LETO XI.
ZVEZEK 7.
Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličaneke narodne
omike.
A. M. Slomšek.
m		m
m		
m	v	m
NflS DOM
m
m m
m
m
m
m
GLASILO
SLOVENSKE MLADINE.
m
Ć?—o
MARIBOR, 1911
CIRILOVA TISKARNA.
m

m
m
m
j 8B
Vsebina
Stran
Pouk.
Škofovo svarilo pred slabim berilom	.	.	97
Zabava:
Maža za kugo. (Dalje.) .	  98
Razgled po svetu.	103
Orli:	103
Dekliški vrtec:
Dobra gospodinja ..........................105
Pri čebelah..............................105
Zakaj k dekliški zvezi? .......	106
Društveni glasnik:
Dobrna...................................108
Trst.....................................108
Št. Jur ob Taboru........................108
Gomilsko.................................109
Iz Kozjega...............................109
Sv. Peter na Medvedovnm selu .	.	.	.110
7. zvezka:
Stran
Sv. Lovrenc na Dravskem polju . .	.	.111
Frankolovo...............................m
Sv. Ana v Slov. gor....................111
Sv. Vid pri Grobelnem..................112
Zreče..................................112
Poštni predalček.	112
Dekleta naročite si pri S. K. S. Z. v Mariboru svoje dekliške znake! * V
Listnica uredništva. J. K. na Koroškem: Prendinijeve pastilje nam niso znane, vpta-šanje glede podlistkov v »Straži« je znotranja zadeva uredništva in upravništva »Straže«, kamor se mora vsak pisatelj sam obrniti. —
V zadnjem hipu nam je za to številko došlo nenavadno veliico dopisov, pa ni bilo več prostora. Prosimo potrpljenja.
Naš Dom izhaja i. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K, na pol leta 1 K, na četrt leta 50 h. — Uredništvo in upravništvo je v Cirilovi tiskarni, Koroške ulice 5, Maribor. — Sklep uredništva
27. sušca 1911.
Slovenci! Naročite si „Naš Dom".
mmmmMMMMmgmmmmmMmMmMmmm
Vsem mladeničem se toplo priporoča: „Zlata knjiga slov. Orlov“. Spisal Franc Terseglav. Cena vez. knjigi 2 K, broš. 1 K. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
HSHSHSKKBSHSHSHSBSHSBSHSHSHSHSa
S.;
»SHHgKHHHKHSHSHSHSBSHSHSHSBKaSK
Knjižnica S. K. S. Z. v Mariboru, Koroška cesta št. 5, nudi svojim čitateljem najboljše spise slovenske književnosti. Odprta je ob četrtkih od 4.-6. ure zvečer, in ob nedeljah od 8.—10. ure predpoldan. Prosimo pa, da cenjeni čitatelji tudi knjige redno vračajo, da prihranijo sebi in nam stroške opominjevanja.
V'/
^tev. 7.	V Mariboru, 1. aprila 1911.	XI. letnik.
Pouk.
Škofovo svarilo pred slabim berilom.
Ljubijanski knezoškol so v letoš-bjoin pastii'skeni listu spregovorili /m-resne besede o slabih časnikih. Nas mladinski list se mora ozreti na ta o-Pomin, zakaj jmleg pijančevanja in nečistovanja ni večje kuge za nihulino, kakor slabo berilo. Navadno ji1 vso to ' zvezi in eno pospešuje drugo. Izško-love poslanice torej povzamemo naslednje misli ter jih polagamo srca na-Slm mladim čitateljem in čitateljicam.
Odkod ljjulika‘1
v Naš Zveličar, najboljši poznavalec človeškega srca. je ljudstvu povedal med drugim to-le priliko:
»Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki vseje dobro seme na svojo hjivo. Ko pa ljudje zaspijo, pride nje-S°v' soviažnik in poseje ljuliko med pšenico in odide. Ko pa vzraste setev m obrodi sad, takrat se pokaže tudi ljubka. Pridejo pa hlapci hišnega gospodarja in mu rečejo: Gospod, ali ni-Sl vsejal dobrega semena na svojo nji-čo.’' Odkod torej ljubka? In jim roče: •Sovražen človek je to storil.“
Njiva to so vaša mlada srca. V njili seje sveta, cerkev po božjem naročilu stani večne resnice, poučujoč Gis v Bogu, o neumrlosti duše, o smr-Ib o sodbi in večnosti, o dolžnostih in nalogah človeškega, življenja. So pa Sovražniki, ki hočejo s svojimi krivimi nauki zadušiti v vaših srcih dobro seme, zasukniti popolnoma vaše mišljenje, vcepiti vam sovraštvo do Boga in cerkve, odvrniti vas od poštenoga. krščanskega življenja. Zlasti s svojimi govori na shodih in s hudobnimi časopisi skušajo vsajati ljuliko v voša srca.
Kako ravnajo sovražniki.
Verskih resnic (navadno) ne pobijajo kar naravnost, ampak po ovinkih skušajo ljudi odvrniti od njih, vtrjajo uezaupnost, prezir, sovraštvo, zaničevanje cerkvenih oseb, katoliških mož, krščanskega življenja. Od dne do dne zasmehujejo iu grdijo škofe, duhovnike, redovnike in redovnice, od dne do dne črnijo katoliške može, zasramujejo njih delovanje in vzbujajo nezaup-nost do njih; norčujejo se iz bratovščin, iz Marijinih družb, iz Orlov, iz molitve in sv. zakramentov, iz čudežev itd. Pri lem lažejo, opravljajo, obrekujejo, dejstva preslikavajo; ni jim mar resnica, le to zmiraj tuhtajo, kako bi verske naprave in krščanske osebe o-črnili in osmešili. Izmišljujejo si vse hudobije, podtikajo krščanskim možem podle, sebične namene; sovražne, surove, divje nastope zoper vse, kar je katoliško, hvalijo in poveličujejo.
Na ta način hočejo pripeljati ljudi med ono drhal, ki hodi pod zastavo verskega sovraštva, lažnjive svobodomiselnosti. Kdor take časopise bere, se bolj in bolj navzame tega, kar časopis trdi, saj smo že po naravi nagnjeni k temu, da radi verjamemo, kar stoji zapisano. Saj je pač težko misliti, da so ljudje na svetu, ki nalašč in vodoma lažejo ter izmišljene Im lobije, pripovedujejo kot resnične.
Nevarnost za mladino
Opisani časopisi so nevarni vsem, posebni; pa mladini, mladeničem in dekletom, učencem in učenkam. Mlad človek je še neizkušen, )>a še ne more prav, ločiti ljubke od dobrega semena. V mladem človeku bujno poganjajo strasti, hitro se vname za. vse, kar mu ugaja; mlademu človeku ugaja, nauk, ki dopušča vso prostost, neodvisnost, razbrzdano življenje, telesne na-
— 98 —
slade, zalo rad poseže po listih, ki pišejo take reei. Tako slab list pokvari um in, voljo, glavo in srce. Človeku omrzne vse, kar jo svetega, krščanskega, nazadnje celo izgubi vero, z vero pa tudi oporo za pošteno 'življenje.
Citati in podpirati ničvredne liste je greh zoper ljubezen do sebe, do bližnjega, do Boga. Dvema gospodoma ne moreš služiti, Bogu in satanu.
Kateri so ti slabi časopisi? Pastirski list našteva te-le: „Slovenski Narod", „Slovenski Dom", „Jutro", „Gorenjec", .„Rdeči Prapor". — Pri nas na Štajerskem spada sem luteranski „Štajerc" v Ptuju in liberalni „Narodni List" v Celju.
Seveda tudi nemški listi,'n. pr. „Mar-burger Zeitung", „Tagespost", „Arbei-ter-AVille" itd.
j\a delo za dobre liste!
Poslanica konča:	Torej, v imenu
božjem vam kličem: na noge! Proč s-slabimi, pohujšljivimi, zmotnimi, Bogu zopernimi listi! Pač pa se potrudite za naše dobro liste, ki se bore za pravice božje, pa tudi za vaše pravice. Potrudite se za naše liste, ki vas učijo prav živeti, trezno, čisto, krščansko, varčno živeti, skrbeti za Časni in večni blagor paših družin, našega ljudstva. O. prelepe naloge za mladeniče in dekleta po društvih, po odsekih za časnike! Na noge, na delo!
Zabava.
Maža za kugo.
Povest iz Florence iz šestnajstega stoletja. -Poslovenil J. R.
Osmo poglavje.
Maža za. kugo.
Drugega dne prideta Karol in Pavel h Kosrimu. Da jima mažo, onadva pa mu ocištejeta za njo 20 zlatov, katero še sam skrbno preštoje in jih potem zadovoljno shrani.
„Gospoda, Če mo bodeta še kedaj potrebovala, sem vama prav rad na razpolago," pravi Kosrim in se jima globoko prikloni.
Nato odideta prijatelja vsa vesela, da imata zdaj zaželjeno mažo.
Sicer sta Ferroni in Cattani dovolj pametna, da ne verujeta na tisto moč maže, kakor preprosto ljudstvo, a vendar naj Di postala nekomu vkljub prav tako nevarna.
Kuga se je zadnjih 24 ur kaj hitro širila po celi Florenci, kar je pekoče solnce Še bolj pospeševalo. Obolela je zdaj v tej, zdaj v oni hiši kaka oseba; ljudje so zopet kakor prej u-mirali kar na cesti, tako, da jo bila beseda kuga vsakemu na jeziku. Vse to bi naj še pomagalo bogokletnemu dejanju, katero sta nameravala izvršiti prijatelja.
Noč je. Nad Florenco se razpenja sinje nebo; nekako žalostno razsvetljuje mesec marmornate palače in ne-dogledno planjavo, na kateri sO(vali počasi Arno
Po ulicah vlada smrtna tišina. U-ra bije polnoči, kar se prikažeta v ulici, kjer stanuje zdravnik Peretti, dve zaviti postavi. Klobuka imata potegnjena na oči in kakor kači se plazita ob hišah. Pri vsaki hiši postojita ter potegneta s čopičem preko vrat in zida-
Slednjič prideta ta dva moža tudi do Perettijeve hiše, a tukaj ne postojita, temveč nadaljujeta še-le pri prihodnji hiši svojo lopovsko dejanje. Nobeni hiši v celi ulici ne prizaneseta.
Drugo jutro na vse zgodaj opazijo prebivalci te in sosednjih ulic, da so duri in stene pomazane z neko rume-no-zelenkasto tvarino. Vsi vprašujejo drug drugega, kaj pomeni 10 pobalinsko dejanje.
Med tem ko stojo ljudje Še pred hišami ter se precej robato izražajo nad to nesramnostjo, prikaže se mal možiček in jim pove, Ua je zahtevala kuga v sosednji ulici v Štirih hišah, ki stoje druga ob drugi, več žrtev.
Vsi vskliknejo prestrašeni:
„Maža za kugo!" se oglasi več glasov obenem, in kakor vihar gre ta

— 99 —
beseda od ust do ust. ■ Kar naenkrat postane vsem jasno, zakaj so namazane hiše s to rumeno-zelenkasto tvarino; že v prejšnjih časih se je dogodilo, da je povzročil kak ničvrednež kugo š tako tvarino.
Med tem ko stoje ljudje Še preplašeni na ulici, gre tisti možiček še naprej po drugih uticali ter ogleduje vsa-ko hišo prav natanko. Zdaj pride do Perettijeve hiše. Postoji in so začudi; kajti tukaj ni videti niti najmanjšega sledu o maži.
„Ljudje!" zakliče nekaterim prebivalcem ulice, ki so ravno na delu, da bi odstranili strašno mažo, „kako pa to, da so vse hiše pomazane, samo hiša zdravnika Perettija ne? Kaj naj to pomeni ?“
Zdaj pridrve ljudje pred Perettije-vo hišo in jo začno ogledovati. Posamezne opazke se slišijo, a vendar si ne upa nihče obdolžiti zdravnika za povzročitelja tega kletega početja.
A zopet se oglasi možiček in pravi:	Kdo ve, če le ni na vse zadnje
vendar Peretti v kaki zvezi s to mažo. Bomo že Še videli, ali imam prav ali ne.“
Takega besedičenja bi ob drugem Času ljudje niti ne poslušali; sedaj pa, ko je vse razburjeno, padejo te besede na rodovitna tla.
„To je resnica"! zakriči nekdo iz množice, ki se vedno veča. „Ali ni čudno, da se je prizaneslo edino zdravnikovi hiši?"
Kmalu se razširi to mnenje tudi med drugo, , in akoravno se še nihče ne predrzne odkrito trditi, da jo Peretti v resnici povzročitelj, se širi vendar mnenje vodno bolj in bolj, da mora biti Peretti vsaj v kaki zvezi s celo zadevo.
Počasi se sicer razide ljudstvo, toda ogorčenje narašča posebno še, kjer se poročila o razširjanju kuge bolj in bolj množe.
Peretti pa sedi, nič hudega sluteč, v svojem stanovanju. Pred njim sedi njegova ljubljena hčerka Flora, katero jo prejšnjega dno privedel nazaj domov.
Deklica mu pripoveduje toliko iz: življenja redovnic, da sam niti ne pride do besede. Vendar opazi z veseljem, kako srečno se čuti hči in kako ji je po godu bivanje v samostanu sv. Barbare.
„Kar sem tam videla ih slišala, ljubi oče," pravi z> milim glasom, ..je-utrdilo moj namen, iti v samostan."
„Prav, ljubi otrok," odvrne Peretti. „Saj veš, da ti ničesar ne branim, kar te veseli. Voli po poklicu — jaz. blagoslovim stan, ki te stori za nevesto našega Gospoda."
Med tem ko se pogovarja Peretti s hčerko, zasliši na ulici trušč in vpitje, kakor bučanje razburkanega morja-
„Cuj, Flora, ali ničesar ne slišiš?" vpraša Peretti in dvigne glavo.
„Da, slišim neko kričanje," pravi Flora in obledi. „Kaj je to?"
V tem trenotku slišita po stopnicah težke korake, razgrajajoči glasovi so vedno bliže in mahoma se odpro duri z vso silo. Tolpa razburjenih mož vdere v stanovanje. Peretti gleda začuden množico.
„Česa želite?" vpraša mirno, a s krepkim glasom. „Kako se drznete vdreti v mojo hišo?"
„Vi ste tisti, ki je okužil to okolico," reče tisti, ki je — kakor se kaže — voditelj, To je tisti, ki se je že na vse zgodaj trudil, da bi nahujskal ljudstvo.
„Kaj naj to pomeni?" vpraša Peretti. „Jaz naj bi bil ulico zastrupil?"
„Da, da, Vi ste dotiČnik," kriči vse križem.
„Vse hiše so bile čez noč pomazane z mažo za kugo, samo Vaša ne, Peretti," kriči nekdo.
„Kaj sem za to jaz odgovoren? Kateri satan vam je pa to vtepel v glave?" vpraša Peretti. „Ljudje, bodite vendar pametni, jaz vendar nisem zmožen, storiti kaj takega. Ali že nisem neštevilnokrat dokazal, da...?“
„Dol ž njim! Proč ž njim! Peljimo ga k županu!,"vpije zapeljana množica.
Kolovodja — od Ferronija in Cat-tanija podkupljen lopov — prime Perettija ves divji za prsa in ga hoče kar vleči s seboj.
St'ihj pa si* viv.i' l'lora razgrajačem uasjH’oti.
..Imejte usmiljenje, možje!“ prosi jokaje. „Moj oče je nedolžen! Vi vsi veste, kako blago je vedno ravnal z Vami.“
„Molčite, gospodična! “ se zadere kolovodja nad nedolžno deklico.
Toda Flora se iie da ugnati. Njen pogum raste celo pri odporu. In ta pogum in njena lepota ter njena angelj-ska prikazen premaga slednjič neusmiljena srca.
„Prav za prav ima gospodična prav." se oglasi nekdo iz tolpe. „Saj o zdravniku Perettiju ne ve nihče, da bi bil kdaj storil kaj slabega.“
„Kako si pa potem tolmačite to, da je bila edino njegova hiša zavarovana pred mažo:“ ga zavrne nesramni hujskač.
„Za to mora biti vendar poseben vzrok. “
A ljudstvo ni umelo nakane, ki je tičala za temi besedami Gapranija — tako je bilo kolovodji ime.
Vendar se Peretti ojunači in pobije takoj utis, ki so ga napravile Cap-ranove besede, s tem, da reče:
„Možje, pojdite k županu in mu povejte, kar veste. Recite mu tudi, naj me da takoj zapreti, jaz sam želim to.“
Te besede so uplivale kaj pomirljivo na tolpo. Nekdo je mnenja, naj ta predlog obvelja, in vsi so pripravljeni, ili takoj k županu.
„Pa nekateri morajo ostati tukaj za stražo,“ vpije Caprano, „kajti kdo ve, če nas ne namerava zdravnik odstraniti z zvijačo Iz svoje hiše, da bi med tem lažje ušel,“
Peretti pogleda zaničljivo tega hudobneža in Še enkrat zapove ljudem, naj storijo njegovo povelje.
Pa pustite tukaj dva moža ali še več za stražo, samo tega-le ne“ — pri teh besedah pokaže na Gapranija „tega ne maram v svoji bližini.“
.Hahaha" se krohota Gaprano. „Vi mi hočete braniti, ostati pri Vas, dokler se mi ljubi?"
„Da to hočem," odvrne Peretti.
„Možje, prosim vas, bodite mirni in pojdite iz hiše," prosi Flora. „Moj
oče se bo že sam javil pri županu, kjer bo lahko dokazal^ svojo nedolžnost,"
Ni še izgovorila Flora, že nastane pred durmi nov ropot. Kmalu nato se prerine skozi množico nek plemič do Perettija. Ta plemič je Karol Ferro-ni.
„Gospod Peretti," začne govoriti, „ravnokar sem slišal, ko sem imel slučajno opravek v tej ulici, kakšna nevarnost Vam preti. Zato sem prihitel in tukaj sem Vam na razpolago."
Karol potegne meč ter se postavi pred Perettija, da, bi ga branil.
„Prvega, ki se dotakne gospoda zdravnika, prebodem," zavpije žugajoče, in njegove oči se iskrijo od jeze.
„Kaj pa hočete?" ga vprašuje za-smehljivo množica. „Mi Vam zlomimo Vašo iglo in Vas vržemo ž njo vred skozi okno."
„Kar poskusite se mi približati," odvrne Formin. Jaz sem vojvodov ljubljenec. Zgrabite me, če si upate!"
In res se ga nihče ne upa niti dotakniti. Golo sam Caprani se začne u-mikati.
„Prijatelji," pravi tolpi, „tega gospoda tukaj se ne smemo lotiti, jaz ga poznam."
Te besede potolažijo množico.
Peretti se prisrčno zahvali mlademu plemiču za njegovo pravočasno pomoč, a Ferroni mu odvrne, da je to sveta dolžnost vsakega, pomagati bližnjemu v nevarnosti.
„Gospod," pravi Peretti plemiču, „ali bi bili tako dobri, da bi me spremljali k županu?"
„Iz srca rad," odvrne Ferroni ter vtakne meč nazaj v nožnico.
„Oče, ali hočeš res oditi?" vpraša. Flora milo. „Ah, Če se ti kaj pripeti!"
„Bodi miren, ljubi otrok," odvrne Peretti. Meni se ne more ničesar zgoditi. Jaz grem samo toliko, da dokažem tem ljudem prej ko mogoče mojo nedolžnost. Takoj se zopet vrnem. Bodi brez skrbi."
Nato so hitro obleče in poslovi od hčere ter napoti, spremljan od Ferro-nija in množice, v mestno hišo.
Flora pa ostane solzeča se doma; služkinja Leonarda so trudi na vso
101
mo<5, tla jo potolaži, kar se ji slednjič ludi posreči.
Komni pride Peretti na ulica, nn-rašča množica kakor hudournik. I/. hiš sc slišijo grožnje, imenujejo ga lopo-ye. morile n, zastrupljevalca. Zdaj se šele vidi, kako liitro se je raznesla govorica, da je Peretti tisti, ki je okužil rolo okolico. Mnogo jih sicer ne verjame tem govoricam, a, to je le manjšina. Druge pa je vjela popolnoma strast v svoje mreže. A strast je večin nego pamet; kjer vlada strast, tam n,ora pamet molčati.
Po vseh ulicah, koder se porniče nenavaden sprevod, s Perettijem in 1' erronijem na čelu, so širi vesi o grdem zločinu zdravnikovem. A samo neuka, razgrajajoča tolpa veruje to Podlo laž, (ločim se omikani in pamet-nejši Florentinci kar ne morejo načuditi, kako je mogoče, da si upa ljudstvo tako uglednemu možu, kakor je 1 cretti. pripisovati tako lopovstvo.
Deveto poglavje.
Zupan.
Množica dospe do mestne hiše, a oboroženi vojaki je no pustijo naprej. Komaj se prerije Ferroni s svojim va-covancem skozi tolpo ter gre po širokih mramornatih stopnicah v pi-snrniško prostore k županu.
Gospod Manzoni, zvest pristaš voj-vodovega dvora, ni naklonjen Peretti-1’h katerega sicer ne sovraži ravno, a
tudi ne ljubi. Perettiju je to znano, vendar zahteva, da ga vedejo k župa-lllh da bi tako popolnoma nepristransko dokazal nedolžnost.
Manzoni se Perettijevemu poroči-'lI ne more dovolj načuditi.
. „Gospod Peretti," mu reče prijazno, »Jako obžalujem, da ste postali žrtev piko obdolžitve. Popolnoma., brezdvomno J\da je to storil človek, ki Vas sov-juži in Vam hoče Škodovati. Zato se ,0,,\ Jiotrudil ter hočem natančno vse Preiskati, da dobim tega lopova \yroke.“ . Ko neha župan govoriti, se Ferro-rd takoj poslovi od Perettija in župa-da- Perettiju Še obljubi, da mu je ob 'saki nepriliki s celim srcem na razpolago.
Zdravnik se zalivali mlademu ple-niču ter ga pros; naj se mu oglasi ob priliki pri njem, da mu dokaže svojo hvaležnost v polni meri.
Ferroni Inn obljubi.
Peretti in Manzoni ostaneta sama.
„Jaz Vam bom dal s seboj stražo," pravi župan zdravniku, „in pustil bom stražiti Vašo hišo lako dolgo, dokler se duhovi v Vaši bližini ne pomirijo."
„Upor in jezo ljudstva razumem in tudi opravičim," meni Peretti, „kajti kuga se od včerajšnjega dne grozno razširja. A tega ne morem nikakor razumeti, da se pusti množica, tako daleč zapeljati, da sumi v meni povzročitelja tega lopovskega čina."
„Jaz pojdem z Vami k Vaši hiši," mu obljubi župan, „ter povem tamkaj zbrani množici, da. bodem vsakega, ki Vas bo hotel še dalje nadlegovati, strogo kaznoval."
Župan pokliče nato z zvoncem služabnika. in mu zapove, naj pokliče stotnika mestne straže.
Ta pride takoj. Župan mu naroči, naj bo pripravljen s Šestimi moži.
Kmalu nato gresta. Manzoni in Peretti v spremstvu stražnikov in stotnika na pot. Množica pred mestno hišo se je med tem Še pomnožila, a kljub temu ni slišati nikakega glasu, ko vidijo, Perettija in župana v spremstvu oborožencev.
Slednjič dospejo z množico vred do 1’erettijevo hiše. Sedaj se obrne župan k ljudstvu in mu zapove s prisrčnim, a resnim obrazom, naj se razide in naj nikar več ne skuša žaliti Perettija. Brezobzirno in' naravnost nesramno je, da o njem slabo mislijo in da žalijo tako slovečega in uglednega moža, ki je storil že toliko dobrega svojim someščanom.
Županov govor vpliva jako povoljno na zbrano ljudstvo. Nihče si ne tipa ugovarjati; molče gledajo, kako spremlja župan zdravnika v hišo, do-Čim se posta vita pred njo dva oborožen-ca na stražo, ki odločno zavrneta vsakega, ki si količkaj upa približati poslopju.
Slednjič se razgubi množica raz-ven male kopice, ki hoče Še videti,.
leđa j se bo župan vrnil. 'A' čakati morajo tako dolgo, da odidejo nazadnje' tudi najbolj potrpežljivi.
To je cel uspeh poskusa, , očrniti Perettija pri ljudstvu.
A kar stori župan za zdravnika Perettija, razSirjanje kuge vendar ne more ustaviti. Nekoliko dni po tem dogodku razsaja posebno hudo v okolici Perettijeve hi&e. Celo stražniki, ki morajo stražiti Perettijevo hišo, se branijo, opravljati nadalje to službo, posebno, ker Perettija nihče več ne nadleguje.
Peretti mora Ihteti in delati ves dan, da lahko obišče vse bolnike, ki ga žele.
Toda kljub napornemu delu ne pozabi, da je postal velik dolžnik plemiča Ferronija. ,Cudi se, kako da še ni prišel k njemu. Peretti bi ga sam obiskal, pa ima komaj toliko Časa, da se za silo pokrepča, kadar pride domov.
Ferroni pa, tudi ne more priti k zdravniku, ker se je zgodilo!nekaj, kar bi naj začrtalo njegovemu prihodnjemu življenju popolnoma drugo smer.
Bil je dan po dogodku v Perettije-vi hiši. Ferroni je šel sam, brez svojega prijatelja, k judovskemu zdravniku, da bi mu poročal, kako se je posrečil njihov načrt. On sam je namreč igral v celi zadevi važno vlogo. S prijateljem Cattanijem sta pridobila za svoje namene lopova Capranija. Ta je tudi bil, ki je tako nahujskal ljudstvo proti Peretti ju., V, n'ajnevarnej^em položaju — tako je bilo dogovorjeno — se je prikazal Ferroni, ki je seveda „slu-čajno“ prišel v to okolico, v Perottije-vi hiši, ter ga branil in rešil.. Cela komedija se je posrečila izvrstno. Fer-roniju bi bilo sicer ljubše, da bi se bila množica spozabila na Perettiju, ker bi bil potem njegov čin veliko več vreden, a vkljub temu je bil s tem izidom popolnoma zadovoljen. Kajti Peretti je bil sedaj njegov dolžnik, in plemič je sklenil, opustiti nadaljne maščevalne nakane ter izpolniti Perettiju dano obljubo in ga obiskati. Nameraval je pri tej priložnosti v drugič prositi za Floro, in kakor je upal, z večjo srečo. A »če bi mu izpodletelo tudi to pot, ma-
ščeval bi se strašno, in sicer takoj na mestu. Zopet bi mu naj pomagal Kos-rim in mu pripravil strup, ki bi gotovo učinkoval.
Mladi plemič se napoti takoj v Kos-rimovo hišo. V predsobi čaka nekaj časa, da se vrne služabnica, ki je šla naznanit gospodu plemiča.
Mine že nekoliko minut, a nihče se ne prikaže. Ferroni si tega ne more razlagati, kajti služkinja mu je rekla, da je Kosrim doma.
Kar zasliši Karol glasen krik; starka pridrvi prestrašena v sobo.
„Ah, gospod!“ pravi čisto zbegana, „gotovo se je zgodila nesreča."
„Zakaj ?“
„Gospod se je zaklenil v laboratorij, trkala sem in klicala, a ne da odgovora. Videla ga pa nisem žeivečur."
„Morda je pa šel h kakemu bolniku, ne da bi bili opazili," meni Ferroni.
„Ne, ne,“ odvrne trdovratno, „to ni mogoče, Kosrim ne odide nikdar, ne da bi mi prej povedal."
„Pustite, naj pogledam. Mogoče se mi posreči, razjasniti celo stvar."
Ferroni sledi starki. Vrata najde zaklenjena, in kljub ropotanju in trkanju se ne oglasi nihče.
„Ali naj duri šiloma odprem?" vpraša plemič.
„Da, poskusite," mu reče strežnica in hiti takoj po posebno orodje, kladivo in dleto.
Ferroni se spravi na delo in kmalu odpre vrata, V tem trenotku zakriči starka na ves glas, Ferroni pa se u-makne za nekoliko korakov in izpusti smrtno bled orodje iz rok.
Na tleh namreč leži Kosrim mrtev na obrazu. Karol se slednjič vendar ojunači, stopi bližje in ga vzdigne. A v tem trenotku zakriči tudi on — Kos-rimovo lice je polno črnih kužnih bul.
Ferroni beži kakor pred peklenskimi duhovi iz hiše, kjer je ravno gledal smrti v lice. Ves bled od strahu dospe domov. Služabniki se boje, da se je lotila gospoda kuga, in Karol sam pošlje brž po zdravnika in sicer prvič V življenju po — Perettija.
(Dalje prihodnjič.)
Razgled
Na Balkanu napovedujejo spomladi vojsko. — Nemški cesar Viljem je dne 24. marca obiskal na Dunaju nagega cesarja, zvečer istega dne se je odpeljal naprej na otok Kri v Jonskem morju. — Na Italijanskem je padlo mi-nisterstvo Lozatti zaradi volilne reforme. Novo ministrstvo bo vodil nekdanji minister Giolitti (izgov. DMiti). — Gržavni zbor na Dunaju je bil dne 23. marca odgoden in bo bržkone razpu-Šfien. Bibnerthova vlada je s svojim hlepim sovraštvom proti Slovanom popolnoma zavozila, pa mesto, da bi odstopila, -bo rajši razpustila državni zbor. — V državi Mehiko v Severni Ameriki je izbruhnila vstaja, katero ttGijo natihoma Združene države, ki. se na tak način hočejo vmešati v. me-hikanske znotranje zadeve, češ, da morajo napraviti red in mir. — V Ho-došah pri Ptuju se je zgodilo dne 22. marca grozno zločinstvo: Fantje so se
po svetu.
sprli, potem so se napili šnopsa in o-pijanjeni umorili fanta Brodnjaka. To je zopet sad ptujskega Šnopsa in „Šta-jerea“. Ce vživajo ljudje to dvoje, morajo podivjati. Mi učimo, svarimo in prosimo, a ptujska kuga podira, kar mi zidamo Sedaj bo seveda prijela sodnija razbijače, in kričalo se bo po vsem nemškem Časopisju o slovenskih tolovajih. A če bi bila pri nas pravica, bi morala oblast prijeti tudi ptujske lopove, Iki sejejo strupeno ljubko med zaslepljeno ljudstvo. Ali nimaprav pesem „Kletev na Šnops“ v „N. Domu“ Št, ti., str. 88? — V avstrijskih k.rono-vinah so našteli letos 28 milijonov 5715 tisoč 808 prebivalcev, za 2 milijona 417 tisoč 190 več kakor pred 10 leti. V deželah ogrske krone so našteli 20 milijonov 850 tisoč 700 duš, in sicer na Ogrskem 231 tisoč 400, na Hrvaškem pa 2 milijona 019 tisoč 300.
Orli.
Ko sva se zadnjič z nekim tovarišem mudila na Koroškem, sva slišala več pomislekov glede O r lov, ki sva jih sicer precej zavrnila, pa se zdijo meni tako važni, da jih je treba spraviti tudi v „Naš Dom“, ki se po Koroškem zelo bere. Koroški bratje pa mi ne smejo zameriti, če povem svoje misli naravnost, kakor sem vajen.
Prvi pomislek, ki ga imajo naši koroški tovariši zoper Orle, je ta, da kmečko ljudstvo nima smisla za telovadbo, da telovadno orodje in obleka veliko stane in da je treba imeti na razpolago več v telovadbi že dobro izurjenih fantov,
Ti pomisleki izvirajo iz nepozna-hja slovenske orlovske organizacije. O-rel ni organizacija, kateri bi bila telovadba in izurba zgolj telovadnih sil, glavni in edini namen, ampak prvi namen Orla je, izobraziti slov. mladino na d u Š i, p o v z dig -niti lepe nravi, j o ,v z g a j a -ti v kreposti i n č e d n o s t i h , kakor jih zahteva krščanstvo. Telovad-
ba je le s r e d s t v o za ta namen; telovadba zbira fante v naših društvih , jih uči prijateljstva, solidarnosti in discipline, jih ugladi in opili, jih veže na naše domove in uči vstrajnosti, možatosti ter pokorščine, ki je potrebna za dosego naših ciljev. Telovadba naj drži naše fante skupaj, zabranjuje medsebojne prepire in mržnjo, daje fantom korajže, sicer pa je telovadba le e n a pot izmed mnogih, le predpriprava za visoko Šolo krščanskega p r e p o r o d a , ki naj ga izvrši Orel ne samo med slovensko mladino, temveč med celim našim ljudstvom.
Kdor to prav razume, tega ne bo veliko oviralo, ako v tem ali onem kraju ne najde zadostnih pogojev, da bi se precej začela telovadba. Orel se lahko brez vsega tega zasnuje kot odsek Izobraževalnega društva. Glavno je, da se izbere odbor in predsednika, da ti pokažejo svojo zmožnost s tem, da privabijo v svoj krog okoliške fante,' jih v nedeljah po nauku zbirajo in s predavanji, deklamacijami in poučnimi
104
nagovori pridobivajo za našo idefe. Dober voditelj no bo prišel nikoli v zadrego, kaj naj priredi in s čira fante zamoti. Za predavanja, oziroma pisateljske razgovore mu bodo dobro služili članki iz „Našega Doma“ in „Mladosti", iz Zlate knjige", iz ..Mladeniške organizacije", iz obeli brošur „Mladeničem!", iz budilne knjižice: „Mbide niči na plan!", iz ..Zlate Dobe" itd. potem naj fante same vadi v govorništvu; na Koroškem bo dobro ž njimi skupno brati dobre knjige in jim razlagati Članke politične in gospodarske vsebine. Koliko podrobnega, političnega dela bi orlovski odseki ravno na Koroškem fantom lahko naložili, o tem niti ne govorimo; le omenimo naj, da se nam zdi glavno:	Dobro organizi-
ran boj zoper „Štajerca", ki ima žali-bog večji upliv, kakor mislimo, prirejanje dobrih iger, za katere zdaj na Koroškem zelo 'primanjkuje mladih, sposobnih sil, razširjanje dobrih časopisov po posameznih kmečkih hišah, a-ranžiranje shodov, vnemanje deklet za Marijino organizacijo, katere na. Koroškem še sploh ni, propaganda za treznost, pobijanje slabih navad in običajev. ki so sicer narodni, a so postali za Koroško prava kuga, odkar se druži ž njimi frivolna, razposajenost, zapravljanje, lahkomiselnost in mržnjja do dela. Dela je torej črez glavo. Orli naj s tem začno, telovadba bo prišla sama [to sebi, ko bodo začutili fantje potrebo, se malo razgibati, nastopati in se prijateljem ter sovražnikom moško pokazati.
Drugi pomislek, ki se na Koroškem glede na Orla navaja, je pa resnejšega. pomena, ker se mi zdi, da izvira iz neke, rekel bi, narodne napake. Reklo se je namreč: Ne smemo se prenagliti. Zdaj smo ustanovili komaj izobraževalna društva. Še za te včasi ne moremo spraviti skupaj igralcev. V ljudstvo še ni prodrla naša misel. Treba je preje, da se počasi utrdi, kar smo že naredili; šele potem moremo z Orlom začeti.
Ta izgovor jo ničev in zraven tudi nevaren. Ničev zato, ker smatra Orla za neko konkurenco izobraževal-
nim društvom. To pa ni res, Orel je le podorganizacija izobraževalne organizacije, Orel je ustanovljen po načelu delitve dela. jZdaj včasi ne dobite skupaj igralcev za kako igro; če bi [ta imeli Orla, z a k a tore g a z a d o -s t u j e m a g a r i s a m o 5 do b r i h f a n t o v , bi pridobivali za-se mladino, in s tem bi se ravno izobraževalno društvo okrepilo. Orel ima namreč silno privlačno moč na mladino, zlasti če ne dela samo voditelj, ampak vsi fantje v njem 'opravljajo agitatorsko delo, vsak v svoji vasi in v svojem o-kraju. Orel je tisti vir, ki donaŠa Izobraževalnemu društvu vode, iz katerega črpa društvo svoje sile. Orel je rezerva za našo organizacijo, rezerva mladih ljudi, bodočih mož in gospodarjev. Posebno na Koroškem ne bo ‘mogla izobraževalna organizacija, brez Orlov prav živeti, ker starejši ljudje, na vse strani odvisni, pač gredo radi pogledat kakšno igro, se udeleževat tombole, ali pa poslušat tega ali onega govornika, kar jih veliko ne stane, za agitatorično delo pa niso ali le v prav majhni meri, ker star človek ne bo zaradi krščanskih in narodnih idealov dejal veliko na vago, posebno ne v deželi, kjer ima nasprotnik prav vso moč v rokah. Zato so koroški Orli tako potrebni, kakor oko v glavi. Šele po navdušenih mladeničih bo naša misel v ljudstvo prodrla.
Prav pozno z Orlom začeti, je pa tudi z drugega stališča pregrešno, ne glede na to. da, Koroška po mladih delavcih naravnost vpije. Vprašanje je namreč, koliko je vreden Orel, ki se prav pozno razvije, ko mu je vse na razpolago? Jaz mislim, da malo. Pač na so nekaj vredni fantje, ki začno ta-korekoč z nič, brez orodja, brez uniformo, brez pravih prostorov. O r e 1 m o r a v te ž a v a h , h o jih in ž r t v a h z r a sli, to je visoka narodna šola zanj! Ponekod so začeli Orli v hlevi h telovaditi, so varčevali kakor čebele, trpeli nasprotstvo ne samo od nasprotnikov, ampak tudi iz naših vrst, in tako so postali požrtvovalni delavci in vstrnjni možje danes pa se dvigajo povsod tam, kjer so
'‘‘li začeli Orli novo mlado življenje, društveni domovi, ki so po velikem (Je*u sad prizadevanja naših mladeničev.
Da jo j)a ravno Koroški treba '"ladenifiev, ki so šli skozi šolo trplje-1'la, naporov in samovzgoje, to je jasli0 kot beli dan. Nobeden mi ne bo mo-oO zameriti, če rečem, 'da se bo rav-00 na ta način premagala tista počas-'jest in boječnost, ki ubija v koroškem dudstvu vso energijo. Če začnete Ko-'ošci z Orlom, in če bodo ti Orli v va-
ših, tako težavnih razmerah kaj ustvarili, bo to delo, ustvarjeno od fantov samih, tako velikega narodnega, pomena, to delo. li napori, ta prizadevanja s a m a , pravim da sc ne bo dalo ž njimi primerjati nobeno drugo narodno delo ne trikolore, ne politični shodi, no upravni boji za šolo. S a m o-v z go j a k o r o š k e m 1 a d i n e p o-t o m O r 1 a bo šele vsemu političnemu narodnemu delu dala trdno oporo.
To premislite, koroški bratje, in potem začnite, začnite!
Dekliški vrtec.
Dobra gospodinja. Nadaljnjem to-danes svoje nasvete glede priprav-junja rib. 4. Pečena riba: Vsaka, ri-nh tudi priprostejše vrste, je pečena, okusna.. Za domačo kuho je torej \ to svrho uporabljiva majhna in veli-vfb črna. ir. bela riba. Za, imenitnejšo n"zo, ali za posebne slučaje pa pripo-l0('am velike ščuke in glavatice. Le-t,f) osnaženo ribo pečemo, kakor drugo "'esno potomko, v masti, najiinejšem ilskem olju, ali tudi v zmocaju (putru), ha ne doij časa kakor pol- do tričetrt !lre; riba ne sme razpadati, temveč ePo cela priti na krožnik. Med peče-hiein maži vedno z razpuščenim zmo-'“kicin. Ribi se pridene v ponvo mno-h° dišav, kakor: česnek, luk, dimus, joa.joran. celi poper, malo paprike, torbek, limonine lupine. Pečeno ribo Položimo varno na topel oval, vlijemo Tuijo precejeno omako, kateri prime-jka,r,o tudi sedaj nekaj kislega vrhnja. ^ taki ribi se nudi salata, ali tudi Parjen grah ali pražen riž.
Pri ocvrti ribi ravnaj, kakor pri <l,,'rtih piščancih.
vh* Ribji zrezek ti svetujem, Če ni-as drugega ua razpolago, kakor beli rjbe, knierih množica iglic dela vži-I oojo neprijetno. Tako belo ribo sku-n'!vna P°t v soljeni vodi, ali jo pre-peeu v maspj. .p0tem prav lahko izlu-oc!!vv'z 'h0 VSG koščice in iglice. Tako ‘■'sceno ribje meso sesekaj na drobno
in
hakor
naredi iz njega baše — krofelčke —
sem jih popisala že pri pogo-
voru o pripravljanju piščancev. Kot dodatek priporočam salato. Lahko pa muliš te zrezke tudi v paprika-omaki (glej piška v papriki) z rižem, pečenimi krompirčki ali makaroni.
7. Za postne dni priporočam tudi polenovko (Stockfisch), kupi jo že oma-kano v prodajalni! Kuhaj tako polenovko precej dolgo v soljeni vodi, v katero je tudi djati dišave, že prej o> menjene; tako zadostno skuhana polenovka se nadeva na krožnik, potrosi s kruhovimi drobtinci ter zabeli z zmo-ča jem: lahko jo pa tudiispražimo v ponvi; kot dodatek je najboljše kislo zelje. Polenovko, seve, že prej kuhano, pa nudimo tudi kakor paprikaš, samo, da ne dodenemo kislega-vrhnja; Če je polenovka v omaki, pa muli kot dodatek majhne cmoke.
Prihodnjič o drugem predmetu.
Stara kuharica.
Pri čebelah. Večkrat sem že videla svojega najstarejšega brata, stati zamaknjenega pred čebelnjakom. Odločim so enkrat, stopiti k njemu, kaj le tulita in Študira toliko. Ko že dalje Časa tiho stojiva, mi i’eče: Ni res, kako čudovito je ustvaril ljubi Bog to nedolžno živalico, le glej, koliko mrtvih čebel in druge nesnage leži tu od zunaj. Sedaj, ko je minola zima, so zapustile svoje brloge in si osnažile svoja stanovanja; sedaj pa s takim šumom letajo, bržkone si ogledujejo pota., po katerih si bodo po leti nabiralo svojo hrano. Spoznala sem tedaj
.bratovo tajnost. Svetovala bi vsakemu fantu, naj bi si vse tobakovo vinarje skupaj izračunil in postavil majhen čebelnjak; prepričal bi se, koliko časa je sedaj potratil, izostalo bi marsikaj slabega, imel bi mnogo nedolžnega veselja, pa tudi dobička. Moj brat nam je dal zadnjo jesen vsakemu domačih po pol litra medu in razdelil je Še nekaj sorodnikom, pa mu je nedolžna stvarica še hranilno knjižico precej pomnožila. A tudi za nas dekleta je ta nedolžna stvarica poučljiva, daje nam lep vzgled. Ko jih je privabila spomlad med svet, so si osnažile najprej svoja stanovanja, lep nauk za nas, ravno sedaj, ko je postni Čas, da si tudi mi osnažimo svoja stanovanja, Še bolj pa srce za vesele velikonočne praznike. Dalje nam kažejo Čebelice pota, po katerili bomo hodile poleti po svojo hrano. — Mnogo bo v poletnem času dekliških shodov, dobro jih je obiskovati, na njih je slišati marsikaj koristnega za dušo in telo, le poskusite, dobile bodete veselje do narodnega in krščanskega življenja, povrh pa se Še poučite o gospodinjskem življenju, in Še marsikaj lepega se bomo naučile. Doma bodo razna 'društva prirejala shode in predstave, katere tudi rade obiskujmo v spremstvu svofih starišev, bratov ali sester, se bomo marsikaj naučile in imelo pošteno zabavo. — A tudi božja pota, daljša in krajša, nas bodo vabila, dobro jih je o-biskovati, kajti od težkega dela se bodemo nekoliko odpočile, se razvedrile, marsikaj dobrega in koristnega slišale in videle za dušo in telo. Bodimo sedaj pridne in modre čebelice. — Drage mladenke, naj veljajo to vrstice za pirhe ali pisanke za velikonočne praznike, in želim vsem dekletom, oziroma družbenicam, vesele velikonočne praznike.	Negovčanka.
Zakaj k dekliški zvezi?1
I, Tukaj, draga tovarišica, poglej to množico deklet, glej, vse te so že članice Dekliško zveze. Njih število, upam, te bo najbolj prepričalo, da ni
1 Dvogovor, sestavila Tončka Kovačič v Gornji Radgoni.
slaba stvar, za katero te želim pridobiti. Le poglej je, saj so same pridne, dobre mladenke tukaj zbrane, ki si želijo izobraziti duha in ublažiti srce.
II. Res jih je precejšnje jštevilo, poznam jih veliko tudi osebno, da, nič slabega ne morem povedati o njih, ali vse to me Še ne bo pridobilo. Le ozri se nekoliko okrog med ljudmi, poslušaj, kaj govorijo, in vedela boš, da ima vaša Dekliška zveza dovolj nasprotnikov.
I.	O, to mi je že tako dovolj znano, pa ti tudi lahko povem, kaj je temu vzrok.
II.	No, radovedna sem, če boš res kaj uganila.
L Glej, prvi, in znabiti najbolj pogosto se nahajajoč nasprotnik naš je nevednost ljudstva in. spoznanje namena in delovanja Dekliške zveze. Koliko je ljudi, med njimi starišev pridnih deklet, ki niti ne vedo, kaj je Dekliška zveza. Pa pridejo Še taki ljudje, ki jim celo stvar napačno razložijo, ali iz nevednosti, ali pa počrnijo iz hudobnosti. In če hoče pristopiti hčerka k Dekliški zvezi, pa ji strogo zabranijo; o, če pa začne gledati za fanti, pa se Še ne zmenijo za to.
J L. No, v tem bi ti že pritrdila, ker vem iz izkušnje, da je tako; a veliko je temu krivo tudi branje slabili časnikov, kakor n. pr. „Štajerca", ki grdi vse, kar je kje lepega, posebno pa se zaganja Še v katoliško, mladinsko delovanje. Kako se norčuje iz teh mladinskih zvez, saj potem ni čuda, če toliko ljudi, katerim pride ta list v roke, sodijo tako krivo. Drugi vzrok pa, da se Dekliška zveza toliko sramoti, je ta, da se zahteva od vsake Članice čisto, brezmadežno življenje, da prepoveduje zveza vsako grešno znanje.
L Verjamem, saj se ravno tisti mla deniči in dekleta najbolj posmeh l ijejo našim zvezam in nje članom, kateri so svoje poštenje že davno izgubili in zapravili, in katerim so bobe mar slabe, grešne medsebojne zveze. Seveda jih bodejo potem y oči lepi vzgledi, Čednostim življenje zvezinih članic, Očita pa jim gotovo tudi vest, da so sami na krivi poti, odtod potem tu-
— 107 —
, t°r da si hočejo svojo vest pomiriti s takim zbadanjem in posmehovanjem.
II- Tudi v tem ti ne ugovarjam. A nekaj druzega je, kar se mi zdi neu-tnestno. Vaša Ziv-eza se briga preveč za verske stvari. Saj sel skoraj zdi, kot bl nila kaka verska družba.
!• Motiš se; verska družba sicer n^a Zveza ni, a da deluje na tako odločno verski podlagi, ima svoje gotove vzroke.
rok’?* *U '<a^ni 80 Iv°ji gotovi vz-
I- Navedem ti v kratkem vsaj nekatere; glej, ali si moreš misliti, narodno mladenko, Slovenko, kateri bi 116 hilat vera, cerkev, no, recimo pobož-n°st, najdražji zaklad. Deklica, ki so h verske stvari deveta skrb, pač ne J? ostala trajno zvesta narodni stva-rb ker ni mogoče, da bi bil kdo ostal svest stvarem, če ni zvest Stvarniku, “otem pa moraš upoštevati Še to,, da ^doreš mladenko pridobiti trajno za kako stvar, moraš ji najprej priljubiti verske stvari, vse drugo se potem že •‘ajde samoobsebi; to me uči izkušnja. . H- Pa pravijo starejši ljudje, ki uidi nekaj razumejo, da se je tudi prej ^'velo, in je bila mladina celo boljša kot zdaj; takrat mnogi niti brati niso znali, zdaj pa se ustanavljajo kar ce-^a društva v ta namen, da bi ljudje d'ni več čitali..
r j- Res, da v prejšnjih Časili niso ljudje toliko brali; no, pa če niso bra-|J toliko dobrega, slabega pa Še manj. ,11 misliš, da je bil tedaj že na svetu tažnjivi „Stajerc" in še toliko drugih slabih časnikov in knjig. Vsaj med Prostim ljudstvom vam tega ni bilo. A-1 do veš, da se bolniku, ki je zavžil sjrupa, da zdravilo, ki deluje proti strupu. Enako jo z dobrim in slabim uskom. Ce zastruplja hudobni tisk ljudstvo, ali ni torej potrebno, da so z dobrim dela z vsemi močmi nasproti temu uničevalcu poštenja in čednosti? v. H- Kakšen namen pa mislite dose-d' s tem, da prirejate te slavnosti sko-raJ vsak drugi mesec. Cernu te novota-riJ0, ki jih drugod nimajo? p I. Na to pa ti odgovorim tako-le: 1 raviš, da drugod tega nL A vpra-
šam te, ali bi morala naša Dekliška zveza iti za drugimi, ki morda dremljejo, in če tudi delujejo Še tako živahno, ali ni bolj potrebno nam tukaj ob meji, da napnemolvse sile, da iztrgamo in otmemo kar največ mladine iz krempljev nasprotnikov. Zato to naše živahno delo, zato ves trud, in ne zastonj. Uspehi se kažejo jasno-; vsaka, taka slavnost nam pridobi novih članic.
II. Pa saj ne prihajajo k slavnostim samo dekleta, ampak tudi žene, in vabite Še druge goste.
I. Tem bolje. Ce pridejo žene, velikokrat matere članic, ali ni to dobro znamenje? S tem kažejo, da se zanimajo za to, za kar se vnemajo njih hčerke; mnoge pa se na lastne oči prepričajo, da Dekliška zveza, kateri prej niso bile naklonjene, deluje le za dobro stvar. Da pa prihajajo tudi odlični gostje, ipa ti bodi dokaz, da je zveza in nje delovanje na pravi potili. In kakšen namen pa imajo te naše gledališke igre?
I.	Namenov je več; prvič jo dobra, poštena gledališka predstava močno sredstvo za ljudsko izobrazbo in blaženje srca, kakor gledalcem, tako tudi igralcem. Ce hoče doseči igralec uspeh, mora skušati posnemati značaj tistega, katerega predstavlja. Ce predstavlja kako čednostno dejanje, se mu nehote priljubi čednost; če pa mora igrati kak nasproten značaj, in če je igralec pošten, ali ne spozna po tem, kako grda je ta ali ona pregreha. Gledalci pa vidijo pri tem dogodku iz življenja ali. lepe vzglede, kot da bi se i-sto v resnici godilo. To vpliva na njih srca, da se jim priljubi čednost in pristudi pregreha, kar dostikrat več izda, kot Še toliko dobrih besed, ki jih ne vidijo. Drugi namen pa je ta, da najdejo naše mladenke pri takih predstavah pošteno zabavo. Saj če si druga mladina išče zabave po gostilnah, čemu bi se tedaj naše dobre deklice ne smele veseliti na pošten, Bogu dopadljiv in sebi koristen način.
II.	Je že vse prav; a glej, poznam, poštena dekleta, pobožna, pa vendar ne pristopajo K Dekliški zvezi.
I. Na lo pa se ne, oziraj. Vzrok pri mnogih takili mladenkah je velikokrat nevednost. Ne vejo, eemu je pravzaprav Dekliška zveza, prepričati pa se nočejo. Našiti listov, kakor ..Naš Dom“, ne berejo, ali pa pregledajo tiste strani, kjer se piše o mladinski organizaciji, le površno. Tako ne morejo razumeti, za kaj se pravzaprav gre. Torej tudi lahko razumeš, čemu niso v naših vrstah. So pa tudi piji naši Zvezi dekleta, katero so bile prej, če že ne nasprotne, vsaj hladne proti Dekliški zvezi, pa iz radovednosti so prišle enkrat, dvakrat, začele brati naše liste, in zdaj jih poglej, same
pravijo, da se imajo Dekliški (zvezi zahvaliti za izobrazbo, katero so si pridobile.
Zato pa, 'draga, mi, ne daj se u-strašiti od naših nasprotnikov, naj pridejo od katere koli strani, ali v kakršni koli obleki; stopi v naše vrste, deluj z nami za naše najdražje svetinje, verske in narodne!
Zato pa kličem tebi in vsem tovarišicam ;
Sestre, v kolo se vstopimo. Roke, srca k zvezi zdaj.
In pri Slavi prisezimo Ljubav si na vekomaj!
Društveni glasnik.
Dobrna. Slov. Dekliška zveza na Dobrni je imela dne 5. marca svoj redni občni zbor. Vsled velikih ovir je zveza precej časa počivala. Zavzele pa so se mladenke in rekle: dosti je spanja, hajdimo zopet na delo! Izvolile so si na občem zboru odbor iz mladenk, ki so vedno prav pridno sodelovale, kjer je bilo treba. Zato tudi upamo, da bo zveza prav živahno delovala. Bog daj vsemu delovanju svoj blagoslov!
Trst. Slovenskim dekletom, ki prihajajo trumoma v to veliko mesto za kruhom, posvečuje posebno pažnjo in skrb zveza »Marijin dom«. Zveza »Marijin dom«; pripravlja 800 članicam Marijine družbe svetišče, shodnico in zavetišče v slučaju brezposelnosti, bolezni in starosti. Nakupila je v to svrho zemljišče s hišo za 40.000 kron. Polovica te svote je še na dolgu. A kje je še denar za zidanje svetišča in shodnice? Zveza »Marijin dom« je ustanovila letos v ulici S. Francesco št. I5. I nad. »Zavod sv. Cite«, zavetišče za brezposelna dekleta. V zavodu je že sedaj kakih 60 deklet iz Štajerskega. Mnogo se je v to potrošilo. Toda stvar je bila nujna, ker je naš nekdanji zavod sv. Nikolaja zašel v liberalno strujo. Zveza, ki zasleduje tako svete in plemenite cilje, gotovo zasluži, da jo uvažujete in podpirate. Živimo v dobi, ko se toliko pozornosti obrača na slabotnega otroka, v dobi, ko smo začeli zavzemati se za svoje na tujem živeče rojake, da se nam ne poizgube. Taki otroci so naša mlada neizkušena dekleta, katera je potreba in mnogokrat žalibog tudi lahkomiseljnost odtrgala skrbnemu materinemu varstvu ter je pognala v velikomestno življenje, kjer brez nadzorstva in prepuščena sama sebi kaj lahko zgube vero, poštenje in narodnost. Rojaki! Trkamo na Vaša krščanska in rodoljubna srca. Z malim darom in s priporočilno besedo pomagajte nam pri rešilnem delu. Marija Milost-
ljiva naj Vam najmanjši dar stotero povrne Odbor zveze »Marijin dom«.
Št. Jur ob Taboru. Naši vrli fantje in dekleta nam vsak mesec priredijo kaj za pouk in zabavo. Zadnjo nedeljo minulega meseca so nas povabili v cerkveno hišo. kjer smo slišali Sattnerjevo Pozimi iz šole, dr. Lukmanovo še ne objavljeno Rasti rožmarin, Laharnarjevo Kadar mlado leto. Pel je naš sloveč pevski zbor z g. organistom na čelu. Orel Fr. Dolinšek je deklamiral Pozdrav, J. Razgon peseml Slovenski Straži. Predsednik Bralnega društva je govoril o lepoti kmečkega dela. Orel Ml Lesjak pa svaril mladino pred glavnimi napakami. Največ smeha sta izzvali igri Dve teti, v kateri je Lizika (Sof. Lukman), preoblečena v dve teti, pregnala svojima tovarišicami Olgi (Ml Blatnik) in Anici (L. Rančigaj)-iz glave vse hrepenjenje po Ameriki in tujini. V drugi burki Prepirljiva soseda pa sta kmeta Smrečnik (J. Markošek) in Trdina (Fr. Blatnik) spoznala, da je boljša kratka sprava med seboj ko dolga pravda pred advokatom (K. Čulk). Tako smo končali dolgi predpust.
Gomilsko. Devetnajsti svečan 1911 je bil za nas gomilska dekleta nad vse potnem-Ijiv. Ta dan so se izpolnile naše želje, ki smo' jih gojile že precej dolgo. Ustanovile smo namreč »Dekliško zvezo.« Shoda, ki se je vršil v društveni sobi. udeležilo se je lepo število zavednih mladenk od blizu in daleč. Naj več poguma pa so nam dali č. g. dr. Hoh-njec iz Maribora. Že v pridigi pri dopoldanski službi božji so nam jasno orisali ovire verskega življenja med mladino. Se bolj po-učljiv pa je bil njihov govor popoldne v društveni sobi pri ustanovnem shodu. Tukaj so razpravljali o velikem, pomenu izobraževanja pri ženskem spolu ter nam začrtali smer dekliške organizacije. Oglasile so se pa tudi domače govornice. Pred. vsem nam je omeniti’
Katico Zaveršnik, katera je na kratko pozdra-Jj1® vse navzoče, zlasti pa č. g. dr. Hohnjeca. nadalje Apolonijo Boldin, ki je predsedovala shodu in Antonijo Rančigaj, ki je deklamirala Pesem »O čuvaj cvet mladostnih let«. Oglasile s° Se tudi govornice iz sosednihvžupnij, kakor is Ka^ Petrovč, Terezija Šketa iz Bras-ovč in Marija Kolar iz Polzele. Našega usta-ovnega shoda pa se je spomnila tudi pred-'ednica savinjskega okrožja (Z. S. D.) Marija reo iz Petrovč. Poslala nam je namreč pismen Pozdrav iz Ljubljane, za kar se ji tem potom iskreno zahvaljujemo. Naš shod sta nadal
počastila s svojo navzočnostjo oba čč. gg. iz Braslovč. Domači pevci so pod vodstvom g. organista zapeli par mičnih pesmi, na kar se je zaključil shod. K zvezi pa je pristopilo takoj 47 mladenk, ki so si izvolile sledeči odbor: Boldin Apolonija, predsednica, Marija Rančigaj, podpred., Marija Virant, blagajničarka, Katarina Zaveršnik tajnica; odbornice: Antonija Rančigaj. Alojzija Čater, Ivanka Turk in Antonija Kunst. Upamo, da bode ta naša zveza vrlo napredovala v svoji organizaciji, tako, da nam bo mogoče kmalu kaj j<novega poročati o svojem napredku.
igralci „Gosp. braln. društva . Iz Kozjega. Ne mislite, gospod urednik,
?? pri nas spimo, ker nobenega glasa ne do-'te od nas v list »Naš Dom«, kakor od dru-K?d. Pa ni tako. Tudi pri nas se mladina Ipblje, kar bodete razvideli iz naslednjih po-atkov.	Evo jih.	»Gospodarsko	bralno
fustvo« je uprizorilo dnč 12. svečana ob uri zvečer v gostilni gospoda Franca vjUceka društveni večer z eno	dejan-
sko veseloigro »Pod do srca« Naši mladi j»ra'cj (kakor jih tukaj predstavlja slika) so h večer junaško nastopili, na lepo prirejenem K‘edališkem odru in pokazali, kaj da vse znajo n premorejo. Obisk je bil zelo dober, še iz hsednjh kraj sv so prišli gledalci k tej prire-uvi. ysa £agt igraicerrl) Ei so igrali prav iz-stno. Osebe:	Flovski, major v pokoju (g.
•r.	7	s	5
v Kozjem" 12. svečana igu.
Vončina Milan št. 1), Stojan, akademik (gosp. Ličer Ivan št. 2.), Vraničeva, bogata udova (mladenka Tončika Prešiček št. 3), Lujiza, njena hči (mlad. Micika Maček št. 4), Strnad, kapitan v pokoju, Stojanov stric (g. Pintarič Dragotin št. 5), Jurče Skok, njegov sluga (gosp. Franc Guček ml. št. 6), Korporal ali ječar • (g. Vouk Karol mladenič št. 7). Vsi ti so rešili svoje vloge prav izvrstno tako, da bi bilo skoraj vse pričujoče občinstvo od smeha in navdušenja popokalo. Posebna čast pa vodji igre, gospodu Francetu Gučeku ml., št. 6.), kateri je sluga Jurčeta tako imenitno predstavljal. Zatem je bila šaljiva pošta in prosta zabava.
Dne 26. svečana (na pustno nedeljo) nam je zopet »Gospodarsko bralno društvo« napra-
vilo nekaj prav veselih in smešnih uric. Kakor je že znno iz raznih časopisov, sta se ta večer igrali dve zanimivi igri:	Poštna skrivnost ali
začarano pismo in Dobro došli! Kdaj pojdete domu? tudi v gostilni g. Franca Gučeka. Kmalu po 6. uri so jeli gostje prihajati iz raznih krajev v gledališko sobo, na kar jih je očaral večinoma novi, oziroma prenovljeni gledališki oder, ki stane res precej kronic. Zavesa se dvigne, vse oči gledalcev so bile obrnjene na oder in na napis »Poštni urad«. Naenkrat jih očara in do smeha pripravi nastop Matica«, ki je igral prvo vlogo, gospod Jožef Podlinšek s svojim kretanjem in v prav smešni opravi, s pripovedovanjem o Urškinem pismu in klobasali. Drugo in šesto vlogo za I. pismonoša in pisarja je igral gosp. Ivan Agrež. Tretjo vlogo za II. pismonošeta mladenič Vinko Maček. Četrto vlogo »Brivca« gospod Matija Recelj. Peto vlogo uradnika pa gospod Tomaž Petek, in sedmo vlogo »Policaja« pa gospod Dobnik. Vsi igralci so prav dobro izvršili svoje vloge tako, da so jih gledalci kar občudovali in pozdravljali s ploskanjem. Nato je bil kratek odmor na drugo igro : Dobro došli! Kdaj pojdete domu ? Med odmorom je igral gramofon. Naenkrat se zavesa dvigne m v slikani sobi nastopi Češarek, zopet gosp. Jožef Podlinšek, ki je imel prvo vlogo. Drugo vlogo »Majda« je igrala Fanica Planinc, ki je prav na zviti način rešila svojo vlogo in odpravila strica »Koščaka«. Tretjo vlogo Koščaka je igral zopet mladenič Vinko Maček, ki jevprav pridno jedel krompir s kislo omako itd. Četrto vlogo »Špela« pa je igrala mladenka Antonija Prešiček tako izvrstno in smešno, da ni bilo smeha in občudovanja konca ne kraja. Obe predstavi sta se izvršili prav dobro. Za vso požrtvovalnost pa se izreka posebna zahvala gospodu Jožefu Podlin-šeku, kod voditelju teh iger; in vsem igralcem in igralkam, da se niso ustrašili truda in požrtvovalnosti pri učenju ne sicer lahkih vlog. Tako je bilo na pustno nedeljo večer vse veselo in Židane volje. Želja vsega občinstva je, da se ti dve igri po Veliki noči ponovita, in gotovo nam bodo igralci to uslogo radi storili. Posebna zahvala pa se še izreka vsem sosednim pilštanjskim in podsredčkim gostom, ki se niso ustrašili burje, ki je isti čas hudo razsajala in divjala. Želja je, naj bi bilo takovih večerov v Kozjem še več, da bi si »Bralno društvo« nakupilo potrebne reči, ker čisti dobiček je vsakokrat namenjen za nakupovanje knjig in časnikov. Vse to je neobhodno potrebno za izobrazbo naše ljube mladine. Torej na srečno in veselo svidenje zopet na velikonočni pondeljek ali belo nedeljo. Društveni pozdrav pošiljamo vsem čitateljem »Našega Doma«.
Bog in mladina !!!
Sv. Peter na Medvedovem selu. Naša dekliška zveza je v pretečenem letu živahno delovala^ za probujo in izobrazbo naših mladenk. Štela je 65 članic ter priredila 9 poučnih shodov in 4 seje voditeljstva.
I. pouč. shod 23. pros. 1910. Vehovar A. bere o varčnosti vrle gospodinje. G. duh. vo-
ditelj pa dodajo še razne opombe glede usta; novnega shoda Z. S. D. ter izrazijo željo, naj bi se ga udeležile vse mladenke župnije.
II. pouč. shod 20. sveč. Po prisrčnem pozdravu voditeljice, nastopi z govorom šmarska mladenka M. Novak ter govori o varč-vosti, ki bi jo pač morala razumeti vsaka mladenka. Varčna naj bo s časom, varčna z obleko, varčna s premoženjem. Drofenik Mar. govori o gospodinjstvu. Navaja, kako potrebno je, bi se mladenke vadile v snažnosti, redoljub-nosti in varčnosti. Proč torej z ono lahkomiš' Ijenostjo, ki se briga le za lepe obleke, neumne plese in slaba nepoštena pota. G. duh. voditelj govorijo o narodnostnem boju, zlasti ob mejah in narodni obrambi. Ob enem priporočajo kolek »Obmejnim bratom v pomoč«-Končno zaori pesem »Lepa naša domovina«, ki jo zapojejo vse udeleženke.
Na III. pouč. shodu, dne 28. sušca g-duh. voditelj predavajo o skrbi za zdravje-Povdarjajo, da je najboljše sredstvo za ohranitev trdnega zdravja pošteno in trezno življenje. Drofenik M. prednaša S. Gregorčičevo »Velikonočno«. G- duh. voditelj pesem razlo; žijo in pojasnijo, kako se v njej lepo zrcal* zgodovina slov. ljudstva. Kostanjšek Fma de-klamuje »Jeftejeva prisega«.
IV.	pouč. shod 15. maja. Vehovar A, maj-niku primerno, v obširnem govoru razpravlj* o razvoju češčenja Marijinega med Slovenci-Verk Amalija opisuje strahovitega grobokop* našega naroda, nesrečno pijančevanje ter njega žalostne posledice. Našteva, koliko grehov, koliko nesreč, koliko bridkih solz novzroča nezmerno pitje. Drofenik M. umestno pov-darja : Boj zoper pijančevanje je velikega p9' mena. Varujmo se torej nezmernega pitja i? delajmo z vso silo, da se ta kuga odpravi-Priporoča ob enem treznostni odsek, ki bo za nas nekaj praktičnega, nekaj vidnega, on bo tudi sad našega delovanja. Andrlič Jera slika žalostno razmerje naših mladenk, ki vernega, poštenega srca odidejo v tujino, katera p® nima z njimi usmiljenja ter jih pokvari. Sta-riši pa se malo ali celo nič ne brigajo, kako žive njih hčere na tujem. Zadovoljni so, 4® jim pridno pošiljajo denar, kakšno pa je njib življenje, to jim je deveta skrb. Tako se leto za letom poizgubi na stotine naših mladenk-Ko še g. duh. vod. razložijo pomen raznih tujk in manj znanih izrazov, vzetih iz vprašalne škatlje, se shod zaključi.
V.	poučni shod 3. jul. G. duh. voditelj utemeljujejo pomen in potrebo ženske podružnice »Slov. Straže«. Razložijo nam, kakšen namen ima in kako potrebno je, da tudi me dekleta, kolikor mogoče žrtvujemo v obrambo slov. življa ob mejah.
VI.	pouč. shod 28. nov. Verk Amalija poroča z gospodinjskega tečaja na Teharjih perutninarstvu. G. duh. vod. vspodbujajo zbo; rovalke k obrambnemu delu v prid slov. mej1 ter jih pozivajo na agitacijo za kat. narodno-časopisje.
VII.	pouč. shod 8. dec. Verk Amalij® nadaljuje o gospodinjstvu z gospodinjskega tečaja in sicer kaže, kako plemenito polje oe'
dekliške kreposti je posti ežba bolnikov. Tu je treba precej znanja, še več sočutja, največ pa krščanske ljubezni do bližnjega zavoljo Boga. Ljubezen je najboljše hladilo in zdravilo za ubogega bolnika. Vsaka vrla slov. mladenka j?aj bi bila v svojem krogu — usmiljena sestra. Brofenik M. govori o medsebojni ljubezni med članicami dekl. zveze in kliče: Skupaj moramo držati, edine moramo biti, ljubiti se moramo jried seboj in skrbeti za skupno dobro ime, kajti le tam je prijetno bivati, kjer vlada en duh in ena misel. Kočno še doda nekoliko oesed o obleki.
VIII.	pouč. shod 1. pros. 1911. G. duh. v°d. opisujejo delovanje junaške Tirolke, Katarine Lane za obrambo najsv. zakramenta v opingesu. Navdušujejo mladenke k posnemanju te pobožne device v ljubezni do Boga in domovine ter jih pozivajo na versko-narodno delo. Drofenik M. očrta namen našega delo-Vanja, namreč ohraniti našemu ljudstvu versko Prepričanje in braniti pravice slov. naroda. Bovdarja, da v izobraževalnem delu počiva bodoča naša in narodova sreča.
Občni zbor naše dekliške zveze se je vršil v nedeljo 5. svečana. Bilo je izvoljeno za 1911 sledeče voditeljstvo: Drofenik Mar., voditeljica, Fiše* Mar., namestnica, Vehovar Ana, tajnica, Strašek Ter.j blagajničarka, Jančič .ar., Mahajnc Jera in Mestinšek Jožefa, odbor-b>ce. Udnine smo 1. 1910 zložile 39 K 40 vin.;
naših članic je prečitalo 662 knjig. Naša zveza je storila vse priprave za ustanovni zbor »zveze slov. deklet«, ki se je vršil pr, bas. Udeležila se je tega zbora polnoštevilno, kakor tudi dekliškega shoda v Kostrivnici, jva obeh so nastopile 4 naše članice z govori tu deklamacijami, 2 govornici je zveza poslala tudi na dekliški shod v St. Jurij ob juž. Zel., 2 pa na ustanovni shod dekliške zveze v Kostrivnici, nadalje po 2 v Šmarje in k sv. Ltni, po eno k Sv. Križu ter v Zibiko k ta-Ptošnjim dekliškim zvezam. Članice so pred-stavljale igri »Sv. Cita« in »Dve materi«. Naj-lePsi sad našega lanskega delovanja pa je Pasa ženska podružnica »Slov. Straže«, ki prav uobro uspeva.
Po tem poročilu so duh. voditelj prebrali !n razložili nekaj odstadkov iz »Knjige o lepem vedenju«, Mar. Drofenik pa je dekla-Ptovala pesem »Ne hodi mi hčerka na ples !«
V svoji seji dne 6. febr. je voditeljstvo z velikim veseljem izvolilo dosedanjo zaslužno Paso voditeljico Amalijo Verk za častno čla-P'co naše dekliške zveze. Na poročni dan '1. febr. pa se ji je med primernim nagovo-orn voditeljice Mar. Drofenik izročila krasna uiploma častnega članstva. Vrle vzgledne in ad vse požrtvovalne tovarišice ne bomo P'kdar pozabile. Bog jo obilno blagoslavljaj Povem stanu 1
.	. Sv. Lovrenc na Drav. polju. Čas vsta-
Jepja, oživljenja je napočil v naravi. Tudi Pase bralno društvo se je zganilo in priredilo a jožefovo poučni shod, ki ga je obiskalo krog
juladeničev in mladenk, mož in žen. Fred-edmk primerja delovanje društva s pomla-
danskim delovanjem: ono hoče širiti svetlobo, bistriti um, vnemati srca za vzvišene idejale, sejati seme koristnih naukov, ki bodo v poznejšem življenju rodili obilen in dober sad. Mladenič Jan. Planinšek navdušuje tovariše k delovanju za lastno in narodovo srečo. Drugi govornik opisuje potrebo in dolžnost socialnega delovanja, t. j. za skupni blagor, ker je to potrebno za lastno srečo, ker zahteva to ljubezen do domovine in krščanska ljubezen. Pišek Terezija je v svojem govoru na resnični dogodbi pokazala, kako se z varčevanjem tudi po malem veliko doseže. K sklepu je Mlakar M. častitala v imenu bralnega društva č. g. župniku, požrtvovalnemu buditelju in voditelju naše župnije, zlasti tudi na polju socialnega delovanja ; pevski zbor je zapel temu primerni pesmici. Govorniki in govornice so dobro izvršili svojo nalogo in želimo si kmalu zopet kaj enakega.
Frankolovo. Ko prebiram v »Našem Domu« dopis za dopisom od raznih strani o vrlo napredujoči mladini, se mi res čudno zdi, da iz Frankolovega ne najdem nobenega. Čakal sem, da se kdo oglasi, a zaman. Da tudi tukaj delujemo, o tem naj pričajo na naslednje vrstice: Mohorjanov je letos 121, res lepo število za tako malo župnijo. Naše kmet. kat. izobr. društvo šteje sedaj že okoli 110 udov. Naš gospod župnik nam vsak mesec po dvakrat kaj podučnega predavajo v občinski pisarni. Bog jim povrni njihov trud! Enkrat imajo moški sestanek, drugokrat ženske. Bilo bi želeti, ko bi si kak govor sestavil kak fant ali dekle, malo več navdušenja bi bilo treba, pa bi šlo. Pri vsakem sestanku zapoje naš pevski zbor kako pesem pod vodstvom pevovodja Ivana Brložnika. Lansko leto so govorili nekateri fantje in dekleta, tudi letos jih je že nekaj, pa še vse premalo ; kako je lepo, če govori kak postaven fant, še bolj pa, če kaka devojka katero pove, kakor je nekdo pri neki priliki dejal. Saj je dovolj gradiva v »Našem domu.« Potem bi imel naš predsednik tudi več veselja, ko bi videl, da ni zastonj njegovo delo. To pričakuje in želi
Mladenič iz Frankolovega.
Sv. Ana v Slov. gor. Letno poročilo poučnih shodov dekliške zveze bral. društva. Kaj ne, mislili ste že, da je naša dekl. zveza zaspala narodno spanje, ker tako dolgo ni bilo nič slišati od nje ? Pa ste se zmotili. Naša zveza je s pomočjo svojega duhovnega voditelja redno prirejala poučne shode, katerih so se dekleta pridno udeleževala. Zveza je imela v preteklem letu 10 poučnih shodov. Dva sta izostala radi pripravljanja na igro sv. »Elizabeta«, katero je dekl. zveza uprizorila na Štefanovo leta 1909; 20. novembra I9IO pa igro »Na Marijinem srcu.« Na teh shodih se je prednašalo 16 deklamacij, 23 je bilo govorov različne vsebine. Mladenke se zelo zanimajo za shode; nekatere se redoma oglašajo k besedi. Vič. g. duhovni voditelj so nam vsako točko še posebej razložili ter nas v svojih govorih spodbujali k vstrajnosti in neustrašeni delavnosti za Boga in domovino. Na
občnem zboru dne 27. novembra 1910 je bil izvoljen sledeči odbor:	voditeljica Franca
Rokavec, njena namestnica Kocbek Franca, tajnica Poš Marija, blagajničarka Rokavec Marija. Zveza je ob koncu leta štela 48 članic. Nekatere so nas med letom zapustile, odšle so v služb: ali se omožile, med njimi tudi voditeljica Micika Bernhard in tajnica Jerica Zemljič, s katerima je naša zveza veliko izgubila. Članici Rokavec Marija in Tirš Genovefa sta se udeležili pouka in sicer, prva na Gospodinjski šoli v Teharjlh, druga pa na deželno kmetski šoli pri Sv. Jurju ob južni železnici, ki nam sedaj o vsem marljivo poročata. Vidite zdaj, drage sosestre, da naša zveza ne spi. Ona deluje počasi, pa vstrajno. Česar se enkrat oprime, tudi drži. Bog in domovina!	Tajnica.
Sveti Vid pri Grobelnem Še le dne 8. decembra 1910 se je nam, šentvidskim dekletom izpolnila rajiskrenejša želja. Ustanovile smo si namreč odsek »Dekliško zvezo« s pomočjo našega veleč. g. Franca Rampreta, in g. Franca Sinkota in g. duh. svetovalca. V odbor smo si izvolile sledeče mladenke: Ana Senker predsednica, Ana Arzenšek namestnica, Terezija Zidar „tajnica, Ana Novak blagajničarka, Marija Zogan knjižničarka. Pri ustanovitvi nas je predsednica v lepili besedah nagovorila in nas spodbujala k srčnosti, naj ostanemo zveste in prave Slovenke. Naši sanjači nas hočejo po časopisih obešati, a mi se nič ne ustrašimo, to se nam tako zdi, ko da gre petelin gnoja razkapat,' in zapoje kikiriki; oni pravijo, da so naprednjaki, mi pa pravimo, da so nazajnapenjaki, ko sveto vero in pa dušne pastirje zaničujejo in zasramujejo. Mlada dekleta se ne dajo zapeljati mamljivim in lažnjivim liberalcem.
Mladenka iz Šentvida.
Zreče. Ne morem zamolčati veselja, ki smo ga dekleta imele na pustno nedeljo. O, pa ne mislim veselja, kakršnega je tisto nedeljo veliko ljudi vživalo po plesiščih. Privoščile smo si kratkočasje v verskem in narodnem ozira. 1. Dne 25. septembra 1910 se je na Bri-njevi gori vršil krasno uspeli dekliški shod za dekanijo Konjice. Istega dne se je tam za
naš kraj ustanovila podružnica društva »Slovenska Straža«. Imenovana podružnica je letos na »pustno« nedeljo priredila občni zbor, in tudi sedaj smo sodelovale dekleta. Zborovanje je otvoril in vodil g. Janko Kovač. Ana Kom-peršek je govorila pozdravni govor. Sledilo je poročilo tajniško in blagajniško. Potem je Frančiška Klančnik opisovala lepoto slovenske zemlje. Micika Karba je predavala o društvu j »Slovenska Straža« ter priporočala, naj bi p° trgovinah kupovalci zahtevali povsod samo 1 tiste predmete, od katerih ima »Slovenska j Straža« dobiček. O namenu in pomenu druš- I tva sta obširno razpravljala gg. Haller iz Maribora in pa tajnik Škofič. Za tekoče leto je j Julika Golčar naša zastopnica v odboru po- i družnice društva »Slovenska Straža«. 2. Vese- j lje, kakršno si z mirno vestjo sme privoščiti : vsako nedolžno srce, je povzročil istega dne se vršeči shod »Družbe Marijine«, oddelek dekliški. Črešnar Trezika je v šaljivi obliki opisovala alkohol. Hren Trezika je predoče vala korist zmernosti in zatajevanja. Lamut Barbika je na podlagi življenja Device Orleanske vzpodbujala k ljubezni do domovine. Golčar Julika je opisala tri ljubeznive kraje:	domačo
hišo, cerkev, nebesa. Nemčič Anica je klicala v spomin s krvavimi črkami popisano zgodo- ; vino prekucije na Francosk«m. Tam so koncem osemnajstega stoletja delali za jednakost in bratstvo in prostost. To geslo je ljudi podivjalo. Takšno podivjanost pripravljajo »svobodomisleci« našega časa. Za jednakost in bratstvo in prostost skrbi pa le tisti človek, oziroma kristjan, kateri zna brzdati svoje strasti. Kotnik Micika priporoča razveseljevanje, nedolžno veselje, a to najdeš v dobrih in poštenih družbah. Klančnik Franica opozarja na nevarne sovražnike deklištva: ženska lahkomišljenost, nečimernost v obleki, slabe tovaršije, nevarne službe. V izredno dobro voljo pa sta nas s svojo besedijivostjo spravili Hanika Založnik in Micika Karba. Sklepoma so nam gospod kaplan dah primerne nauke za pot mladostnega življenja. 3. Daj ljubi Bog, da se naše navdušenje nikdar ne ohladi, ampak ostane goreče, kakorje sedaj-
Družbenica.
Poštni predalček.
Nekdo vpraša:
1. Ali se nahaja kak slovenski humoristični (morebiti ilustrovan) list in kakšen je njegov naslov? in kolika cena? Odgovor: Sedaj ga ni. 2 Ali še izhaja »Brencelj«? —Je že zdavna prenehal (1. 1885). 3 Ali se dobi v slovenskem prevodu Gogoljev roman »Mrtve duše« in Dostojevskega roman »Zločin in kazen«, in kje in kolika je cena? Gogoljeve »Mrtve duše« je
izdala Matica Slovenska v II. zv. »Zabavne knjižnice« 1. 1887. Ali se še knjiga dobi in koliko stane, ni znano, ker v Matičnem Letopisu v seznamku knjižne zaloge ni zaznamovana. — Drugi roman ni izšel v posebni izdaji, kolikor je posneti iz Glaserjeve Zgodovine slov. slovstva in Simoničeve Bibliografije. Mogoč* je iz^el v podlistku kakega časopisa.