se je bilo že znočilo. V Rajhenburgu so ga skušali rešiti, vendar jim to zaradi previsoke vode in ker je plaval tram s Koritnikom prav sredi toka, ni bilo mogoče. Preostalo je samo še Krško. Gasilci v Krškem so napeli vrv ob mostu, jo razsvetili z avtomobilskimi reflektorji in še označili z lučmi. Tukaj je Koritnik zopet pokazal občudovanja vredno prisebnost. Zapazivši vrv se je v pravem trenutku odgnal od trama in se krčevito oprijel z rokami in z zobmi Tešujoče vrvi. Bil je rešen po poldrugourni vožnji na razbesnelem elementu. Višek njegove hladnokrvnosti je pa bilo njegovo prvo vprašanje, ko je zopet čutil trda tla pod seboj: »Ali je vlak proti Sevnici že odpeljal?« V Krškem so ga okrepčali in preoblekli. Bil je še ves veder. Vendar so se pokazale posledice drugi dan z živčnim napadom. Upati pa je, da bo kmalu okreval. Skoda, ki jo je utrpela Sevnica, se še sedaj, ko je voda odtekla, da komaj oceniti. Vsi pridelki na poplavljenem šmarskem in boštanjskem polju so uničeni. V poplavljenem delu Sevnice je uničeno precej pohištva in zalog in tudi škoda na stavbah se ne da preceniti. Največ je pa utrpela tvornica Jugo-tanin d. d., ki stoji tik Save. Ogromni del njenih zalog, ta-ninskega ekstrakta, je popolnoma uničen. Elida nudi zopet, kar zahteva čas • • Milo Elida 7 cvetic — po času primerni nizki ceni! Je posebno voljno in ima veliko lepotno moč, naredi kožo mladostno nežno, polt čisto. Njegov opojni vonj godi telesu, razodeva telesno nego. ELIDA MILO Voda je vdrla do 40 cm visoko v vsa skladišča in spodjedla skladovnice blaga, ki so se nato rušile v vodo, tako da je 6ila katastrofa popolna. Uničile so se neprecenljive vrednosti, tako da je, kakor se čuje, sploh ogrožen obstoj te tovarne, ki je že zdaj morala ustaviti ves obrat. De-!a\ttvo zre z obupom v bližajočo se zimo. Kar ni zakrivila že gospodarska kriza, je izpopolnila povodenj... Savinja je rušila bregove v dolini Braslovče, 27. septembra Ko je voda odtekla, se je šele prav videlo, koliko škode je napravila Savinja, ki je na mnogih krajih prestopila bregove. V Letušu je niže jezu odtrgala desni breg v dolžini 400 m in širini kakih 10 m. Hišo Breznika Andreja so morali v soboto v jutranjih urah izprazniti, ker se je bilo bati, da jo bo Savinja odnesla. Vendar je začela voda kmalu upadati, in je bila hiša rešena, dasi je sicer tako poškodovana, da druge podobne povodnji ne bo več prenesla. Breznikova hiša je namreč komaj dober meter oddaljena od Savinje. Pri jezu v Malih Braslovčah si je Savinja napravila kar novo strugo. Podrla je desni breg nad jezom in neusmiljeno rušila vse, kar je dosegla. Breg je poru-Sen v dolžini 800 m in so cele parcele izginile v vodi. Zelezobetonski most na Polzeli je bil v resni nevarnosti. Ze v soboto zjutraj je Savinja porušila škarpo niže mostu in pričela nato trgati zemljo. Podirala in od- našala je cela drevesa. Okrog 10. ure istega dne se je Savinja že razlila po pari-željski gmajni. Okrog poldneva je odtrgala škarpo više mosta in se je bilo bati najhujšega. Ljudje so premočeni do kože požrtvovalno delali ves dan, da so obvarovali most. Poškodovana sta v bližini mostu oba bregova, vendar levi ne v toliki meri kakor desni. Tudi potoki so povsod močno narasli. Bolska in Trnovca sta spodnji del Gomil-skega in Trnavo popolnoma zalili. Trebnik je poplavil travnike in njive od Rakovelj do Poljč in dalje do Zakla. Enako je potok Lagvaj, ki je sicer skromen, napravil veliko škodo. Vsi posestniki, ki mejijo na Savinjo ali imajo zemljo ob potokih, trpijo ogromno škodo. Vest, da je Savinja podrla tudi most v Letušu, ne ustreza resnici. Tukajšnji most čez Savinjo je zgrajen iz armiranega betona ter še stoji tako čvrsto, kakor je stal pred poplavo, in sploh ni prav nič poškodovan. Kostanjevica — res male Benetke Kljub nevarnosti so straže in vestni delav-dokler se je dalo. Banovinski Kostanjevica, 27. septembra Na vsem Dolenjskem je Kostanjevica edino mesto v tako neugodni legi, da ga naraslo vodovje obda in zalije od vseh strani tako izdatno, da skoro ni najti vzvišenega prostora, kamor voda ne bi mogla seči. To je menda edSna napaka tega romantičnega mesta na majhnem otoku sredi reke. Krka se na jugozahodnem delu Kostanjevice razdeli v dva rokava, ki obkrožita mesto in se na vzhodnem delu zopet združita. Pri sedanji poplavi je Krka tako na široko in globoko obkolila vse mesto, da kaj sličnega ne pomnijo. Poplava v letu 1919. je bila strašna, a tokrat je bil obseg še mogočnejši. Vodovje iz škocijanske kotline in daleč na široko razlito uničujoče morje Krke sta si izbrali za svoje skupno središče kosta-njeviško ravan. Vasi v Zakrakovju: Hrvaški brod, Zameško, £isti breg, Cučja mlaka in Koprivnik so kraji, kjer voda strašno in dolgotrajno divja. Od Kvprivnika se je vodovje razlilo in se spojilo z vodovjem Krke pri Kostanjevici. V soboto dopoldne je zaiela Krka sum« Ijivo naraščati in je dosegla do popoldneva 3 m nad normak), tsko da se je razlila po njivah, posejanih z ajdo in koruzo. Cestno nadzorstvo je zastražilo mostove ter pod vodstvom državnega nadzornika Trohe začelo dvigati mostnice. Ljudje na otoku so pričeli odganjati živino in jo spravljati v hleve in kozolce v bližnjih hribih. Bil je silen prizor, ko je vse begalo križem. Na vseh straneh so mukale krave in teleta ter krulile svinje. Ot> polnoči je dosegla voda višek in je vdrla v hiše in hleve. Take silne povodnji ni bilo pri nas že 52 let. Vsa hvala gre vrlemu komandirju orožniške postaje Gre-gorinčiču in nadzorniku Trohi, ki sta do pasu v vodi pomagala reševati mostove kakor tudi svinje in goved S svojim pogumnim delom sta rešila državi in prebivalstvu veliko imetje. V mostove je treskala voda, da so stokali, kakor bi bili živi. ci vztrajali, most v Kostanjevici je porušila voda, čeprav so bile mostnice dvignjene. Na vsem otoku Kostanjevice ni hiše, ki bi ne bila prizadeta. Zupna cerkev je bila več dni v vodi in v torek še ni bilo mogoče priti do nje. Vrtovi in njive so uničeni, tako da trpi zlasti prebivalstvo Kostanjevice, Malenc, Prekope, Sajevc in Sv. Križa milijonsko škodo. Naj še pripomnimo, da v Krški vasi niso domačini trgali mostu, kakor je pisal neki ljubljanski dnevnik, temveč je dal cestni nadzornik Troha na stroške cestne uprave dvigniti mostnice in zastražiti most. Zal ni bilo mogoče kljubovati višji sili in je v nedeljo ob 4. zjutraj most z velikim bobnenjem odneslo ter ga vrglo na savsko vrbovje, odkoder ga bo nadzorstvo ceste spet spravilo na mesto. Most bo v kakem tednu dni spet sposoben za promet. Krško-vaščani trpijo na polju milijonsko škodo. Nova planinska palača Kakor smo v torek podrobneje poročali, je bil v nedeljo »likof« na Goreljku na Pokljuki. Smučarski dom SK Ljubljane je pod streho, povsem dovršen pa bo do srede decembra. Slika nam najzgovorneje priča, kako mogočna bo ta nova palača naših smučarjev. Huda nesreča na lovu Novo mesto, 27. septembra. Včeraj se je zbrala na Gorjancih večja lovska družba iz bližnjih in oddaljenejših krajev. Divjačina je sedaj zaradi poplav v nižinah pritisnila z vseh strani v višje kraje in obetal se je dober lov. Med drugimi je prišel na lov tudi ugledni posestnik in trgovec iz šent Jerneja, g. Maks Vale. Ko so težko obloženi lovci prišli na Cer-kov log, nedaleč od Tavčarjeve žage, so laško ob povodnji. Na desnem bregu Sokolski dom Glavno poslopje zdravilišča v Laškem v vodi Na splavih se prevažajo Struž&ni po vodi, iščoč pvojih domov. utrujeni posedli. Gospod Vale, ki je bil močno prepoten, je odložil tudi suknjič in pulover ter oboje obesil poleg puške na bližnji grm. Po kratkem oddihu so hoteli lovd odriniti dalje in so se začeli oblačiti. Ko je Vale segel po pulover, se je ta zapletel za petelina dvocevne puške. V naslednjem hipu je odjeknil strel in Vale se Je zgrudil, zadet v hrbet. Takoj ga je oblila kri, ker je dobil ves naboj svinčenih zrn v hrbet. Tovariši so ga naložili na improvizirana nosila in ga odnesli do bližnjega gradu Rožeka, odkoder ga je graščak g. Lan-ger z avtomobilom prepeljal v bolnico usmiljenih bratov v Kandijl. Davi je bil g. Vale operiran in zdravniki upajo, da mu bodo rešili življenje. Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., %8. in %10. uri zvečer. Oglejte si, veselite se, smejajte se velezabavnemu filmu s temperamentno divo Frančiško Gaal Pozdravlja In poljublja Te -VERONIKA Kot dopolnilo: »Faramountov zvočni tednik« Elitni kino Matica Telefon 2124 Čudna svojstva vode v Loškem potoku Loški potok, 27. septembra Katastrofalna povodenj ima usodne posledice za vas Retje, od katere je poplavljen ves nižji del in so ostale nepoškodovane samo hiše na pobočju hriba. Voda je padla od včeraj do danes za poldrugi meter, mnoga gospodarska poslopja in tudi stanovanjski prostori pa so še vedno zaliti. V gospodarskih poslopjih uničuje voda velike zaloge sena in druge pridelke. V vasi pa je tudi izvirek, ki je že večkrat ob močnejših izlivih napravil veliko škodo po nasadih. To vodo, ki vsebuje nekakšen strup, bodo takoj, ko vode odte-čejo kemično preiskali. O lastnostih te potoške vode poroča že Valvazor. V vasi je zalitih tudi 30 vodnjakov. Nesrečo sta si ogledala član banovinskega sveta g. Arko in banovinski zdravnik g. dr. Mejač. G. Arko je najrevnejšim poplav-Ijencem oskrbel nekaj prehrane, g. dr. Mejač pa je ukrenil vse potrebno, da bi sa preprečila epidemija kot posledica dolgotrajne poplave. Banska uprava je nakazala vaščanom v prvo pomoč 5000 Din. Domače vesti ♦ Vojaške vesti. Z naredbo ministra vojske in mornarice so prideljeni na službovanje: pehotni podporočnik Jovan Jovano-vič, doslej vodnik ptujske čete dravskega orožniškega polka, kot vodnik 36. pehotnemu polku; konjeniški kapetan 2. razreda Rista Petrovič, doslej slušatelj višje vojne šole v Parizu, kot komandir 3. eskadronu 4. konjeniškega polka; artiljerijski podporočnik Alojz Medlič, doslej vršilec dolžnosti manipulanta skladišča 3. divizijona težke artiljerije, kot vršilec dolžnosti manipulanta skladišču 25. artilerijskega polka; pehotni poročnik Rudolf Goričnik, doslej na službi v komandi varaždinskega vojnega okrožja, pa kot vršilec dolžnosti manipulanta skladišča 36. pehotnega polka. Višji glasbenik 1. razreda glasbe 45. pehotnega polka Albert čantar je trajno upokojen, državni mojster-puškar Henrik Novak pri pehotnem polku kneza Aleksandra pa je pomaknjen v 8. položajno skupino. ♦ Izpremembe v državni službi. Anton čampa je imenovan za policijskega stražah- pripravnika pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Premeščeni pa sta: zvaničnica Josipina Krollova od sreskega načelstva v Ljubljani k banski upravi v Ljubljani, dnevničarka-zvaničnica Marija Camlek pa od državnega zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici k sreskemu na-čelstvu v Ljutomeru. ♦ Izpremembe v banovinski službi. Z odlokom banske uprave v Ljubljani je bil dr. Roman Vidmar, praktični zdravnik pri Devici Mariji v Polju, imenovan za bano-vinskega zdravnika združene zdravstvene občine v Velenju v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika. Banovinski arhivski uradnici Viktoriji Lukman-šerjakovi je prestala služba pri banski upravi v LJubljani. _ J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova c. 12 najugodnejši nakup oblek površnikov in vseh športnih oblačil ♦ Službeni list dravske banovine objav-vlja v 78. številki med drugim: odredbo o postavljanju domov in drugih objektov združb in ustanov v pristojnosti ministrstva za telesno vzgojo naroda, odločbo o izpremembi člena 8. naredbe o določitvi nevarnostne tabele za zavarovanje za nezgode in o pristopku pri uvrščanju obratov v nevarnostne razrede, pojasnilo o taksiranju pritožb zoper volitve občinskih poslovalcev, pravilnik o bolniških pristojbinah za zdravljenje v banovinskih bolnicah in bolničnih ambulancah v dravski banovini, popravek v uredbi o sestavi kandidatnih list za občinske volitve v dravski banovini, naredbo upravnika policije v Ljubljani, s katero se izpreminja naredba o prometnih prepovedih, omejitvah in ureditvah na področju uprave policije v Ljubljani in odločbe občne seje državnega sveta z dne 22. in 23. maja 1933. ♦ Kongres Zveze jugosl0venskih mest bo v Novem Sadu 22., 23. in 24. oktobra v slavnostni dvorani mestne posvetovalnice. Najvažnejša točka razprav letošnjega kongresa bo načrt zakona o organizaciji mest, ki ga bo vlada predložila narodni skupščini na jesenskem zasedanju. 4 Predlog, naj se Konjice Imenujejo Slovenske Konjice. V ponedeljek se je vršila zadnja seja konjiške občinske uprave pred volitvami. V članstvo občine so bili sprejeti zasebnik Križnič Alojzij, zdravnik dr. Goričar Ante, odvetnik dr. Mejak Ervin in trafikant Vrhovšek Ciril. Pri slučajnostih je stavil eden izmed obrtnikov predlog, da se izpremeni sedanje ime trga Konjice v Slovenske Konjice, kakršno ime ima tudi že železniška postaja. Predlog je bil z velikim odobravanjem sprejet in bo predložen banski upravi v rešitev. ♦ Ustanovitev podružnice Jadranske straže v Domžalah. V nedeljo 24. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor Jadranske straže za Domžale in okolico. O pripravah za ustanovitev je poročal šolski upravitelj g. Stenovec. Društvo šteje 127 članov in ima za leto 1933. že plačano članarino. Odboru predseduje banovinski zdravnik g. dr. Hočevar Matija. Na zboru je predaval delegat glavnega odbora g. Pirnat o pomenu morja za narod in državo. Lepo predavanje je zaključil s klicem: »Čuvajmo naše mor je! < ♦ Poročila sta se včeraj na Brezjah Stan ko Stupica in Marica Habjan iz Šmarja pri Jelšah. Naše čestitke! ♦ Proračun za popravilo katedrale v Dja-kovem. Po požaru v djakovski katedrali je bil ustanovljen poseben odbor, ki je vodil vsa dela za obnovo poškodovane katedrale. Ta odbor je izdelal sedaj proračun za vsa Zakaj je med slatinami ravno ROGAŠKA SLATINA tako zdravilna? Ker njene jako obilne zdravilne mineralije zdravijo bolezni črevesa, jeter in žolčnega mehurja, giht in sladkorno bolezen. Pri vseh teh boleznih zahtevajte »DONAT«, ki je najjačji izmed vseh znanih slatin, poleg tega pa izredno okusna mineralna voda! popravila, ki znaša okrog 3 ln pol milijona dinarjev. Od zavarovalnega društva »Cro-atia« je dobila cerkev 1,450.000 Din, ostanek od blizu 2 milijonov pa se bo oskrbel s podporami prijateljev djakovske katedrale. Takoj po požaru so cerkev temeljito očistili, potem pa so se lotili popravljanja slik. V to svrho so morali postaviti raznovrstne odre in stopnice, za kar so porabili štiri vagone lesa. Restavracijska dela se bodo v glavnem začela šele prihodnjo pomlad ln bodo trajala precej časa. ♦ Dravo bo treba regulirati pri Varaždinu In so po nalogu varaždinske občine inže-njerji že pregledali ve,s teren. Regulacija je potrebna na desni obali. Varaždinska občina je že prosila ministrstvo in upravo savske banovine za potrebne kredite. ♦ Novi grobovi. V Ljubljani je preminila ga. Ivana Bercetova. Pogreb pokojnice bo v petek ob pol 18. iz mrtvašnice splošne bolnišnice. _ V Mariboru je v visoki starosti 93 let umrla ga. Franja S m e r d u. Pokopali jo bodo danes ob četrt na 14. uro. — V Vevčah je komaj 33 let s= preminila ga. Angelica Krstulovičeva rojena Hribarjeva. Pogreb bo danes ob 17. _ Po kratki bolezni je izdihnila v št. Vidu nad Ljubljano, stara 64 let, ga. Marija Koroščeva, rojena Jeralova.. Pokopali jo bodo v petek ob 9. url. __ Pokojnicam blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Pogrešanec Iz svetovne vojne. V Gola-vi buki rojeni in tja pristojni Ivan Kren-ker je med svetovno vojno s 4. domobranskim polkom odrinil na rusko fronto, od koder se je poslednjič oglasil 18. junija 1916. Ker je smatrati, da je nastopila zakonita domneva smrti, je okrožno sodišče uvedlo na prošnjo Janeza Krenkerja, najemnika v Golavi buki postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. ♦ Naraščanje Save v Slavoniji. Pri Bro-du Sava še vedno narašča in je v 24 urah narasla za 135 cm. To je napravilo precej škode lesnim trgovcem in zakupnikom peska, ki so imeli svoja skladišča blizu vode. Ker pa Sava v svojem gornjem toku pada in ker je bila v Slavoniji poprej zelo nizka, ni nevarnosti poplav. Nevarnost bi bila šele tedaj, če bi se voda dvignila še za 2 m. Una in Vrbas donašata velike množine vode v Savo in so morali zaradi tega dvigniti most med Staro in Bosansko Gradiško. ♦ Smrt zaradi električnega toka. V Zagrebu se je perica Ivana čuringajeva z mokro roko dotaknila električnega kontakta in jo je električni tok na mestu ubil. X Nezgoda z avtomobilom vojaške avto-mobilske čete Iz Zagreba 8. t. m. blizu Zidanega mosta, ni bila tako huda, kakor se je tedaj poročalo iz Celja. Na avtomobilu je bilo 7 vojakov, ki so bili vsi več ali manj poškodovani. Tri od njih so od-premili v celjsko bolnišnico, pa se ie njihovo stanje v kratkem času zboljšalo v toliki meri, da bodo v nekaj dneh bolnico lahko že zapustili. Ostali štirje vojaki pa so se zdravili v vojaški bolnišnici v Zagrebu, katero so popolnoma okrevani zapustili že 12. t. m. Tako se je torej ta nezgoda končala brez hudiji posledic. Jutri tebi zdravo, lepo in štedljivo Lutz peč. ♦ Proces zaradi razžalitve Jadranske straže. Pred okrožnim sodiščem v Sarajevu se je vršila obravnava proti advokatu dr. Silviju Baruhu, ki ga je tožil krajevni odbor Jadranske straže v Sarajevu. Dr. Ba-ruh je 6. oktobra lanskega leta ob priliki kupovanja odikupnih značk «a Jadransko stražo v Sarajevu rekel gospe Hajki Davi-dovičevi, ko mu je ponudila značko za 10 dinarjev: >Dajte mi ono za dva dinarja, ker ves krajevni odbor JadransKe straže ni vreden 10 Din«. Sresko Bodišče ga Je zaradi razižaljenja obsodilo na osem dni zapora. Obsojenec je proti razsodbi vložil priziv pri okrožnem sodišču. ♦ živahno zanimanje vlada kljub začetku rednih tečajev še vedno za izredno posrečene in stro Kovno prvovrstne tečaje Dopisne trgovske šole. Da ugodi željam številnih interesentov, ki doslej iz kakršnegakoli razloga še niso mogli izvršiti vpisa v te tečaje, se je vodstvo Dopisne trgovske šole odločilo, da otvori z 12. okt. nove tečaje, za katere nudi enako, kakor za prve, številne ugodnosti. Opozarjamo na to priložnost vse tiste, ki se žele v najkrajše mčasu temeljito in poceni priučiti knjigovodstva, stenografije nemščine, itd. Vsa potrebna pojasnila se dobi brezplačno pri ravnateljstvu zavoda, LJubljana Pra-žakova 8. ♦ Slovenski zvočni film (stalna produkcija domačih filmov) začne poslovati v bližnji bodočnosti. Kdor bi želel sodelovati kot igralec (igralka), naj javi svoj naslov na: založba »Drama«, Ljubljana Tržaška cesta 10-4. j _ ♦ Kdor bi se rad Izpopolnil v dramatskl stroki (ljudski igralci, režiserji), naj piše po prospekt na: Založba »Drama«, LJubljana, Tržaška cesta 10-1. Pouk doma. ♦ Darujte podpornemu društvu slepih, LJubljana, Pod Trančo 2-111. ULTURNI PREGLED Pred otvoritvijo maribor-ke gledališke sezone V nedeljo 1. oktobra se bo otvorila v Mariboru nova gledališka sezona. Med počitnicami se je mnogo govorilo o spremembah in celo nekateri listi so prinesli alarmantne vesti, resnica pa je mnogo bolj preprosta. V bistvu bo ostalo vse pri starem, dasi kriza tudi mariborskemu teatru nj prizanesla in so se subvencije znižale splošno za okoli 10°/o Ansambel ostane nespremenjen. Naša operetna primadona gdč. Pavla U d o v i-čeva, ki je te dni s svojim gostovanjem »Pri belem konjičku« v Zagrebu dosegla blesteč uspeh, bo hodila v hrvatsko prestolnico le gostovat, sicer pa bo še nadalje ostala zvesta Mariboru. Sprememb torej ne bo, pač pa je gledališko vodstvo poskrbelo za več gostovanj ne samo igralcev in pevcev, marveč tudi režiserjev. Tako pripravlja za otvoritev dr. B G a v e 11 a Krleževo dramo »Gospodje Glembajevi«. Ferdo Del a k bo režiral po avoii zamisli Jurčičevega »Desetega brata«, Bratko Kreft pa katero drugo stvar, če mu bo dopuščal čas. Med igralci je popolnoma dogovorjeno že gostovanje zagrebške operne pevke. Mariborčanke gdč. Erike D r u z o v ič e v e, ki bo nastopila v Kal-'ianovi opereti »Vijolica z Montmartra«. Repertoar, ki daje prednost drami, je se- stavljen tako, da obsega največ slovanskih del. Med slovenskimi deli naj omenimo najprej krstno predstavo Rudolfa Golo-uha nove komedije »Od zore do mraka«, potem bo prišla na vrsto Vomberger-ieva »Voda«, a uprizorili bodo tudi Cankarjeve »Hlapce« in morda še katero drugo uspelo novo stvar Mimo Krlezevib »Gospodov Glembajevih«, ki otvarjajo sezono bodo Srbi in Hrvati zastopani še s Feld-manovim »Zajcem«, Nušičevim »Mistrom Dolarjem« in Kosorjevim »Popom Ciro in popom Spiro« Za češkoslovaški narodni praznik se bodo pripravili Capkovi »RUR«. Poljsko delo končno še ni določeno. Ruse pa bo reprezentiral Turgenjev z »Natašo« ln morda še Tolstoj z »Živim mrličem«. Z »Natašo« bomo proslavili 501etnico smrti Turgenjeva. Za lOletnico delovanja Vladimira Skrčbinška na mariborskem odru se bo pripravil nanovo Shakespeare-jev »Hamlet«, Moliere bo zastopan 9 »Tar tuffeom«, Hofmannsthal e »Slehernikom«, Conners z »Roksijem«, Deval z Mademoi-selle«, Lenormand z »Azijo«, Chiarelli z »Masko in obrazom«, Lengyel z »Antonijo« itd. Mimo tega se bodo uprizorila še nekatera zabavna, ljudska in otroška dela. Na glasbenem sporedu sta dve operi: Donizettijeva »Marija, hči polkova« in Zajcev »Zrinjski«, operete pa so: L6we-Jasch »Rože v snegu«, Bučar »Študentje smo«, NajslajSa opereta skladatelja PAULA ABRAHAMA SREČNA SRCA FIlm Je poln humorja, nepozabnih popularnih popevk. V gl. vlogah: Magda Schneider, Hermann Thi-mig, Lee Parry in Georg Aleksander. Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer. Zvočni kino Ideal Iz Ljubljane u_ Z banske uprave. G. ban dr. Maru- šič danes ne bo sprejemal strank, ker je službeno odsoten. G. podban dr. Pirtmajer pa zaradi uradne odsotnosti jutri ne bo sprejemal strank. u_ Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu bo 1. oktobra zaključena. Isti dan se vrši žrebanje, kdor reflektira na lepo umetnino naj ne zamudi žrebanja ln naj izkoristi še teh par dni za ogled razstave. Uspeh razstave je prav lep, prodanih je do danes sedem del, poset pa Je bil rekorden. u_ Dobrodelna prireditev v korist bedni rudarski decl. Ponovno opozarjamo na to prireditev, ki bo jutri 29. t. m. ob 20. v veliki dvorani Uniona. S številnim obiskom se bomo oddolžili bedni rudarski decl, obenem pa bomo imeli Izreden umetniški užitek, saj bodo sodelovali znani ljubljanski umetniki in slepi podpolkovnik Lujo Lov-rič iz Beograda. u_ Politično zborovanje v Sentpeterskem okraju. Ob priliki sestanka organizacije JNS za šentpeterski okraj v Ljubljani se je sestalo v soboto zvečer v gostilniških prostorih g. Zupančiča na Jegličevi cesti nad 120 somišljenikov JNS. Na sestanku, ki ga je vodil predsednik g. Josip Turk je poročal ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc o gospodarskem 6tanju mesta Ljubljane, zlasti pa o gospodarskih podjetjih, katere je sedanja občinska uprava sprejela v de-rutnem stanju. Poročal je dalje o povečanju elektrarne, o postavitvi moderne klavnice, o Izpopolnitvi plinarne in o izboljšanju vodovoda Obljubil je tlakovanje Vr-hovčeve, Prisojne in Jegličeve ceste ter razpravljal o drugih aktualnih zadevah šentpeterskega okraja. Zborovalci so sprejeli županova izvajanja z odobravanjem in se živahno udeleževali debate, ki je sledila. G. dr. Mozer je v imenu JNS omenil več zadev, na katerih sta skupno Interesirana oba mestna okraja. G. župan je obljubil, da bo podprl vse predložene želje. Nato je poročal g. Pohlin o Narodnem gledališču, poslevodeči podpredsednik g. Polak pa o delovanju ljubljanske sreske organizacije JNS. Predsednik Turk se je zahvalil županu za zasluge, ki si jih je pridobil za ljubljansko občino, zlasti za zmanjšanje največjega zla sedanje dobe, brezposelnosti. »PAN« Viktoria ovratniki vedno čisti brez pranja, kakor tudi vse druge damske in moške modne potrebščine NAJCENEJE pri PIRNAT, Sv. Petra cesta 22. 244 u_ Seja odbora krajevne organizacije JNS za kolodvorski okraj bo drevi ob 20 pri >Bončarju« na Sv. Petra cesti. Udeležba obvezna. Tajništvo. u_ Vojaško pregledovanje koles za vse zamudnike, ki prebivajo v Ljubljani, bo danes in v petek 28. in 29- t m. na Ambroževem trgu od pol 8. do 12. ure. Kdor še ni pripeljal kolesa k pregledu, naj to gotovo stori, sicer bo kaznovan po vojaškem kazenskem zakonu. u_ Alpska simfonija — ZKD zlmsko- sportnl film v Elitnem kinu Matici. _ Prijatelji belega športa in zimske narave bo- Veselite se! Zakaj ? Ker pride Vaša ANY ONDRA v svojem najboljšem filmu Hči polka JUT BI PREMIERA! Elitni kino Matica do gotovo veseli novega zimskosportnesa velefilma »Alpska simfonija« ali »Bob 13« kakor je imenovan v Nemčiji in Avstriji, kjer je vzbudil vsesplošno občudovanje ne-le športnikov, temveč najširših plasti pre bivalstva. Film Je bil izdelan v Švici ob sodelovanju najboljših smučarjev ln vozačev pri nas še malo znanega »boba.. Zimske krasote ao pričarane v tem filmu na Izredno uspel način, vsebina filma je izredno napeta, deloma tudi kratkočasna, fotografija je nad vse uspela, poleg tega pa je omeniti še izvrstne šlagerje in muzikalično spremljavo filma izdelano po znamenitem skladatelju dr. Beoceju. V glavnih vlogah filma nastopata Werner Fiitterer in Greti Theimer. Predstavi jutri v petek ln soboto ob 14.15 ob najnižjih cenah. u_ Sestanek pevovodiJ v Hubadovl iupl JPS včlanjenih društev (artistični odsek) bq v nedeljo 1. oktobra dopoldne ob 11. v dvorani pevsicega društva »Ljubljanskega zvona« v Mestnem domu. Dnevni red: Predlogi sklad d zh petje v skupnem zboru (ženskem, moškem in mešanem). Pridite. u_ Strokovna obrtna nadaljevalna šola za stavbne obrti v Ljubljani (Graben) bo imela naknadno vpisovanje učencev-vajen-cev v nedeljo 1. oktobra od 8. do 12. Ob tej priliki se naj vpišejo še vsi oni, ki se 24. t. m. niso vpisali. u_ Muzejsko poslopje dobiva lepše zunanje lice. Prejšnja rumena barva je že močno obledela in sicer lepo poslopje, stoječe v negovanem vrtu, med zelenjem nI prišlo popolnoma do veljave. Pred dnevi so pričeli prepleskavati poslopje v okusni svetlosivi barvi. Delo bo končano v nekaj dneh, zlasti če se bo držalo lepo vreme. u_ Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Odslej bodo redne pevske vaje po nastopnem redu: v ponedeljek zvečer mešani, v sredo zvečer ženski, v četrtek zvečer moški zbor. ■ Izredne skušnje se bodo naznanjale pri vajah. u_ Vsem društvom In organizacijam! »Krka« prosi vsa društva in organizacije, da pošljejo svoje zastopnike na sestanek drevi ob 8. uri zvečer v hotel Miklič (zbo-rovalna dvorana, soba št. 44 v I. nadstropju). Dnevni red: Pomoč poplavijencem. u_ število prodajalcev sadja iz Hrvatske, ki prinašajo na ljubljanski trg češplje, hruške, jabolka in pa grozdje se čedalje bolj veča. Hrvati prinašajo na trg velike količine <*idja in ga nudijo res po prav zmernih cenah. Tržni urad je izdal lovo-lilnice za prodajo sadja nekaj nad 20 prodajalcem, včeraj pa ih je prosilo za dovolilnice še nekaj nad 60. Tržno nadzorstvo pa že zaradi pomanjkanja prostora na trgu in pa tudi iz raznih drugih vzrokov ni moglo ustreči vsem in morajo nekateri na dovoljenje še čakati. u_ Umetnostno zgodovinsko dru&tvo V Ljubljani priredi danes ob 3. popoldne ogled kapelice Codellljevega gradu, cerkve v štepanjl vasi in kapelice božjega groba. Vodil bo msgr. Viktor Steska. Sestanek ob prehodu železnice na Zaloški cesti. Povabljeni vsi člani društva in prijatelji umetnosti. u_Avtobusni Izlet v Logarsko dolino bo v nedeljo 1. oktobra. Odhod Ob 5. zjutraj izpred biljetarnice Putnika za nebotičnikom. kjer se sprejemajo prijave. Cena s prehrano 135 Din. u_ Ljubljanskega Sokola Je zadela zopet težka izguiba; preminil Je njegov dolgoletni in zvesti član brat Anton Mikuž. Bratje In sestre, ko vam javljamo to žalostno vest, vas obenem pozivamo, da se pridružite društvenemu odposlanstvu, ki bo blagopokojnika spremilo na njegovi poslednji poti. žalni sprevod bo danes ob 5 popoldne Izpred mrtvaške veže, Vidov-danska cesta 9, kjer se tudi zberemo. Obleka civilna ln znak. Blagopokojniku časten spomin. u_ Sreska organizacija JNS za Poljane vljudno vabi vse, ki si žele neprisiljene zabave in dobre postrežbe, na veliko trgatev z bogatim sporedom, ki Jo priredi v korist mestnih ubogih v nedeljo ob 15. v vseh prostorih gostilne pri Tičku na grič- kUu_ Društvo Tabor. Drevi važen članski sestanek. Pomenili se bomo tudi o naši sobotni prireditvi. u_ Trgatev grozdja b« priredilo društvo Tabor v soboto 30. t. m. ob 8. zvečer v dvorani Delavske zbornice. Na sporedu bo petje, godba, srečolov in ples pod latnlkom. čisti dobiček je namenjen brezposelnim. u_ Operna pevka prof. Jarmila L. Ger- bičeva pričenja s privatnim poukom 1. oktobra. Poučuje klavir, solopetje, teorijo ln deklamacije, od prvih začetkov do popolne izobrazbe. Vpisovanje ln tozadevna pojasnila v soboto 30. L m. In v nedeljo 1 oktobra od pol 12. do pol 13. ln od 14. do 16. v čevljarski ulici št. 1., II. nadstr. u_ Pouk Jezikov (francoščine, angleščine, nemščine) za posameznike in v skupinah. Prijave v Beethovnovi ulici 7, pritličje od 18. do 19. ure. u_ Darila za poplavljence. Pokrovitelj »Krke« g Totovič, direktor Kolinske tovarne je daroval za poplavljence večji zaboj kolinske clkorlje. jKrka« je že odposlala zaboj akcijskemu odboru na Strugah, v rokte župnika g. Orehka. »Krka« prosi usmiljena srca, da pošljejo darove v naravi (živila in obleko) v hotel Miklič, pisar- Tijardovič »Mala Floramye«, Kalman »Vijolica z Montmartra«, Albini »Mada-me Trubadour«, Benulzky »Trije mušketirji« in ena Parmo v a. Priave za abonma so povoljne, vendar se opaža — kakor vedno doslej — da je naj; več zanimanja za gledališče med najmanj imovitimi srednjimi sloji, dočim stoje tisti, ki bi najlažje žrtvovali svoj obulus za razvoj naše gledališke umetnosti, hladno ob strani. __ R Rehar- Gostovanje gledališke skupine „Istra" v Mariboru V nedeljo zvečer je gostovala v mariborskem Narodnem gledališču prva in edina potujoča gledališka skupina »Istra«t ki jo vodi režiser g. Košuta. Ob le približno napol zasedenem gledališču je skupina odigrala najprej prizor iz Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, katerega sta dokaj efektno upodobila gg. Košuta in Strniša e epremlje-vanjem govorilnega zbora za kulisami. Nato je ga. Košutova deklamirala Zupančičevo »Pomladno epistolo« in Gregorčičevo »Soči« Njeno recitiranje je spremljala glasba ter uporaba glasovnih in lučnih efektov. S »Sočo« je dosegla močan uspeh. Sredino večera je izpolnil tenorist g. Angel Jarc s pesmimi in arijami iz oper. Pokazalje, da razpolaga z nenavadno močnim in obsežnim glasom, ki ie tudi izšolan, je pa deloma zanemarjen. Jarca je očito škoda, v drugačnih razmerah bi lahko postal prvovrsten tenorist. Ob koncu je skupina prav efektna od- URAN KREMA koti &0"v® hrano, odstrani tt&oj Liž»>e, hnapavo in raipokaao kožo. S»ne oftebe pomladi, mlade ostanejo večno mlade. Tudi za majhie o-tnok-e ee priporoča 1« Uran krema. Cena veliki žkatli 12 Din, mali 5 Din. — Dobiva ee po^eod! 10364 na Putnika, denarne i>odpore pa blagajniku »Krke« g. Slavku Rodiču v Zadružni gospodarski banki ali na račun »Krke« poštni hranilnici št. 13.963 s pripombo: za poplavljence. u_ Usoden padec e hruSke, Včeraj sju- traj so pripeljali v splošno bolnico hudo poškodovanega S2 let starega posestnika Antona Gruma lz Dolnje Brezovice pri Preserju. Nesrečnež je bil splezal na hruško na vrtu, da jo otrese. Pri tem pa se mu Je nalomila šibka veja. Vjel se je na spodnjo vejo, ki ga pa tudi ni zdržala ln Je Grum padel na tla. V hipu so mu odre-venele noge in so ga včeraj na zdravnikovo odredbo spravili v bolnico. Mož, ki ima osem otrok si je najbrže zlomil hrbtenico ln razdelilo na posamezne države na podlagi dogovorov z državami v okviru protikoncesij, ki jih bodo posamezne države dale za uvoz francoskega blaga. Kontingenti bodo torej postali predmet trgovinskih pogajanj, kakor carine. Kar se tiče naše države, menda ta sprememba naši zunanji trgovini ne bo v ško; do. Ce Francija uveljavi kompenzacijski princip, tedaj nam bo morala vsekakor dovoliti večje kontingente, kajti naša trgovinska bilanca s Francijo 6e je zadnja leta precej poslabšala in Francija mnogo več izvaža k nam nego od nas kupi, čeprav bi moralo biti obratno, kajti struktura francoske plačilne bilance zahteva, da Francija več uvaža nego izvaža in da ima v celoti vedno pasivno bilanco. Naša trgovinska bilanca s Francijo pa se je zadnja leta gibala tako-le (v milijonih Din): _ izvoz uvoz 1929 316.2 301.0 +15.2 1930 283.1 269.1 + 14.0 1931 192.7 210.6 —17.9 1932 82.2 129.3 — 47.1 L polletje 1933 33.3 50.5 —17.2 Dočim je naš uvoz iz Francije znašal leta 1929. le 95% našega izvoza, leta 1930. pa 92% uvoza, ee je torej razmerje naslednja leta poslabšalo in je predlanskim znašal naš uvoz iz Francije že 109% našega izvoza, lani 157 Vo, letos v prvem polletju pa 153%. Mi torej sedaj za preko 50% vec uvažamo iz Francije, nego v to državo izvo- zimo. v , Za les se bo to novo načelo razdelitve kontingentov uveljavilo najbrž šele 1. januarja prih. leta, ker so kontingenti do konca t. 1. že določeni, odnosno razdeljeni in jih je treba šele za prihodnje leto obnoviti. Vendar pa po pariških informacijah ni dvoma, da bo v naslednjem letu tudi glede lesa uveljavljeno novo postavljeno načelo. Pri tem je seveda računati, da bo Francija glede na politično zbližanje priznala Rusiji znatno povišanje uvoznega kontingenta za ruski les na podlagi kompenzacij. Računati je tudi z občutno konkurenco Nemčije, ki se pripravlja povečati svoj ir voz na ta način, da bo omogočila dodatni izvoz proti plačilu v certifikatih za vezane marke. Ti certifikati se, kakor znano, izdajajo inozemskim upnikom v zvezi z deln;m (50odstotnim) transfernim moratorijem za kuponsko službo nemških zunanjih posojil in se prodajajo na borzah v Parizu, Curi-hu, Amsterdamu itd., za 25—50% pod nominalno vrednostjo, kar omogoča občutni valutni dumping. Vendar pa je računati, da bodo gornji momenti v škodo predvsem ostalim severozapadnim državam. Gospodarske vesti = Hišnim posestnikom. Pretekli teden (19. t. m.) smo pod gornjim naslovom objavili v »Jutru« opozorilo hišnim posestnikom, naj v lastnem interesu čim prej revidirajo najemnine, Če tega še niso storili, ker je v kratkem pričakovati, da bo finančna uprava izdala poziv za predložitev davčnih prijav za zgradarino in je v teh prijavah treba navesti one najemnine, ki veljajo ob času, ko se razglasi poziv. Vsako poznejše znižanje najemnine tedaj ne more imeti nikakega vpliva več na višino davka skozi vse leto. Kdor torej vidi, da sedanjih najemnin ne bi mogel vzdržati in stanovanj tudi drugim strankam ne bo mogel več oddati po sedanji ceni, naj reducira najemnino že sedaj pred razglasitvijo poziva. Kakor nam poročajo iz Beograda, je včeraj davčni oddelek finačnega ministrstva dal vsem finančnim direkcijam nalog, da nemudoma opozore davčne uprave, naj pozovejo najkasneje do 1. oktobra davčne obvezance k predložitvi davčnih prijav za zgradarino za leto 1934., tako da bo pričel rok prijave teči 1. oktobra. Ker je torej vsak dan pričakovati, da bodo izdani pozivi za predložitev davčnih prijav, imajo torej hišni posestniki le še nekaj dni časa, da uredijo vprašanje najemnin. = Likvidacija. Tvrdka »Blisk«, družba z o. z., trgovina s kovinskimi izdelki v Ljubljani VIL, je stopila v likvidacijo = Dobava mesa za čas od 1. oktobra 1.1. do 31. marca 1934 se bo vršila potom ustme-ne pogodbe 30. septembra pri komandi dravske divizijeke oblasti v Ljubljani. Hmelj + Žalec, 27. septembra. Tudi danes je vladalo prijaznejše razpoloženje in je prišlo do zaključkov za dobro blago do 70 dinarjev kg. -f žatec, 27. septembra Kupovanje se nadaljuje ob neizpremenjenem razpoloženju in neizpremenjenih cenah. Borze 27. septembra. Na ljubljanski borzi sta 6e devizi Nevr york in London v skladu z zmanjimi tečaji znova nekoliko okrepili. Avstrijski šiling se je trgoval nespremenjeno po 8.8») (v Zagrebu po 8.63, v Beogradu po 8.625U in 8.60). Grški boni pa so se trgovali v Zagrebu po 38.50 in v Beogradu po 39 in 38.50. Na zagrebškem efektnem tržišču se Vojna škoda nadalje drži na doseženi višini in se je danes trgovala za kaso po 245, za december pa po 247. Dolarski papirji so se BAYER, BAYER, BAYER, to je glavno! Pazite vselej na ta zaščitni znak in nikdar ne boste kupili ponarejenih izdelkov. Pristni Pyramidon Vas ne bo nikdar razočaral, njegov učinek pri glavobolu in migreni je nedosegljiv. V 1. Jugefa k. d. Zagreb, Gajeva" 32. Oglas Je registr. pod S. br. 9483 od 31./V. 1933. po zadnjem padcu nekoliko popravili in je prišlo danes do prometa v 7% Blairovem posojilu po 29 in 32.25, v 8% Blairovem posojilu pa po 34. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2305.46 — 2319.82. Berlin 1363.47_1374.27, Bruselj 798.02 dc 801.96, Curih U08.35—1113 85, London 177 80_79.40, Newyork 3730.49—3758 75 Pariz 223.93_225.05, Praga 169.56—170 42 Trst 300.74_303.14 (premij« 28.5%). Av strijski šiling v privatnem kliriniigu 8.80 Curih Pariz 20.205. London 16.06, New vork 339.25, Bruselj 71.95. Milan 27.17. Madrid 43.20, Amsterdam 208.30, Berlin 123.20. Dunaj 56.25, Stockholm 82.80, Oslo 80.70, Kobenhavn 71.75, Praga 15.31, Dunaj (Tečaji v priv. klirmuu.) Beograd 11.57, London 28.28, Milan 47.80, Newyork 594.68. Pariz 35.55. Praga 25.40. Curih 175.95, 100 S v zlatu 128 S papir. Efekti Ljubljana Vojna škoda 244 den., 7% investicijsko 51 — 53, 7% Blair 30 - 32, 8% Blair 33 — 35, 7% Drž. hipotekama banka 47 — 49, 4% agrarne 27 — 30, 6% begluške 37 — 39 Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 244.50 — 247, za december 246.50 — 247.50. 7% investicijsko 51 — 52, 4% agrarne 28 do 30, 7% Blair 29 - 31, 8% Blair 33-34, 7% Drž. hipotekama banka 47 — 49, 6% begluške 37 — S8; bančne vrednote: Priv. agrarna banka 226 _ 231; industrijske vrednote: Šečerana Osijek 150 — 160, Trbovlje 120 bi. Beograd. Vojna škoda 245 zaklj., za december 246.50 zaklj., 7% investicijsko 51.50 den., 4% agrarne 29 — 30, 6% begluške 37.9, 37.25 zaklj.. 8% Blair 34.50 zaklj., 7% Blair 30.25 — 31.30, Narodna banka 3650 bi.. Priv. agrarna banka 227, 226 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12.70, Državne železnice 15.55, Trboveljska 10.72, Alpine-Montan. 9.15. Blagovna tržišča ŽITO + Ljubljanska borza (27. t. m.) Tendenca za žito mirna- — Nudijo se (vss zs slovensko posfajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): nova baška 79/80 kg 155 — 157.50; nova sremska, 78/79 kg 147.50 — 150; koruza (po mlevski tar.) :za6ept.ll2.50—115; moka: baška >0< iz nove pšenice 270 — 275; banatska 305—310. + Novosadska blagovna borza (27. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 59 vagonov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, sred-njebaška, gornjebanatska 101 — 103; baška, okolica Sombor in slavonska 100 — 102.50; gornjebaška. baška potiska in baška ladja Tisa 105—107; srednjebanat. 98—100: baška l Dunav, Begej 100—102; južnobanat. 91—94. Oves: baški, slavonski in sremski 52.50—55. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 62.50 do 65 Koruza: baška 63 _ 65; baška, okolica Sombor 64 — 66; slavonska 66 — 68; banatska 59 — 61; baška bela 77.50 — 80: baška ladja Sava ali Begej 66 do 67; ladja Tisa ali Dunav 67 do 68. — Moka: baška in banatska »0g« in »Ogg« 202 - 220; »2« 180 — 200; »5« 160 - 180; >6< 120 — 130; »7« 90 — 100; »8« 52.50—55; banatska, sremska »Og« in »Ogg< 140—205; ,2« 170 — 185; »5« 150—165; »6« 115—12.1, >7« 85 — 95; »8« 55 — 60. Otrobi: baški sremski m banatski 41 — 44. Fižol: Uuski. sremski beli 135 _ 140. Užaloščeni Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je po hudi in dolgotrajni bolezni naša iskreno ljubljena mama, stara mama, tašča, sestra in teta, gospa Ivana Berce BIVŠA GOSTELNICAKKA PRI KAMNARJU v sredo, dne 27. t. m. ob 12. uri za vedno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne se bo vršil v petek 29. t. m. ob %6. url popoldne iz mrtvašnice javne bolnišnice. Ljubljana, dne 28. septembra 1933. VINKO BERCE, narednik, sin; JOŽA BERCE, snaha; VINKO, vnuk in ostalo sorodstvo. ! Iz življenja Sončno ognjišče in sveta Svojevrsten poskus — dvomljiva praktična vrednost V Samarkandu so te dni skuhali kosilo na prvem »sončnem ognjišču«, ki ga je zgradil neki delavec. Mesno juho so s to zanimivo napravo skuhali v 2 urah, mesno jed pa v 50 minutah. V vodnem kotlu, katerega stene so se segrele na 150 stopinj Celzija, so zavreli na dan lahko do 100 1 vode. Ognjišče, ki ga kuri sonce samo, se je izkazalo za povsem uporabno in je pač prvi praktični kuhalnik na sončno toploto, ki ga je po tisočletnem trudu sestavil Človek. Načrtov za stroje na sonce, ki naj bi se uporabljali za to ali ono delo, je bilo že na stotine, a do zadnjega časa so temeljili, kakor to sončno ognjišče, na principu spreminjanja sončne toplote v paro. Para je spravljala v tek turbino, ki je s svoje strani poganjala električni generator. V Egiptu imajo velik stroj te vrste, ki ga hodi vse občudovat. Veliko število parabolnih zrcal, ki jih majhen motor premika stalno za soncem, združuje svoje žarke v gorišče, ki leži v parnem kotlu. Voda se spreminja v paro, ki žene turbino, turbina pa žene električni generator. Če- prav gre pri tem svojevrstnem stroju vse po načrtu, je njegov efekt vendar precej majhen, kajti že majhno pooblačenje neba zadostuje da se ustavi. Obratni stroški so sko-raj tako veliki kakor dohodki za proizva-jani električni tok, zato je umljivo, dadni. eod, kjer je še manj sonca nego v Egiptu, še ne mislijo na gradnjo velikih motorjev po tem modelu. Neki nemški kemik je poskusil pred nedavnim na drug način. Hotel je uporabiti snovi, ki se pod vplivom sončnih žarkov spreminjajo v druge snovi, v temi pa spet v prvotno snov, oddajajoč pri tem nakopičeno sončno energijo. Njegova ideja, naj si je še tako duhovita, se praktično doslej še nI Izkazala. Veliko večjo bodočnost Je pripisovati poskusom dr. Langerja, ki uporablja posebne ,silno občutljive svetlobne celice. Te spreminjajo sončno svetlobo direktno v električni tok. Dosedanji Langejevi poskusi so potekli zelo uspešno, a treba bo Se nekaj časa, da se bodo zaključili na veliko v praksi. Briandu v spomin Je izdala francoska poštna uprava znamko za 80 centimov Nos In značaj Nos utegne dobro opazujočim ljudem povedati priv tako nekaj določnega, ojma-duševnem in čutnem življenju svoje-S imetnika kakor obraz, o«, roke, drža S saj leži med očmi in usti in je torej nekakšna vez med izraznim organom^ notranjega človekovega življenja (oči) iniz-raznimorganom njegovega telesnega živ- lj BŽtven^azlika med nosovi Je v sploš-nem ta, da-li imamo opraviti ^ razvitim in določno izobličenim nosom ali zaostalim, otroškim. V zadnjem p^f™™*0 sklepamo, da imamo pred seboj človeka, ki lepo svojem značaju neizenačen, spremenljiv^ nagnjen k fantazijam in čuvstvo-vanju. Razvit nos je tudi znak razvitega značaja. Ozek nos s finim koncem m nos, ki reagira takoj na vse zunanje dražljaje je organ tipičnega uživača, estetsko in umetniško nadarjenega človeka, širok nos, posebno če kaže znake otroške nerazvitosti pa podaja nejasen, slaboten in celo živalski značaj, širok in upognjen nos izdaja običajno brutalnega, pohlepnega, testo zločinskega in abnormalnega človeka. Poleg tega nam barva, struktura in razvitost tega organa dopušča tudi sklepe o zdravstvenem stanju svojega nosilca. Nekaj francoske statistike Najnovejša francoska statistika pravi, da ima Francija 491 milijonarjev. Osebni dohodnini je v Franciji podvrženih 2.080.163 oseb. Med temi je 1.428.995 taksnih, ki imajo pod 20.000 frankov dohodkov na leto. Statistika izpričuje, da Francozi nič kaj radi ne plačujejo davkov. Avtomobilskih lastnikov ima Francija nad 2 milijona. _ — Tatvina draguljev Katarine II. Na poljski državni meji so se pred dnevi pojavili ruski kriminalni organi, kakor se doznava, zaradi izginotja ukradenih draguljev ruske carice Katarine II. Dragulje je hotela ruska vlada poslati v Pariz, da bi jih prodali. Zaklad pa je medpoto-ma izginil obenem z neko dragoceno Ru-bensovo sliko. Tatvine so osumljeni ravnatelj leningrajske Eremitaže in več železniških uradnikov. ----' ** Umor gWali*ke*a ravnatelja v Parizu Umor pariškega gledališkega ravnatelja Dufrenneia, o katerem smo poročali med brzojavnimi vestmi, se poiasnjuje bol? in boli kakor zločin pariškega podzemlja. Dufrenne ie namreč rekruriral plesalke 7a «voje reviie iz socialno naiholi dvomliivih nI/isti. imel pa je tudi znanja s sumljivimi moškimi. Po dosedanjih ugotovitvah }e ostim'i*n »'očina neki mornar, ki mu je bil gledali-■V; ravna tel i dal vcfopnico za nredstavo. v^d odmorom ie Di.frenne poiskal svoje-i manea v gl^ališču in •"-tal blaga in o Dufrenne ie umrl rflradi -Vo^V. s kladivom po t»'avi. M^ad? sitnosti pa ga je morilec še zadavil z bla- -C..t,„nT1(, J«, fvl do 1. 19"»4 navaden pomei* ie povrni do ravnat*1 ia Casino de Pariš*. Bil je • član pariškega mestnega sveta. Gora zlata — brez gospodarja v bližini Durangoja v ameriški državi Colorado leži za kakšnih 100 milijard dolarjev zlata — a nihče se ne zmeni zanj, dasi vodijo do njega udobne poti in ga ne pokriva nobena plast trdega kamna, temveč bi zadostovala za njegov dvig lopata. Stvar je videti na prvi pogled fantastična, a ni. Mnogi strokovnjaki so se bavili v svojih laboratorijih z zlatim peskom Co-lorada in so izračunali, da je v vsaki toni tega peska za 55 centov zlata in 5 centov srebna ter platine. Na zapadni strani gorovja Krvi Kristo-ve se razširjajo velikanske sipine iz samega peska. Iz daljeve se vidijo kakor bele kope oblakov, ki se odražajo ostro od vedno sinjega coloradskega neba. Iz bližine nudijo sliko ogromnih snežnih hribov. Kakor so ugotovili geologi, je njih pesek v glavnem železnooksidni in kremenski pesek, ki je ležal nekoč na dnu velikanskega celinskega jezera. Ko je to jezero izhlapelo, je ostala za njim puščava brez življenja, toda v njenem pesku je toliko zlata, srebra in platine, da bi samo izkoriščanje razmeroma majhnega ozemlja kakšnih 40 kv. milj v osrčju sipin vrgla več nego 20 milijard dolarjev. S kakšnimi stroški bi mogli dvigniti ta zaklad pa ni izračunal še nihče. Dva razbojnika — plen 80letne starke Iz Ajaccia na Korziki poročajo da je blizu Saint Lourenta 80 letna vdova Angela Basseporta, ki stanuje v hiši na samoti s svojim 52 letnim sinom, prijela dva razvpita roparja, ki sta že dolgo vznemirjala ondotno okolico. Basseporta in njen sin sta bila med ljudmi znana kot čudaka, to pa zategadelj, ker sta po sodbi sosedov imela precej denarja, ki sta ga hranila doma. Gospodarsko poslopje, v katerem so stanovanjski prostori za služinčad, je precej oddaljeno od hiše, kjer živita starka in njen sin. To vse sta dobro preštudirala dva bandita, Pierre Cobes in Martin Pigall, ki sta zasnovala napad na hišo v času, ko je bila starka sama doma. Bandita sta najprej potrkala na težka vrata, obita z železjem. Zahtevala sta, naj ju spuste notri in sta povedala 80 letni vdovi, da se je njenemu sinu primerila nesreča. Presunjena nad vestjo, jima je vdova odprla, seveda ne celih vrat, marveč samo ozko režo. Razbojnika sta porabila to priliko, da sta se uprla v vrata, misleč, da se jima bodo vdale. Toda zmotila sta se prav pošteno. Starka je s popolno prisotnostjo duha spoznala položaj, zaprla vrata in vjela v odprtino roke obeh banditov. S tem je onemogočila, da bi se branila, še manj pa, da bi zbežala. Po tej srečni zanki je zaprla vrata z verigo, zapustila hišo pri drugem skrivnem izhodu in poklicala sosede, ki so strmeli, kako je mogla 80 letna starka na takr zvit način zajeti razbojnika in ju zadr žati, da so ju dobili orožniki na licu me sta v roke. Gospodom za jesen nudi izvrstna oblačila, zlasti površnik, trenchcoate, raglane ter veliko izbero bi-ga za obleke, kakor tudi že izgotovljr obleke in po meri najceneje DRAGO SCHWA' Aleksandrova cesta Grob Adolfa Hitlerja v Bukarešti V Bukarešti so odkrili na ondotnem pokopališču grob s ploščo* ki pravi, da je tam pokopan 20. oktobra 1892. umrli Adolf Hitler. Pokojnik je bil... židovskega rodu Poskusi z umetno strelo Prof. Norinder, znani švedski strokovnjak za pojave bliska in groma, je imel te dni v Upsali zanimive poskuse z umetnimi strelami v napetosti 300.000 voltov. Gledalcem je pokazal med drugim nazorno pomen strelovoda na ta način, da je usmerjal električne iskre v hišico, ki je bila polita z bencinom. Dokler je stal na hišici strelovod, se ni mogla vneti, čim ga je odstranil, pa se je po prvem tresku dobesedno 'razletela. Grom umetnih bliskov je bil grozoten Prof. Norinder upa, da bo že v kratkem dosegel bliske z napetostjo 2 in pol milijona voltov. Speča lepotica Nenavadno slavo si je stekla 28 letna ameriška strojepiska Patricija Maguire, katere sliko priobčujejo vsi ameriški zabavni ilustrirani listi. Miss Maguire je namreč postala žrtev spalne bolezni in spi že dalj časa, ne da bi jo bilo mogoče zbuditi. čudno pa je to, da se Patricija med spalno boleznijo redi, dočim drugi bolniki hujšajo. Poskusi zdravnikov, da bi lepotico zdramili iz spanja, so doslej ostali jalovi, glas o tem pa se je tako razširil po Ameriki, da prihajajo vsak dan na naslov speče strojepiske možitvene ponudbe, ki jih pa nima kdo sprejeti ali odkloniti. Ko bo spalna bolezen pri kraju, pa se bo speča lepotica gotovo odločila za tega ali onega in zdravniki pravijo, da bo svojemu izvoljencu nadvse prijetna žena. Usmrtitev krize Najstarsi zgodovinski datum Po dolgih raziskovanjih so ss zgodovinarji ln astronomi končno zedinill v tem, da js smatrati 19. julij 4241. pred nafti m štetjem za prvi dan koledarskega leta. Tega dne so namreč stari Egipčani praznovali svoj prvi »novoletni« dan. Stari Egipčani so šteli za leto tudi S65 dni in to leto je imelo 13 mesecev po 30 dni ter 5 priključenih dni. Čudovito je, kako so znali že pred več nego 6000 leti tako natančno opazovati zvezdno nebo in po njegovih gibanjih izračunati koledar. V koledarju EJglpčanov je napram astronomskemu koledarju le razlika za kakšnih 6 ur. To je seveda zadostovalo, da se je njih novoletni dan premikal skozi različne meseca. A ugotovili so tudi, da mora v 1460 letih dospeti ponovno na stari datum. To je bilo tedaj, kakor so ugotovili, ko sta sonce in Sirius istočasno stala na jutranjem nebu. Astronomska znanost starih Egipčanov je bila torej že tako razvita, da je ustvarila koledar s ciklom 1460 let. Glaser bo le pravi Kakor smo poročali, je čsL kriminalna policija aretirala avstrijskega državljana Glaserja, po poklicu pustolovca, ki je osumljen umora služkinje Vranske. Momenti, ki kažejo na Glaserjevo krivdo, se čedalje bolj zgoščujejo. Najhujše je to, da ne more Glaser s pričami dokazati, kje je prebil usodno noč, ko je bila Vranska umorjena. Izgovarja se. da j« bil takrat na glavnem kolodvoru v Brnu ▼ čakalnici, toda zaslišanje postajnega osobja ne potrjuje njegovih navedb. Sumljivo je pri Glaserju nadalje dejstvo, da je prevažal z avtomobilom dva kovčega, ki jih ne morejo nikjer najti. V avtomobilu, ki ga je bil najel Glaser za vožnjo, »o tudi odkrili krvave madeže. Glaser pravi, da mu je med vožnjo tekla kri iz nosa in da je avtomobil, ki ga je vozil, rabil tudi za prevažanje mesa. Krog indicij pa se vedno bolj zožuje in menda bo pravilna domneva, da je Glaser morilec Vranske, ki so ga oblasti doslej zaman iskale. „Dernier cri" v HoHywootfU Linija obleke, ki jo je prinesla v javnost filmska zvezdnica Joana Crawford Kri krokodilov in spalna bolezen „Mali kajman" prenašale« epidemije Ze nekajkrat smo zabeležil, da grasira v Ameriki spalna bolezen, ki sliči na las podobni afriški bolezni. Doslej je ta epidemija zahtevala v državi Missouri več sto človeških žrtev. Dolgo so se ameriški zdravniki trudili, da bi odkrili povzročitelja spalne bolezni, slednjič so prišli na to, da prenašajo epidemijo žuželke, in sicer neka vrsta, ki so jo v prejšnjih časih imenovali »mali kajman« ter spada v vrsto glosin, torej ▼ skupino, ki obsega tudi zločesto muho čeče. Pik te žuželke je po posledicah usodnejši kakor ugriz krokodila, ki živi v Mississippiju. Posebno presenetljivo pa je dejstvo, da proti temu piku doslej še niso našli učinkovitega leka. Kochov preparat atoksil in sloviti germanin, izdelek Bayerjeve tvor-nice (Bayer 205) sta popolnoma odpovedala. Tako je nad 5 milijonov prebivalcev države Missouri izročenih na milost in nemilost »malemu kajmanu«, ki mu domačini pravijo tudi »leteči demon«, ker leti po zraku z neznansko brzino. »Mali kajman« živi v obližju rek, kjer so doma krokodili, t. j. v obvodju Missourija in Mississippija. Vlada je zatorej izdala stroge ukrepe proti tem živalim in je naročila vsemu prebivalstvu, posebej pa svojim podrejenim organom, da morajo z vsemi razpoložljivimi sredstvi ugonabljati krokodile, da se na ta način onemogoči napajanje »malega kajmana« s krvjo, ki jo žuželka sesa iz krokodilovih prsi. Zdi se namreč, da je ta kri, ki povzroča spalno bolezen, seveda pa jo »mali ka jman«, preden piči človeka, predela v svojem želodcu in šele potem zastrupi žrtev. I JH i. % ■** Na neki prireditvi v Parizu so usmrtili tole simbolično figuro krize DOBRO JE, ČE VEŠ.. - da sta francoska letalca Maurice Finat in Alek Plunian osvojila svetovni rekord v brzini za lahka neobtežena letala. Dosegla sta na progi 100 km povprečno naglico 232.108 km na uro; da je v Niči umrl najstarejši general na svetu, Finec Julius Hackmann, ki je uča-kal 101 leto. Lani je obhajal svoj 100. rojstni dan v popolni duševni svežosti in telesni čilosti; da so policijske oblasti v Sofiji prijele turškega princa Abdula Kadirja, za katerim je izdala budimpeštanska policija tiralico zaradi goljufije; da je Lindbergh z ženo prispel v Moskvo, kjer so mu sovjetske oblasti opremile stanovanje v hotelu »National« s pohištvom in preprogami ruskih vladarjev; da se je polarni raziskovalec Byrd odpeljal iz Bostona proti južnemu tečaju in ▼zel s seboj 70 ljudi in 150 psov ter letalo za 18 oseb; ... , da je v največji bedi umrl v Ohiu izumitelj nalivnega peresa Gustav Schmidt, ki je prodal svoj izum nekemu Američanu, ki ga je patentiral in spravil v promet z milijonskim dobičkom; da bo dunajska mestna občina imenovala neko ulico v Doblingu po zaslužnem raziskovalcu Alfredu Wegenerju, utemeljitelju teorije o premikajočih se kontinentih* da Je hamburška policija te dni priredila racijo na berače in prijela 1350 oseb. Radij v mačjem kožuhu Mačje kože so staro domače sredstvo proti revmatičnim obolenjem. Kot obkla-dek jih uporablja tudi zdravniška veda, kakor obsevanje z radijem. Neki dunajski medictnec je sedaj kombiniral obe metodi. Mačje kože obseva z radijem in jih polaga na boleče mesto. Uspehi so baje zelo dobri. Kako Amerika omejuje brezposelnost „ ^ ^ .. . .. . . „„ „t. nrit,vi eneea izmed 1463 novib taborišč za delavce. V teh taboriščih bo ameriška vlada Balon v nevarnosti, da pade v morje Gosti kopališča Spital v Berwicku up on Tweed na Angleškem so v nedeljo doživeli razburljivo dramo. Proti poldnevu je letel proti Spitalu balon z morja. Nad morjem je vsak čas bil v nevarnosti, da pade v valove. Gondola se je ie dotikala vode. K 6reči pa se je balon nekoliko dvignil in priplul nad spitalsko promenado, kjer so ljudje prijeli za vrvi in ga potegnili k tlom. Sele tedaj so ugotovili, da sta dva potnika nepoškodovana, tretji pa je ranjen na glavi in rokah. Balon je bil nemškega izvora. Prišel je iz Diisseldorfa, kjer so ga spustili v zrak z namenom, da odpluje na daljšo vožnjo. Posadka je pripovedovala, da je ponoči zgubila orientacijo. Ostali baloni, ki so jih istočasno spustili v zrak, so najbrže odpluli proti Norveški, ker ni o njih ne duha ne sluha. ANEKDOTA Popularni angleški pisatelj Rudyard Kipling je nedavno prišel v neko londonsko trgovsko hišo, nakupil za 6 funtov potrebščin in se oglasil pri blagajni s kosom popisanega papirja in z besedami: »Tu imate 50 funtov«. Blagajnik je razvil papir, prečital pesem, pogledal prinašalca, spoznal v njem Kiplinga in takoj izplačal pisatelju 44 funtov ter se mu še globoko priklonil. Pesem je Kipling napisal v trgovini med časom, ko je izbiral blago. Blagajnik je napravil z Tokopisom dobro kupčijo. Še isti dan je našel nekega zbiratelja Kiplingovih rokopisov, ki mu jo odkupil pesem s 70 funti. VSAK DAN ENA Ljubljana, 8. 10. 1933. Tujec: »Kaj pa je Ljubljana danes tako prazna? Saj ne vidim nikjer nobenega človeka!« . Stražnik: »Ali ne veste, da je danes Gregoričev fotoizlet v SlovemJke gorice? Danes so vsi Ljubljančani v Ormožu, Ptuju in Ljutomeru.« pori Naša lahkoatletska reprezentanca v Atenah Sele včeraj, ra sicer zopet neuradno, smo dognali za »približno« postavo naše lahkoatietske reprezentance na balkanskih igrah v Atenah. Pravimo »približno«, kajti ona bo določena šele na potovanju, ko bodo njeni voditelji imeli v vlaku — šele za Beogradom — zbrane vse tekmovalce. Tekmovalci iz dravske banovine, lliri-iani Sporn, Stepišnik, Zupančič, Bručan tw Starman ter Primorjaši Krevs, Zorga Fric, Gaberšek in Kovačič Alfonz, so tudi to pot v določeni postavi odpotovali v Atene. Velike težave so bile zaradi dopustov; odstranili so jih. Nekateri atleti so se odpovedali vsemu svojemu dnevni-čarskemu zaslužku, samo da koristijo stvari. V Zagrebu se pač vsako leto dogaja drugače! Lani sta iz »upravičenih« razlogov ostala doma dva odlična atleta. Po zagrebških »Novostih« posnemamo, da so iz »upravičenih« razlogov odpovedali letos trije zelo močni atleti in sicer, dr. Buratovie, dr. Narančič in L. Kallay, in to zopet v zadnjem trenotku. Drugo važno vprašanje je negotovost odhoda naše reprezentance do zadnjega trenotka in zaradi gmotnih težav restrin-giranje kompletnega našega moštva. JLAS se je po stari navadi prepozno ali bolj površno pobrigal za denarna sredstva, zaradi česar je okrnil že določeno kompletno našo postavo. Mi mu ne bi tega očitali, da je pri zadnji odločitvi postopal objektivno. Toda tukaj je zadel ravno državnega prvaka, ljubljansko Primorje. Za reprezentanco so se klasificirali tudi Perpar. ki je na izbirnem mitingu v Zagrebu zasedel v troskoku drugo mesto za državnim prvakom Mikičem, Cerar, ki se ie z zmago nad tretjeplasiranim na 100 m Tauberjem, drugoplasiranim na 200 m Pfaffom in zmago nad Zupančičem klasificiral za štafete in rezervo v sprintih, zlasti po odpovedi dr. Buratcviča, in slednjič Zorga Aleks, ki se je klasificiral za štafeto 4X400 metrov. Zaradi negotovosti odhoda Nik-hazyja bi ga savez še preje moral določiti v moštvo! Druga plat je še bolj zanimiva! Trije maratonski tekači: Sporn, Belas in Vido-vič (slednji gre na svoje stroške); trije tekači za 5 in 10 km (Krevs, Starman, Bručan): dva »speci jalista« v teku na 400 m zapreke (Dremil in Strmac), ki nastopita samo v tej disciplini itd., da ne omenimo še drugih »zanimivosti«. Ako je že morala biti reprezentanca okrnjena, potem nismo potrebovali treh maratonskih tekačev, kajti Vidovid (na svoje stroške) je omogočil savezu, da pusti Belasa doma, drugo prosto mesto je bilo savezu na razpolago, da bi poslal v Atene samo dva dolgoprogaša Krevsa in Starmana ali Krevsa in Bručana, tretje mesto pa je imel na razpolago, da bi v disciplino 400 m z zaprekami postavil poleg Dremila kot drugega človeka (mesto Strmca) Banščaga. ki gre v Atene za di-csiplini skok ob palici in tek 110 m z zaprekami in beleži letos v disciplini 400 m 7 zaprekami rezultat 60 sekund t. j. za ce-l;h 1:3 sekunde od najboljšega Strmčeve-ga rezultata. Četrto mesto mu je bilo na razpolago, ako bi vodstvo reprezentance reduciral od treh na dve osebi. In ta mesta bi moral zasesti z rezervami za sprin-terski progi 100 in 200 m ter srednji progi S00 in 1500 m. Za te discipline torej ni nobenih rezerv in pet ali šest atletov bo moralo absolvirati vse teke od 100 do 10.000 m in tudi vse tri štafete. Tako se ne sme delati in JLAS bo nosil veliko krivdo na tem, ako se ne bomo plasirali V Atenah na onem mestu, ki nam gre po naši moči. S. S. V nedeljo ob 16. uri vsi na nogometno tekmo med noštnimi In tramvajskimi uslužbenci na igrišču ASK Primoria. Čisti dobiček pojde za poplavljence na Barju. Službene obiave Sekciie ZNS (Iz seje upr. odbora 29. sept. 1933 ) Iz članstva Sekcije se črta ss. g. Jos. Skalar zaradi preselitve v Sarajevo. Ss. g. Jos. Zupanu se zaradi bolezni podaljša dopust za nedoločen čas. Ljubljanski člani Sekcije se opozarjajo, da morajo vsaj do četrtka opoldne vpisati v člansko knjigo v »Evropi«, ako so zadržani in ne želijo biti delegirani k tekmam dotične (prihodnje) nedelje; kasnejša opravičila se bodo vpo-števala samo v najtehtnejših primerih ln se morajo javiti osebno g. Cimpermanu kot delegatu Sekcije v podsaveznem odboru za delegiranje sodnikov. Opozarjajo se novi sodniški kandidati, da morajo predložiti svoje prijave neposredno Sekciji ZNS (Ljubljana, kavarna »Evropa), kakor je b*u» to objavljeno v »Jutru«, čtoe 17. t. m. l,NP ni kompeten-ten sprejemati prijave ln so sploh brezpredmetne vse prijave na druge forume. Obveščajo se člani, da dobe pri tajniku in poverjenikih poštne položnice za denarna nakazila Sekciji nad 10 Din; na obratni strani položnice je treba vselej natančno označiti svrho plačila. Takse do io Din naj pošiljajo člani še naprej v znamkah ob enem s poročilom v priporočenih pismih. v* * ; - *- ** 2SK Hermesu je pri tajnUtvu Sekcije na razpolago odškodnina 100 Din za opremo dne 24. julija. SK Svobodi, Vič se enaka odškodnina zadrži za poravnavo dolžnih taks- o tem se obvešča tudi LNP, da dvigne suspenz nad SK Svobodo. Tajnik: Deržaj, 1. r„ Ilirija prvorazredna. Kakor doznavamo, je Jugosloveski nogometni savez odredil, da bo Ilirija ostala v I. razredu podsavez-ne lige. Uradne potrditve te vesti še ni. SK Ilirija (table-tenis). Odborova seja se vrši danes ob 20.30 v klubski sobi kavarne Evropa. TSK Slovan. Drevi ob 19. v lovski sobi pri »Sokolu« sestanek vseh aktivnih igralcev. Na sestanku se bodo določile postave moštev za odigranje nedeljskih tekem ter izvršile volitve obeh kapetanov. Udeležba obvezna. žSK Hermes (nogometna sekcija). Danes od 17. naprej strogo obvezen trening vseh igračev. Pazite na objave zaradi nedeljske tekme. SK Jadran. Danes od 17. naprej trening na našem igrišču, ob 20. pa članski sestanek I. in n. jnoštva pri Sokliču. V nedeljo igramo z Grafiko prvenstveno tekmo. Zaradi tega vsi in točno! SK Mars. Danes ob 20. strogo obvezen sestanek v gostilni Koroški dom. Javijo naj se Pogačar i in H, Zavrl I in n, Hu-mar I in n, Dolinar, Srše, Jenko, Krašo-vec, Zupančič, Vrhovec, Zupane, Jereb. Zadnik naj prinese na sestanek hlačke. SK Zalog. V nedeljo ob 9.30 igramo na igrišču Primorja prvenstveno tekmo s Slogo. Javijo naj se Tonček, Adolf, Dolči, Danilo, Jenko, Franci, Rudi, Edi, Jaka, Milan, Hans. Rez.: Hus. To naj blagovoli vzeti na znanje tudi SK Sloga. Celjsld nogomet. V nedeljo ob 13.30 se bo pričela na športnem igrišču pri »Skalni kleti« v Celju jesenska prvenstvena nogometna tekma med SK Olimpom in Atletiki. Ce igrišče pri »Skalni kleti«, ki ga je poplava zelo poškodovala, do nedelje Se ne bo urejeno, bo texma na Glaziji. Ožja morava Gorenjskega zimsko - športnega pod sa vera, ima v soboto ob 19. pri Paaru na Jesenicah izredno važno sejo, katere naj se sigurno udeleže gg.: žabkar Jože, Zupan Jože, Kosmač Franc, čop Jože, žnider Emil, Vovk Franc, Praček Ciril, Manfredo Albert, Smole j Janko in Ruči-gaj Tone. Razpravlialo se bo o predstoječi podsavezni glavni skupščini, o predstoječih zimsko-sportmh prireditvah in o drugih važnih zadevah. SOKOL Ruski Sokol v Ljubi lani se najiskreneie zahvaljuje cenjenim darovalcem, ki so pripomogli s svojimi pristovoljnimi prispevki nam poslati brata Sokola na štiritedenski prednjaški tečaj v Beogradu. Iz tlvlienfa na dežel* Sneberje—Zadobrova. V nedeljo 1. oktobra se ponovi v Pevskem domu v Sneber-jih ob 14. koncert z veselico, to pa na željo zborov, ki se zaradi vremenskih ne* zgod v preteklem tednu niso mogli udeležiti zadnje prireditve. Vabljeni! Kako lepe bolničarlte Bolničarkam j« dobro znano, da vsebuj« krema Tokalon bele barve (ne mastna) sedaj svežo smetano in preparirano olivno olje združeno z dodatki, ki krepčajo, napenjajo in tudi obelijo kožo. To kremo ne priporočajo samo drugim, temveč «e je poslužujejo tudi same, da jim postane koža bela, nežna in lepa. Krema prodira takoj v kožo, umiri razdražene kožne žleze, ekrči razširjene znoj niče ter uniči takoj zajedavce in vse škodljiv« kali v koži. Naibolj »uho kožo napravi ta kr^aia nežno vlaSno, svežo in Haržuna-sto, odstranjuje pa tudi sijaj mastne ali oljnate kože. Gube, ki so nastale zaradi utrujenosti, izginejo že po enkratni uporabi Krema Tokalon, hrana za kožo (bele barve) da koži v treh dneh nepopisljivo lepoto in novo svežost, ki je na drug način ni mogoče dosečL Uporabljajte kremo vsaki dan. V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je naša nad vse ljubljena soproga, oziroma mamica, teta, sestra, gospa ClngcCica HrUuiovtc roj. Hribar v torek, dne 26. septembra, ob 13.% uri, previdena s tolažili sv. vere, v 33. letu starosti, po kratki bolezni za vedno zapustila. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 28. spetembra 1933, ob 17. uri iz hiše žalosti, Vevče St. 34. 10363 Vevče, dne 27. septembra 1933. žalujoči soprog ANTE; EDO, ANTISE, sinčka; APOLONI JA, mati; PEPCA, ETTA, ELICA, sestre: RAJKO, brat, in ostali sorodniki. Dober svet je zlata vreden zato priporočajte ob vsaki priliki »Jutrov« mali oglasnik. kupuje*1 /Severi L Ljubljana! ifiosposvefskac.5 Za jesensko saditev nudimo po znižanih cenah razno drevje za drevorede in okras, konifere, okrasno (cvetlično) grmovje, grmovje za ograjo, gozdne sadike, vrtnice, plezalke, sadno drevje, sadne divjake itd. Cenik na zahtevo brezplačno. Uprava veleposestva Tišina, p. Rankovci, Prekmurje. 10301 obijo^belo kožo VSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVRATER postrezi s pristnim bermet-vinom Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pri MARINKOV, SREMSKI KARLOVCI Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore Kupujte peči ))H E L L AM modernih odličnih oblik. Velik prihranek goriva, nizka cena. Izdelujejo: VOJVODJANSKE LIVARNE D. D. NOVI SAD 10172 POR POUDR.E C&ČME ROUGE SAVON Negujte Svoj obraz takole: Predno ležete spat, otrite obraz in vrat z nekoliko kapljic Poremilk-a. To biološko mleko temeljito očiščuje obraz in vrat vseh ogrcev, mozoljev in velikih por. — Vmasi-rajte nato v kožo mastno Porenal-kremo, da preko noči hrani, obnovi in pomladi kožo. Zjutraj: umijte se z blagim Porenal-milom, a predno se pudrate, natrite nalahno suho Porenal-kremo. — Ta krema polepša in va- ruje kožo preko dneva in odlično drži puder. Ako se ravnate po tem navodilu, boste v najkrajšem čaau opazili razliko v svojem izgledu, ki vam bo pokazal vse odlike tega enostavnega načina negovanja lepote. Ne pozabite, da mora biti puder popolnoma neškodljiv in mil kakor Porenal-puder, ki ga dobite v vsaki nijansi. ZAHTEVAJTE POVSOD. Glavno skladišče: Nobilior parfumerija, Zagreb, Ilica 34 — Jeiačioev trg 15. ZAHVALA Vsem, ki so nam ob priliki izgube naše ljubljene hčerke, sestre, svakinje in tete, gospodične Grete pl. Schoppl izrekli svoje sožalje in sočutje ter darovali cvetje, izrekamo tem potom globoko zahvalo. Ljubljana, 28. septembra 1933. žalujoči rodbini: SCHOPPL, RANZINGER. 10365 V večnost se je preselila naša ljubljena mama pranja Smerdu po dolgotrajni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 93. letu svoje starosti. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 28. t. m., ob 14.15 uri izpred hiše žalosti, Maistrova ulica 13, na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 29. t. m., ob %9. uri v frančiškanski cerkvi.. Maribor, dne 27. septembra 1933. 10362 IVA, JOŠKO in TINKA, otroci. PLOŠČICE za oblaganje kuhinj, kopalnic, štedilnikov najceneje pri MATERIJAL, trg. dr. z o. z. LJUBLJANA, Tyrševa 86. PODNEVI in PONOČI enako toploto, temeljni pogoj za zdravje otrok in odraslih jamči t i ZEPHIB PEČ Od mnogih zdravnikov priznana za najidealnejše kurjenje. Izdelek: „Z E P H I R" tvorni ce peči d. d., Subotica. Tovarniško zastopstvo: Ljubljana, Venčeslav Breznik Celje, D. Rakusch Maribor, Pinter & Lenard Zahtevajte brezplačne prospekte! 10263 Globoko potrtih src naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da nam je naša nad vse ljubljena žena, mati, stara mati, tašča, gospa Marija Mero&ee roj. Jerala po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 64. letu starosti danes ob V25. uri zjutraj boguvdano za večno zaspala. Pogreb blage pokojnice bo v petek, dne 29. t. m., ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti, št. Vid nad Ljubljano št. 8, na farno pokopališče sv. Vida. St. Vid nad Ljubljano, dne 28. septembra 1933. 10359 žalujoči ostali. zahvala Za številne dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega ljubljenega soproga, skrbnega očeta, starega očeta, tasta, strica in svaka, gospoda Ako želite, da Vam bo dete tako zdravo in veselo dajte mu ZA KREPITEV KRVI, ŽIVCEV IN TEKA »ENERGIN« krepi kri, krepi živce, daje tek in pospešuje razvoj otroka. Otrokom od 5 do 15 let 3 krat na dan po 1 malo žličko okusnega »ENERGINA«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v polliterskih steklenicah po Din 35.—. S pošto razpošilja Laboratorij »ALGA« na Su-šaku. 3 steklenice »Energina« Din 110 «, 6 steklenic »Energina« Din 220.- in 1 zastonj, 12 steklenic »Energina« Din 440.- in 2 zastonj. OiobrMvo l»> Min. »o« oolttik* tn nar «dr«Tja S, Br 4787. W./H1. 1932 Oglasi v „Jutru" imajo siguren uspeh viš. žel. uradnika v pokoju in hišnega posestnika se tem potom najlepše zahvaljujemo. Globoko zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini, predvsem preč. gg. župniku Janku Petriču, prof. dr. Gregorju žerjavu, opatu o. cist. dr. Avguštinu Ko-stelcu, priorju o. cist. dr. Evgenu Fiedererju, inspekt. sal. dr. Franu Wallandu, ter čč. gg. salezijancem, g. dr. Vlad. Guzelju za požrtvovalno zdravljenje, g. Gustavu Erklavcu za njegovo uslužnost ob bolezni in smrti blagega pokojnika, gg. zastopnikom dir. drž. žel. in njegovim stanovskim tovarišem, zastopnikom društva »Krka«, Sokolu Moste, godbi »Sloge« za odigrane žalostinke, združenim pevskim zborom društev »Cankar«, »Slavec« in »Sloga« za prekrasno petje, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste v tako velikem številu spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 28. t. m., ob 8. uri v cerkvi pri Božjem grobu v šte-panji vasi. Ljubljana—Moste—Stična, 27. septembra 1933. MINKA PERRO, soproga. Rodbini: dr. Milan Perko in dr. Gregor Fedran. 10361 J. H.: 34 Jezero ljubezni Roman V Kristofovi sobi je prišlec najprej skrbno zaprl vrata; nato je jel natanko preiskovati vse predale. Njegovo neslišno ravnanje je pričalo o veliki izurjenosti v tem poslu. Sicer je bilo pa res, da mu Krištof ni bil prehudo otežil dela: ne pisalna miza ne omara nista bili zaklenjeni. Kaj naj bi biti pa skrivaj? Tako je tujec hitro našel, kar je potreboval in je lahko po krattkem slovesu od gospodinje zapustil hišo. * Ob tistem času se je Milan Orne vrača! v hotel. Seja državne zveze industrijcev je bila za njim; vabilo ostalih udeležencev na maihno skupno okrepčilo je bil odbil. Hotel je biti v hotelu da bi ga našla detektivska pisarna doma. Sam pri sebi je sicer dvomil, ali bodo mogli izpolniti obljubo, da mu do večera pos jejo zaželene podatke. A komaj je bil v svoji sobi, je. hišni telefon ze zazvonil. .... -i »V veži čaka neki gospod, ki bi rad v nujni zadevi govoril z gospodom generalnim ravnateljem,« je javila gospodična. — »Nu, ali ste kaj dosegli?« je vprašal spodaj v vezi plavolasega mladega človeka, ko sta se kratko pozdravila. »Da, gospod generalni ravnatelj. Tu je pismo s podpisom gospoda, ki ste želeli, naj ga opazujemo. Pravkar sem telefoniral draguljarju. Ako se potrudite k njemu, lahko primerjata pm vi.« Kaj človek vse . spozna, je sam pri sebi dejal Milan Orne, ko se ie uro po tem poslovil od detektiva. Nikoli v svojem življenju si ne bi bil mislil, da bo imel kdaj take opravke! Njegov spremljevalec je bil videti pri draguljarju dobro znan. Komaj je izpregovorii z lastnikom trgovine nekaj besed, je eden izmed uslužbencev že prinesel majhno zaklopnico in veliko poslovno knjigo. — Prstan je bil res tisti, ki ga ie nosila Ellen. Milan Urne ga je spoznal na prvi pogled. In ko je videl, da ue pisava na izjavi ista kakor v pismu, ga je minil poslednji dvom. »Ali smem še s čim postredi?« je vljudno vprašal lastnik. Milan Črne se de zahvalil. Videl je bil dovolj! — Zdaj ga je čakala najtežja naloga: ta, da reši £Heno iz sleparjevih krempljev. Ni si mogel odpustiti, da se je doslej tako malo meml zanjo in si ni že prej ogledal tega Krištofa Vilhairja, ki je bil dotorej omrežil nepokvarjeno 9rce njegove nečakinje. A za kesanje je bilo zdaj prepozno. Zda'] je ibilo treba prej ko mogoče spraviti Ellen iz Beograda; potem, si je mislil Milan Orne, pojde vse laže izpod rok. Njegov načrt je bii zasnovan. Ne da bi se bil sporazumel z Eileno se je Milan Orne še tisti večer odpeljal v Ljubljano. Na postaji je imel še kratek razgovor z BenedettiLem. Povedal mu je kaj je dognal, in mu razodel svoje nadaljnje namere. »Izvrstno,« mu je pritrdil Benedetti, »čeprav se ne morem ubraniti nekih pomislekov. Recimo, da mladi človek po kakem naključju zve, da ste mu na sledi -- ali ne bo potem izkušal miss Blackove še v zadmih trenutkih tako omrežiti, da mu bo popolnoma zaupala"3 Ne zamerite mi odkritosti, gospod generalni ravnatelj, a ženske so pogosto nepreračunfeve, kadar gre za njihova cuv- StV»Vaši pomisleki so upravičeni, in zato hočem Eileno najprej poklicati v Liubljano, da jo hitro odtegnem vplivu tega človeka. Zelo bi mi ustregli, gosp hiš ali kaj stičnega. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zaposlitev«. 37052-2 j Perfektna krojačica išče mesto poslovodinje — oai.r. sprejme delo v kon- ^ ^ fekciji ali gre tudi za po- I ^ 'nove " oglasni oddelek ____*__: _ \T.x1f». « n-rr n c I ' ° nr- . , r» u Otroške postelje 1 iz medenine in 2 beli, radi izselitve naprodaj v Groharjevi ulici štev. 25. 37061-6 Štelaže dobro ohranjene prodam. Vprašati v trgovini na Sv. Petra cesti 23. 37093-6 Otroška posteljca bela. železna, emajlirana. poc-eni naprodaj na Ribjem itrgu št. 4/11. 37104 6 5 starih oken g šipami, polni ga.vt.ri, poceni prodam. 108 X 68. Na- Oglan trg. značaja po 1 Dta beseda; ta da lan je naslora a.li ta šifro S Din. — Oglasi socialnega »nafta j« pa vaaka beaeda 50 par; sa dajanje naslova aM za šifro pa 8 Din. (81 2 kro]. pomočnika za velike komade siprejmem takoj. Studenca pni Mariboru. d.r. Krebo^a nlica 26. 37106-1 Pieteršnikov slovar U. del (P i) kupim. Po oudbe na oglasni odde ek »Jutra« pod »Pleteršnlk«. 36691-8 »Ljubljanski Zvon« tri nevezane letnike 1923, 1929 in 1930, prodam za 150 Din. Nasiov pore oglasni **delek »Jutra«. 36193-8 močacio. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 37051-2 Podeželska društva odri! Rabite rutiniranega režiserja. igrale« — z večletno irakso — organizatorja, ki >i vam vodil oder in razgibal društveno delo! Nastopi lahko takoj. Le resne ponudbe na oelas. oddelek »Jutra« pod značko - *v sol v en t dram. šole«. 37026-2 Zelo ugodna prilika »Die Frau Ta takojšen predem več- ajs flaUSarztin« jeg« hote'a v DaWU1, ^ df_ meaa 1 Din; if. dajanje naslova ali t* Šifre 8 Din. Dijaki, ki iš6ejo iiistrukcije, pJa-Saj« rwiko besedo 80 par: sa iifro ali ta dajanj* naslova 3 Din. (4) Radio štirtcevni — (Setoirmgitter EittpfSnger) s prvovrstnim elektrodi namičnim zvočnikom »-Domo«, oboje v krasnih kasetah, prodam za 2500 Din. Va.lovni obseg: 19—2000 m. Naelov po pa 5 Din. (10) Mizarski pomočnik z.a pohištveno delo. _ dobi sta'no zanoslenie proti posojilu 2500 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Začetnik«. 37058-1 Damskega krojaštva dnevni in večerni tečaji. — Pričetek 2. oktobra, vpisovanje celodnevno. Oblastveno dovoljeno učilišče. atelje Sare, Gajeva III. 37100-4 Motorno kok> brea prikolice, v najboljšem eta.nju prodam. Nask>v pove oglasni oddelek Jutra ^ 37049-1(J Službe išče G Th. Rr»man: Nove prigode cfospod? Vsaka beaeda 50 pu; ca dajanje naslova ali ta šifro pa 3 Din. (21 Brivski pomočnik prvorazreden^ dober pedi ker, z znanjem nemščine madjarščine in hrvaščine ičče mesto a 1. oktobrom NmIo^ v oglaanem oddelk »Jutra«. 36957 Sobarica pridna in poštena, perfekt na. t dobami spričevali išče »»»to za takoj. — J Langerbolc, Medvode št. 9. »Jutra«. 37118-6 Kupim OgUsi trg. značaja po 1 Din beseda; ta dajanje naslova aii ta šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 pa.r; ta dajanje naslova ali za iifro pa 3 Din. (T) Prodajalka kurjena v papirnati stroki, vestna io poštena, zmožna tudi samostojno voditi trgovino, išče nameščenje. — Ponudije na oglasni oddelek »Jutra« pod »M»šana stroka«. 37056-2 Službo hišnika skladiščnika ali kaj »ličnega ieli oseh«, ki lahko položi 100O Din ka>vci;e. — Poondbe na ogl. oddelek »Jutra» pod »Vsestransko zmoien«. 36980-2 Moderen divan dobro ohranjen, takoj ku_ pim. Tonudbe na og'as.ni Vloge Jadransko-podunavske banke kupi St. Praznik. Zagreb, Samostanska 6. 36920-16 Knjižico Ljudske posojilnic«, r znesku 50.000 Din. kupim ter iizplačam polno vsoto poleg obresti v 10 mesečnih ob rokih. Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod šifro »Knjižica«. 36864 16 Družabnika sprejmem k veliki in dobo iA11,« Je dejal, >poCakajte, konec kon-cev pa le nisem tak trdosrčnež! Kolo vam sam lepo sestavim; razen tega pa peljem 1anes prašiče v mesto, in «e se gospoda ne branita take družbe, lahko pnsedeta aa avtomobil.« Seveda sta sprejela va bilo! Natakarica iiče kjerkoli mesto za takoj. Ponudbe na naslov: J Polsk, Brod — Bohinjska Bistrica. 36933-2 Dvajsetletno dekle izučeno šivanja, prikuplji-ve zunanjosti in lepega vedenja, išče mesto natakarice »J« sobarice. Naslov » ozlasnem oddelku »Jutra«. 37043-2 Brivski pomočnik dober bubl štucer, išče nameščenje za takoj ali po dogovoru Ponudbe na ogl-oddelek »Jutra« pod S!fro »Brivec«. 37068-2 Oglasi »g. tnačaja po 1 Din beseda; za da janj« naslova ali ta šifro 5 Din. — Oglasi Mocialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali ta 4ifro p« S Din. (6) Otroška zibelka pleten«, stojnic« (die Scha le), otroški gugalni stol in lesen voziček za sedeti, na Drodaj v Knafljevi ulici 51. 13/11.__362li žini srednje tehnične šole. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36846 22 Visokošoice spreimem event. tudi na h^no. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37117-22 Vsaka besed« 1 Din: za dajanj« naslova ali ia šifro pa 5 E"in. (21) Trgovsko opremo prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 37033-6 Plamenski kotel enocevni. z nabiralcem pare, 75 m1 kurilne površine. 914 aten.. in vodoeevni kotel s 100.37 m1 kurilne po vršine. 10 atm.. poceni na prodaj. Vprašati pri Mariborski tekstilna tvornici v Mariboru. 37107-6 Kopalno banjo dobro ohranjeno, prodam Nas'ov v oglasnem nddeku »Jutra«. 37073-6 Vsaka beaeda I Dm. u .lajanj« naslova ali 0 3052. Vsaka based« 1 Din; m daja-nje naslova ali i za šifro Pa 5 Din (19 Moška modna trgovina v sredici Ljubljane ugodno naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« (»od značko »Naložba kapitaa«. 36865-19 Pristopajte k Društvu stanovanj, na 'ennikov — Gajeva ulica Nebotičnik IU. 373^1 Stanovanje z vrtom oddam s 1. oktohrnm v Tr novem. Vrt obsežen in plo Ion -sen Naslov v oglasnem ►ddelku »Jutra«. 36681 2-1 2 stanovanji enoeobno in trisobno, v novi vili oddam z oktobrom ali novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8 37102-21 Sredi mesta poceni oddam opremljeno snažno sobo. samo solidni osebi. Električna luč in poseben vhod e hodnik«. — Prečna ulic« 8. 371:14-23 Sobo lepo opremljeno, svetlo to veliko, čisto, tik opere in Tivolija, z l »U 2 P^te .jama oddam le boljšim gospodičnam ali »akonske mu paru. Telefon :n kla vir n« razpolago. Naelov v »glasnem oddelkn »Jutra«. 36263 23 Opremljeno sobo veliko in mirno, z 1 aii 2 posteliama. posebnim vhodom. elektriko io parketom, v sredini mesta oddam s 1. oktobrom. Naslov pove og'asni oddelek Elegantno sobo čisto, mirno in separirano. e kopalnico, v centru mesta oddam gospodu. Na_ «i«v nove og asm oduf.eK »Jutra«. Opremljeno sobo z vhodiom s stopnjic, oddam 2 stalnima osebama za 280 Dia. ali 1 osebi za 200 Din. Zupančič, Kolodvorska 11/11. 370S9 23 Sostanovalca 9prejmem takoj k ve« dan odsotnemu gospodu v separirano sobo z elektriko in pa^keti na Sv. Pptra C. št. 62/1. 37090 23 Separirano sobo oddam 2 gospodoma ali gospodičnama. Na željo z vso oskrbo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 37088-23 Opremljeno sobo oddam gospodu s 1. oktobrom v Gajevi ulici št. 8 _ Dukičev blok. Vprašati pri hišniku. 37094-23 Dve lepi sobi e prostim vbodom, elektriko in parketom takoj od dem na Povšetovi cesti 35a (siva hiša), Kodeljevo. 37103-23 Opremljeno sobo lepo. veliko, zelo mirno in čisto, oddam boljšemu solidnemu gospodu na Res-'.jevi cesti 5, pritličje levo, 37095-23 Opremljeno sobo v centru mes-ta takoj oddam Naelov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37099-23 Sobo e posebnim vhodom ter aH 3 poste'j«mi oddam na Vidovdanski cesti štev. 37121-es »Jutra« 26921 16 Hranilne knjižice kupite, prodaste, Jomhardu rate posojil« najkulantneje pri; Poslovni zavod 4 d., Zagreb. Praška ulic« 611 7>a odgovor pri.ožit: znam ko za "3 Dn. 23? Gostilno oddam natakarici na račun. Po treben kapital 8000 Din. — Nasiov v oglasnem oddelku f^go!,. stanovanje 3' ,'8"la 1 s kabinetom, oddam s 1. oktobrom v Lepndvorskt 3. Ljubljana VII. 37059-21 Enosob. stanovanje vel ko in lepo takoj oddam v Rožni dolini, cestami. Lep lokal novo opremljen, za špeoe-rilsko trgovino, ne dobri točki takoj poceni oddam. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37067-19 Lokal na Mik ošičeri cesti odda drogerija Hermes čevs cesta 30. Trisob. stanovanie oddam z novembrom na Starem trgu 24. II ™dstr. Opremljeno sobo t posebnim vhodom, parketom in elektriko oddam boljšemu, mirnemu in solidnemu gospodu na Sv. Petra cesti štev. 40/1. 96948-23 Solnčno sobo opremljeno za 2 06ebl, z elektriko ln posebnim vhodom oddam Drl velesejmu. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 36875-25 Lepo sobo s posebnim vbodom — v centru mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36807 23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom s stop-njišča, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Boljši gospod«. 37($6-23/a Vsaka beseda 2 Din; ta urjenj« naslova a£ šifre pa 5 Din (26) Trgovec z mešanim blagom, 45 let star. hišni posestnik na deželi, žei-i spoznati do 45 let staro gospodično, zmožno trgovine, gospodinjstva in nemškega jezika, ki ime nekaj premoženja. Dop:s« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirno življenje 8£«. 1 37024-35 Gospodična stara 26 let, hči železničarja, s pohištvom ^ m gotovino. či*te preteklosti — želi znanja z drž. us už-bencem. v s^rho poznejše ženitve. Resne ponudbe s sliko in naslovom pod šifro ,§t 30« na oglasci iddelfk »Jutra«. _37071-25 Glasbila Vsaka beeeda 1 Din: za daia.ni« naslov« aH za Sfro pa 5 Din. (26) Kdo posodi pianino ali klavir proti mesečnemu plačilu 100 Din. Dopise pod *Pazim kakor na svojo last« na ogi. oddelek »Jutra«. 36648-26 Klavir dobro ohranjen, kupim proti gotovini- Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Klavir. Ljubljana«. 37047-26 Pisarne na Miklošičevi cesti M. 30 takoj odda d.rogenja Her-mes. _ 3i098-23 Stroji Vsaka beseda 1 Dinj za dajanje naslova al- za šifro pa 5 Dim. (29", Lepo sobo « centralno kurjavo, oddam na Miklošičevi cesti. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37116-23 Vsaka beseda 50 par; ta dajanj« naslova ali ta šifro 3 Din. (2!V-a) Sobo pri solidni gospodinji, ki zna likati in šivati ter ima sploh skrb tudi za podnajemnika, išče goepod — po možnosti bolj v »redim mesta. Takojšnje ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trajno«. 37100 23/« Prodam stroje dobro o-hran,en entel, rešili« in stroj za pločasto vezenje. Naslov v oddelku »Jutra«. 37048-29 Pisalni stroj Yost, malo rabljen, ugodno naprodaj v pisarni dr. Vrtač nika. Selenburgova (. 37081-29 Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje naslova ali ta šifro p- 5 Din. (30) Kroje po nizki ceni izdeluje modni salon Rozman. Dvorni trg 3 (poleg univerze) po journalih. ki m Istotam na razpolago. 37057 30 urejuje UavoriD Ravljea Izdaja aa konzorcij »Jutra« AdoU Kibnikai. Za Naroano tiskarno d. d. kot uskarnarja Franc Jezeršek. Za inaeraini del