čevljar glasilo delovne organizacije tovarne obutve letnik XXVII 6 tržič OCENA POSLOVANJA V PRVEM POLLETJU Splošne težave v našem gospodarskem prostoru se večajo. Pretirano zakonsko urejanje zožuje prostor samoupravljanju. Prelivanje dohodka na različne bolj in manj vidne oblike omejuje motiviranost za dobro delo. In kot nekakšen seštevek težav, inflacija jezdi na zelo hitrem konju. V takih okoliščinah tudi nam v Peku v prvem polletju ni bilo lahko. Počasno odločanje poslovnega kroga je še vedno naš najtežji problem. V njem predvsem izstopajo visoke zaloge. S skrajnimi napori zagotavljamo tekočo likvidnost, cena zagotavljanja je visoka. Oskrbovalni problemi so motili načrtovani potek proizvodnje, nekaj kapacitet smo namenili proizvodnji na zalogo. Tudi kadrovski problemi se pojavljajo z vedno večjo ostrino. Ne uspevamo povsod tekoče izpopolnjevati manjkajočih rok in glav. Težka splošna devizna situacija je motila normalno odvijanje nabavne funkcije. Izplačilo izvoznih stimulacij močno kasni in jih časovna odmaknjenost zaradi visoke inflacije preplavlja. Naša edina pot je dosledno izvrševanje dogovorjenih nalog in s tem notranje izboljšati naše vsakdanje delo do najvišje možne kvalitete. Ta pot je trda, vendar edina. Rezultati so nekoliko boljši kot lanski v enakem obdobju. Kljub temu z njimi ne moremo in tudi ne smemo biti zadovoljni. Čaka nas torej v naslednjih mesecih priložnost, da z boljšim delom izboljšamo rezultate poslovanja. Z osebnimi dohodki ne moremo biti zadovoljni.saj že preveč zaostajamo za povprečjem v gospodarstvu Slovenije. S predlagano dodatno delitvijo bo znašal 162,420 din približno še enkrat več kot lani v prvem polletju. Izkoristimo dopust za obnovitev moči. Potrebovali jo bomo, da bomo v naslednjih mesecih uspeli nadoknaditi zamujeno in hkrati kvalitetno dvigniti tekoče delo. Edvard Košnjek SPREMEMBE ZAKONA V javni razpravi je predlog sprememb o združenem delu. Z nekaterimi predlogi smo vas že seznanili v Čevljarjevih obvestilih, danes pa povzemamo predlog sprememb v poglavju o DELOVNIH RAZMERJIH: — Predlaga se nova določba, da delavci v razvidu del in nalog lahko določijo največ dve stopnji strokovne izobrazbe, — Novost je, da bo morala OZD prosta dela objavljati v »dnevnem tisku«. Doslej je bilo to zahtevano le za razpise, medtem ko je za druga dela zadoščala že prijava skupnosti za zaposlovanje, — Če sta za neko delo določeni 2 stopnji izobrazbe, ima prednost kandidat z višjo stopnjo strokovne izobrazbe. Komisija mora izbrati kandidata, ki izpolnjuje pogoje, — Nova je določba o obveznem zaposlovanju pripravnikov. Če OZD ne potrebuje pripravnikov, mora združiti ustrezna sredstva za odpiranje novih delovnih mest, Povečana je možnost premeščanja delavcev iz ene TOZD v drugo ter tudi možnost razporeditve v drugo delovno organizacijo. V okviru DO je določena obveznost do zaposlitve delavca, ki mu je v TOZD prenehalo delo zaradi ekonomskih težav v TOZD, — Večja pooblastila so dana poslovodnim delavcem, predvsem v zvezi s premeščanjem, o razporejanju nadurnega dela, o dovolitvi plačane odsotnosti, o začasni odstranitvi delavca z dela, o mnenju o prispevku delavca k delu. Alternativno je predvidena tudi možnost izreka ukrepa zaradi lažje kršitve delovne obveznosti, — Predvidena je možnost uvedbe skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od 36 ur tedensko. Delovni teden traja najmanj 5 delovnih dni, razen v primeru, da se delovni čas prerazporedi, — Če delavec v eni TOZD opravlja delo polni delovni čas, ne more v drugi OZD delati več kot 1/3 polnega delovnega časa, — Kot hujša kršitev se šteje tudi, če pooblaščeni delavec v določenih primerih ne sproži postopka za ugotavljanje kršitve delovne obveznosti (npr. nezakonita ali nesmotrna uporaba družbenih sredstev), — Razširja se zadeva, za katero se lahko izreče denarna kazen, — Obvezno se mora izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja za kršitev, če delavec izostane z dela 5 delovnih dni zaporedoma ali najmanj 7 dni v 12 mesecih. Razširja se možnost določitve kršitev, za katere komisija izreče ukrep prenehanje delovnega razmerja. — Za kršitve, za katere je obvezen izrek ukrepa prenehanje delovnega razmerja, ni mogoče odložiti izvršitve za določen čas kot je bilo doslej. Predlog pa je, da se odložitev (dosedanja pogojna prenehanja) celo črta, — V dislocirani enoti je mogoče ustanoviti poseben svet disciplinske komisije, ki mora imeti vsaj 3 člane. V disciplinski komisiji ne sodelujejo več osebe, ki smo jih izvolili po predlogu zbora združenega dela (zunanji člani), — Neprikladna je določba, da morajo vse TOZD v skupno disciplinsko komisijo imenovati enako število članov. Ni pa več obvezno, da bi moral biti en član sveta disciplinske komisije delavec TOZD, iz katere je obravnavani kršilec, — Ugovor na odločbo disciplinske komisije lahko vloži delavec v roku 8 dni in ta zadrži izvršitev. Rok za vložitev zahteve sodišču je skrajšan na 15 dni, — Pavšalno odškodnino je mogoče določiti v več primerih (ni več določbe, če je škoda vplivala na delovni proces), — Tudi proti odločbi o škodi bo delavec moral sprožiti postopek pri sodišču združenega dela. Pravnomočna odločba o škodi je izvršljiva. (Doslej je DO morala tožiti delavca, če ni hotel povrniti škode na podlagi odločbe), — V Samoupravnih splošnih aktih moramo določiti, da delavski svet odloči o prenehanju dela delavcem, če ugotovi, da njihovo delo ni več potrebno, če je zaradi njihovega neodgovornega odnosa prišla OZD v ekonomske težave, — Delo lahko (v skladu z določbo splošnega akta) preneha tudi delavcu, ki mu ni bilo mogoče zagotoviti drugih del, ki ustrezajo njegovi delovni zmožnosti, v primeru, da ne more več opravljati del in nalog, na katera je razporejen; o prenehanju odloči delavski svet. — Delavcu preneha delo po zakonu, če dopolni 40 let zavarovalne dobe (delavec) oziroma 35 let delavka ali če dopolni delavec 65 in delavka 60 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe. V alternativi je predvideno, da se člen črta, — Nova je določba, da se podaljša delovno razmerje pripravniku, ki je sprejet za določen čas, če je bil opravičeno odsoten, toliko časa, da opravi pripravništvo v celoti, — Rok za zahtevo varstva pravic se skrajša od 30 na 15 dni, prav tako tudi za zahtevo sodišču. OCENJEVANJE SPRETNOSTI IN ZNANJA Praktični del republiškega delovno-proizvodnega tekmovanja kovinarjev je bil 26. junija tudi v naši delovni organizaciji. Najboljši in najspretnejši kovinorezkalci iz vse Slovenije so tekmovali v naši orodjarni na rezkalnih strojih ALG 200. Tekmovanje se je pričelo že v četrtek v Kranju, kjer so tekmovalci opravljali teoretični del tekmovanja, nato pa so odšli v delovne organizacije na ogled tekmovalnih mest in strojev. V Peko je prišlo 27 tekmovalcev, prvo in drugo uvrščenih iz regijskih tekmovanj. V petek so bili prvi v tovarni že pred šesto uro. Med tekmovalci je bila vidna tako tekmovalna vnema kot tudi trema, ki je običajna pred tekmovanji. Merilne ure so začele odštevati čas, tekmovanje se je začelo. Tekmovalci so se ha štirih strojih menjavali, vsakih 80 minut. Izdelek je bilo treba oddati po 75 minutah, če je bil dokončan ali ne. Tekmovanje je spremljala posebna komisija. Njen vodja je bil naš sodelavec Stane Sova. Izdelke je nato prevzela ocenjevalna komisija, kije izdelke z natančnimi merili izmerila. Izmere so bile natančne do tisočinke milimetra. Po končanih meritvah so podatke vnesli v računalnik Jeseniške Železarne, ki je tekmovalce razvrstil po bolj ali manj uspelem vloženem delu in natančnosti. Tekmovanje pri nas je bilo brez zapletov ali težav. Organizacija tekmovanja je bila dobra, v zadovoljstvo tekmovalcev kot tudi obiskovalcev. Nekajkrat so bili na obisku gostje iz vodstva republiškega tekmovanja, občine in delovnih organizacij. Vsi so pohvalili organizacijo in izvedbo tekmovanja. Najboljši med kovinorezkalci je bil Cupin Ardenko iz Lame Dekani. Od možnih 1000 točk jih je zbral 786 in si tako pridobil pravico udeležbe na zveznem tekmovanju. Pravico nastopa na republiškem tekmovanju za elektrikarje je imel tudi Robert Fiksel iz naše elektrodelavnice z doseženim drugim mestom na regijskem tekmovanju 13. junija. Žal se tekmovanja iz osebnih razlogov ni udeležil. Kaj lahko rečemo? Mladi še niso povsem dojeli razliko med obveznostjo, pravicami in dolžnostmi. Boris Janc MEMOmA^RANcj^^SKOSK/T^JKE 11. DELOVNO SREČANJE KOVINARJEV SLOVENIJE_ NA GORENJSKEM_____________________________ ORGANIZACIJSKI ODBOR PODELJUJE PEKU TRŽIČ____________________ PRIZNANJE ZA SODELOVANJE 27. junija 1987 PREDSEDNIK ORGANIZACIJSKEGA ODBORA BRANKO ISKRA PREDSEDNIK ROS KOVINSKE IN ELEKTROINDUSTRIJE ALBERT VODOVNIK USNARIADA ZMAGA KONUSU Po nekaj letih je bila ponovno organizirana USNJARIA-DA, letno športno tekmovanje delavcev čevljarske in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije. Ciciban praznuje letos 40-letnico ustanovitve in je organizacijo usnjariade vključil v prireditve ob praznovanju jubileja. Na tekmovanju je sodelovalo deset ekip med njimi tudi 51 naših tekmovalcev, ki pa niso ponovili uspehov kot je bilo v navadi. Rezultati tekmovanj: MALI NOGOMET: 1. Konus Slovenske Konjice, 2. Ciciban Miren, 3. TUS Slovenj Gradec, 4. Peko Tržič BALINANJE: 1. Trio Tržič, 2. IUV Vrhnika, 3. Planika, 9. Peko Tržič ODBOJKA - MOŠKI: 1. TUS Slovenj Gradec, 2. Peko Tržič, 3. Konus Slovenske Konjice ODBOJKA ŽENSKE: 1. Ciciban Miren, 2. Konus, 3. Alpina, 5. Peko Tržič NAMIZNI TENIS - MOŠKI: 1. Toko Domžale, 2. Peko Tržič, 3. Planika Kranj NAMIZNI TENIS - ŽENSKE: 1. Peko Tržič, 2. Konus, 3. TUS STRELJANJE - MOŠKI: 1. TUS, 2. Konus, 3. Alpina, 6. Peko Tržič STRELJANJE — ŽENSKE: 1. TUS, 2. Konus, 3. Planika, 6. Peko Tržič SKUPNO - ŽENSKE: 1. Konus, 2. TUS, 3. Ciciban, 4« Peko Tržič SKUPNI VRSTNI RED: 1. Konus, 2. TUS, 3. Planika, 4. Peko Tržič Miha Rožič NOVA ANALITSKA OCENA VROČA TEMA Novo vrednotenje del in nalog je v fazi sprejema. V javni razpravi so bile podane pripombe, te se pregledujejo in ugotavlja upravičenost. Vrednotenje, pravzaprav vsaka sprememba na področju nagrajevanja, je povod za živahne debate. Na vprašanje KAKŠNO JE VAŠE MNENJE O NOVI ANALITSKI OCENI so odgovorili: MIRKO HROVAT iz mizarske delavnice: Ne zdi se mi prav, da kadar delamo analitsko oceno je slabša, ker je ne upoštevamo dosledno. Moje mišljenje je, da bi ostala kar ta, ni drugega kot mnogo vroče krvi, zapravljanja časa in denarja. Po kriterijih, ki so predlagani, bi nam v mizarski delavnici pripadale veliko višje grupe. Mislim, da so bili ocenjeni samo nekateri. Nekje se je upoštevalo vse, nekje pa občutno manj. EDVARD KOŠNJEK član KPO za planiranje, ekonomiko, organizacijo in poslovanje Ocenjevanje del in nalog ni posebno hvalevredna naloga, ker že v začetku dela vemo, da je ne bomo, ker je ne moremo, idealno, v zadovoljstvo vseh, rešiti. To je moje izhodišče za ocenjevanje (subjektivno) izdelka. Kar je bilo za mene nelogično sem iskal pojasnila in skušal vprašanje utemeljiti. Mnenja sem, da bo izdelek tako blizu željenemu, kolikor smo se vsi skupaj pripravljeni človeško pogovarjati. To pomeni prisluhniti, poslušati, razumeti, pošteno utemeljevati, itd. Včasih nas morda bolj moti izvajalec kot sama ocenitev. Temu motenju se v kar največji meri odpovejmo, človeško je, da se mu popolnoma ne moremo. Dvakrat sem uporabil besedo »človeško«, če razmišljam in merim ocenitev del in nalog na ta način, mi je logična in jasna. Nekatera različna gledanja bomo do sprejema prav gotovo poenotili in uskladili do sprejemljive stopnje. FRANCI STRITIH iz elektrodelavnice Z novo analitsko oceno so zelo slabo ocenjena dela in naloge v elektrodelavnici, oziroma vzdrževalci na splošno. Opisi so slabi, mnogo del in opravil ni upoštevanih v oceni. Teža analitske ocene je čevljarska stroka, zato so vzdrževalci premalo upoštevani. S predlagano oceno smo precej na slabšem, tako finančno kot tudi v odnosu na zahtevnost del. Če bo sprejeta, bo pri vzdrževalcih velika fluktuacija, kar pa se bo tudi krepko poznalo. BOGOMIR DEŽMAN iz montažnega oddelka 520 Ne vem kako se ne spoznam, ker še nisem dolgo tu. Če primerjam oddelek ni bistvene razlike. Pričakujemo seveda več. Prav je da smo šli v novo ocenjevanje, ker pravijo, da je bilo zadnje pred več kot desetimi leti. Ocenjevanje mora biti seveda objektivno in pravilno. V kolikor pa to je, ne vem. Na Deteljci je končana prenova spodnjega dela trgovine. To je ženski oddelek urejen na samopostrežni način. Prihodnjič: Nov način prodaje. Z PLANIN.. ALKOHOLIK V DELOVNI ORGANIZACIJI KAKO SE ALKOHOLIK OBNAŠA V DELOVNEM OKOLJU Gora se ni pustila poraziti. Spodaj levo je označen tabor 2, v sredini tik ob snežnem previsu tabor 3, z znakom x pa označena dosežena višina. SLOVENSKO KAMNIŠKA ALPINISTIČNA ODPRAVA LHOTSE SHAR 87 ODSTOP TIK POD VRHOM Izredno slabo vreme je onemogočilo vzpon. Cilj 8400 metrov visok Lhotse Shar. Odprava se je morala vrniti. Slovensko kamniška alpinistična odprava, v kateri je bil tudi naš sodelavec Filip Bence, je odšla na pot v Himalajsko pogorje v februarju. Cilj je bil 8400 metrov visoki Lhotse Shar. Dosežena je bila višina, na kateri naj bi stal tabor IV. Naprej je bilo nemogoče, ker so bile vremenske razmere tako slabe, da bi bil vsak poskus vzpona preveliko tveganje. Iz najvišje točke smo se štirikrat poskušali prebiti naprej. Tereni v višini so plezalno sicer manj zahtevni, toda vreme ima tam večji vpliv. Zaradi odprtosti terena se nakopiči sneg, vetrovi pa pihajo običajno več kot 100 km na uro. Ce ima odprava smolo z vremenom, cilja ne doseže. Da bi odprava čakala na ugodnejše vremenske razmere, je nemogoče, ker traja dovoljenje za delo na gori dva meseca in pol. Tabor III. smo zapustili 12. maja, ko smo se odločili, da delo na gori zaključujemo. Tisti dan je bil mraz še hujši kot običajno. Povprečno so se temperature gibale od petintrideset do petinštirideset stopinj pod ničlo. Oprema odprave je bila več ali manj last članov odprave, zato smo jo pospravili. Sicer pa je tudi zahteva nepalskega ministrstva, da je treba goro za seboj pospraviti. Kljub izrednemu prizadevanju se je odprava vrnila, ne da bi dosegla cilj. V boj z nemogočim pa odprava ne gre, tveganje je preveliko. V prihodnji zimi se načrtuje Himalajsko zimska odprava JUGOS. Cilj bo osemtisočak Daulagiri. Odprava bo sestavljena iz vrhunskih alpinistov. O moji udeležbi je težko govoriti, čeprav je to skrita, tiha, velika želja vsakega alpinista. Žal so razmere take, da je potrebna izdatna finančna pomoč. Za vsako udeležbo v odpravi mora alpinist doma krepko delati, da doseže osnovne normative, ki so osnova za sodelovanje v odpravi. Če bom izpolnil pogoje, bom naslednje leto kandidat za odpravo na drugi najvišji vrh v Himalaji. Za mojo udeležbo so doslej imeli veliko razumevanja v podjetju. Želim si, da bi bilo tako tudi v naprej. Filip Bence Pri alkoholiku nastanejo problemi na delovnem mestu navadno šele precej let za tem, ko je doma v družini že vse narobe in so medsebojni odnosi uničeni. Ponavadi alkoholik doma že leta sitnari, razgraja, zanemarja otroke in ženo, ko se v službi še vedno dobro drži in spretno prikriva svoje stanje. Ker ga grizejo domače razmere, se celo še bolj trudi, da bi vsaj v službi funkcioniral kolikor toliko zadovoljivo. Mnogokrat se v delovni organizaciji celo začudijo, ko kakšna žena potoži, kako je doma. Vendar pa se pokaže, da tudi na delu prihaja do določenih pojavov, ki nakazujejo bodoči problem. Najznačilnejše oblike vedenja alkoholika na delu so: — zamuja delo — pogosto odhaja z delovnega mesta, iz delovne organizacije, da bi uredil neke važne družinske probleme — ne izvršuje delovnih obveznosti — vnaša konflikte v delovno okolje — obrekuje vodilne delavce — med delovnim časom se druži (posebno z drugimi alkoholiki) v skupinice — pretirano poudarja svoje sposobnosti — daje lažne obljube — sposoja si denar — krivdo za storjene kršitve vali na druge — ne skrbi za delovne stroje in delovno orodje — pogosto boluje — ne zanima ga več napredek delovne organizacije — prinaša alkohol na delovno mesto — išče »pravico« — je agresiven do drugih — ne upošteva zahtev glede varnosti pri delu — nekontrolirano se vede v javnih diskusijah, vsiljuje drugim svojo »filozofijo« o rešitvi določenih problemov v delovni organizaciji in v družbi — išče sočutje in razumevanje za svoje probleme, pomiluje sebe — neopravičeno izostaja z dela — je nekritičen do svojega stanja in kritike ne prenese — odklanja vsakršno pomoč 5. KAKO SE ALKOHOLIK IZMIKA DISCIPLINSKI ODGOVORNOSTI Ko pride alkoholik v tisto fazo svoje odvisnosti od alkohola, da ne more več izpolnjevati svojih delovnih obveznosti in postane moteč dejavnik v delovnem procesu, začno sodelavci in nadrejeni ukrepati (opozorila, nasveti, disciplinski postopek). Alkoholik se proti krivičnim obtožbam brani različno: 1. po krajših pijančevanjih je tako zdelan, da ne more na delo. Takrat ženo pošlje k zdravniku s sporočilom, da je nenadoma zbolel ali pa sporoči v službo, da ima neodložljive osebne opravke in da potrebuje dan ali dva dopusta. 2. Ko se resnice ne da več prikrivati, se dogaja, da celo alkoholikova žena telefonira moževemu šefu za dopust, češ spet se je »zgodilo«. 3. Iskanje zaveznikov. Alkoholik skuša čimveč sodelavcev vključiti v svoje pivski krožek, kajti s tem si zagotovi solidarnostno prikrivanje parazitiranja. Če uspejo v pivski krožek vključiti tudi vodjo, imajo mir, dokler alkoholičnega vodjo ne zamenjajo s treznim. 4. Alkoholiki s svojimi znanimi stališči in vedenjem prepričujejo ljudi, da so dobri delavci in možje, seveda kadar ne pijejo. Magda Plemenitaš NOVI UPOKOJENCI ANGELCA VELIKAVRH iz ERS ALBINA MRAVLJE iz poslovalnice Trbovlje SABINA KAČIČNIK iz poslovalnice Celje II. MARIJA RIBNIKAR iz šivalnice 512/1 FRANCKA KOŠNJEK iz splošnega sektorja MARIJA BAROVIČ iz Trbovelj (550) ELZA PINTAR iz Trbovelj (550) MARIJA BREZAR iz finančnega sektorja FRANC LIVK iz nabave MARIJA DOBRAVC iz šivalnice 512/2 CIRILA KODRIČ iz šivalnice 512/5 so se v juniju pridružili upokojencem Peka. Naj jih v novo življenjsko obdobje spremljajo naše čestitke in najlepše želje za zdravje, dobro voljo in prijetno počutje. Delovni jubilanti 30 let: Marjan Ježek iz mizarske delavnice Delovni jubilanti 30 let: Ivan Golmajer iz mizarske delavnice PRIŠLI ODŠLI V TOVARNO Bester Tončka, Primožič Žaneta, Čumurdžič Zdenka, Ja-kara Snježana, King Uroš, Aleksič Rosanka, Žnidarič Franci, Valjavec Frenk, Rajsar Marjan, Janežič Alojz, Uršič Branko, Sajovic Marica V BUDUĆNOST Zlatar Vesna, Rajh Zdravko, Stabi Roman, Fračič Anica, Jambrovič Dragee, Klekar Milivoj V MREŽO Kamnik Crikvenica Sl. Gradec Titovo Vele. Ljubljana IV Ljubljana II Pula Zagreb III Štros Milena Dženopoljac Snježana Herman Metoda Rutnik Metka Bizjak Darko, Turšič Suzana Železnik Anton Tonkovič Suzana Gošič Nenad IZ TOVARNE Škerjanec Viktorija, Došen Andža, Hribernik Bogomira, Lazukič Ivanka, Novkovič Helena, Zibler Kozma, Gros Jelka, Stojanovič Borka, Mavri Robert, Repinc Damjan, Hrnčič Ljiljana, Košir Benjamin, Gričar Vilko, Kralj Franci, Zaletel Borut, Bekš Danijel, Podakar Peter, Bosman Željko, Rudolf Tomaž, Omejc Janez, Škrjanc Robert, Ahačič Tomaž, Hafner Valerija, Čarman Milan, Tolimir Duško, Škrjanc Tine, Dejanovih Marko, Ozmec Sonja, Sulejmanovič Mara, Tavčar Ana, Žugič Justina, Dobre Anton, Snedic Jelka, Bohinc Mateja, Debevc Frančiška, Tadl Lucija, Gregorc Franc, Lunar Frančiška, Koštič Ahmet, Težak Darja, Črešnjevec Anton, Koza-rič Zehra, Planinc Antonija, Bocak-Rozman Sonja, Petrovič Marica, Karajič Zdenka, Alič Dragica IZ BUDUĆNOSTI Cotra Željka, Zdelar Božidar IZ MREŽE Ptuj Ludbreg I. Nova Gorica Brodnjak Jože Trstenjak Vesna Silič Alma ZAHVALE Ob smrti naše drage mame LJUDMILE BRVAR se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem prirezo-valnice 512 za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izraze sožalja. Hvala lepa vsem, ki ste našo drago mamo spremili na njeno zadnjo pot. hčerka Mira Janc z družino Ob boleči izgubi mojega dragega očeta MILANA LONČARJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz nabave za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Milena Kozjek Iskrena hvala osnovni organizaciji sindikata tozda Obutev za denarno pomoč ob težki bolezni. Dragica Kodorovič Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v oddelku 520 za lepo darilo in dobre želje. Vsem želim mnogo dobre volje, medsebojnega razumevanja in veliko delovnih uspehov. Posebno pa se še zahvaljujem svojim najožjim sodelavkam pri odpravi napak, še za dodatno darilo. Lucija Tadl Ljubezen do petja, ki je v Tržiču zakoreninjena je botrovala ustanovitvi pevskega zbora Peko pred desetimi leti. Desetletje je v življenju kratka doba; deset let delovanja nekega pevskega zbora, pa je veliko dejanje. Prvotni zanos vse desetletje ni zamrl, ni prenehala ljubezen do petja. Zbor je imel veliko nastopov, vsak temelji na trdem delu pri vajah in samoodpovedovanju. Velikokrat smo poslušali občuteno podano in ubrano petje zbora, zato to ni samo praznik zbora ampak vseh, ki radi poslušamo njihovo petje. Ob jubileju zboru čestitamo z željo, naj jih ljubezen do petja še dolgo druži v prizadevanju za nekaj lepega. Prvič se je zbor predstavil na proslavi ob dnevu OF in prazniku dela 1977. leta. To je bila vključitev v kulturno življenje. Pevsko navdušenje je v zboru združil dirigent prof. Milko Skoberne. Njegovo delo je dostojno nadaljeval prof. Mišo Frelih, ki je po štirih letih izročil taktirko Janezu For-šku. Sedanji dirigent Jože Močnik je vodstvo zbora prevzel ob koncu sezone 1986. V pol leta je zbor pripravil jubilejni koncert, s katerim se je predstavil v petek, 26. junija. Škoda, da sta bili na ta dan dve prireditvi; v kinodvorani je gostovala folklorna skupina Branko Cvetkovič iz Beograda. Stojan Leban, predsednik pevskega društva Peko USPEŠNIH 10 LET ( ^ PO RAZPISU KADROVSKIH ŠTIPENDIJ Konec meseca junija smo zaključili s prvim zbiranjem prijav za razpisane štipendije za naslednje šolsko leto. Tudi šole so končale z vpisom novincev in rezultati so več ali manj znani. Namere učencev so precej slične prejšnjim letom. Tudi na naš razpis štipendij se je največ kandidatov zopet odločilo za »administrativna« področja, kjer izstopa vpis na ekonomsko srednjo šolo. Istočasno pa moramo reči, da je tudi dovolj kandidatov za štipendije na strojni, kemijski in srednji čevljarski šoli. Povsem drugačna slika pa se kaže pri potrebah čevljarske usmeritve za III. in IV. stopnjo. Od skupaj 85 razpisanih štipendij smo prejeli 3 prijave za obrat Benedikt. Zopet lahko ugotovimo, da bodo štipendije za čevljarske poklice ostale nepodeljene. Kaj naj ob tem rečemo. Mlade veliko bolj privlači delo v pisarnah, kot pa delo za strojem v proizvodnji. Združeno delo potrebuje predvsem proizvodne poklice, v nekaterih šolah stoli v razredu ostajajo prazni, drugi so prezasedeni. Kako vskladiti želje študirajoče mladine s kadrovskimi potrebami delovnih organizacij? Ali »svobodna« izbira poklica resnično osrečuje mladega človeka, če ta izbira mimo potreb združenega dela? Marsikateri se bo moral po končanem šolanju sprijazniti z dejstvom, da v svoji stroki ne bo dobil zaposlitve in bo moral stopiti s poti, ki si jo je začrtal v mladosti. Po drugi strani pa je prav, da mladini omogočamo šolanje v tistih poklicih, za katere imajo interes in razvite sposobnosti. Referent za izobraževanje Rozman Darka PRED ODHODOM NA DOPUST SREČNO Prva polovica leta je za nami. Odhajamo na kolektivni letni dopust. Ustavili bomo stroje in za tri tedne pozabili na vsakdanje skrbi in tegobe. Predali se bomo sončnim žarkom, upajmo, da nam bo sonce sijalo^ in uživali čare brezskrbnih počitniških dni. Povsod nas bo dovolj. Večina bo odšla k morju, čeprav je letos nekoliko bolj slano. Če ne boste odšli k morju, nič ne de. Tudi doma je lahko prijetno. Ohladili se boste lahko v bazenu, na Šobcu ali na Bledu. V planinskih postojankah so se pripravili na povečan obisk, prav tako v planšpri-jah. Držimo pesti, da bo bogata gobja sezona, mimogrede bomo nabrali zdravilne rastline za čaj, ko nas bo za-medel sneg. Biti pa bomo morali tudi previdni. Ne dajte, da vam pokvarijo dopustniške dni sončni žarki, ki nas bodo še bledolične opekli. Naj vam ne bo za vsako ceno rjava barva potrdilo, da ste nekje bili. Torej imejmo se lepo. Uživajmo brezskrbno počitniške dni. Naberimo si novih moči za spopad z drugo polovico leta, ki bo tako nekoliko krajša. čevljar__________________________________ Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marija Slapar, Tomislav Zupan — Glavna in odgovorna urednica: Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 217 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov s srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, upokojenci in štipendisti brezplačno. Z večino ne bodo zapustili tovarne vzdrževalci. Ti bode pregledali in popravili stroje, opravili popravila in prepleskali stene. Barvanje stene z jupol barvo stane več kot 900 din za kvadratni meter. Na znesek prav gotovo ne pomislijo tisti, ki trenirajo dviganje nog in pustijo odtise svojih »adidask« po stenah na hodnikih. Včasih so takim odtisom rekli: »kjer osel leži, tam dlako pusti.« Pa šalo na stran. Na stopnišču med skladiščem gotovih izdelkov in šivalnico 512 so lepo vidni odtisi podplatov številke nekje okoli 42. V ponos niso ne nam vsem, še manj pa »avtor iem«.