Poštnina plačana v gotovini 41S22H VESTNIK SOCIALNEGA VARSTVA SRS št. 2 LETNIK IV 1965 VABILO K SODELOVANJU Uredništvo bo prav rado objavljalo strokovne in druge prispevke s področja izkušenj, metod in vsebine socialnega dela. Objavljene prispevke bomo primerno honorirali. Prispevke pošljite uredništvu na naslov: Anka Polak, Ljubljana, Zupančičeva 6/III. V S R B I N A : Stran Skrbništvo v SR Sloveniji........................................................1 Zdenka Bevc: Življenjski pogoji ostarelih oseb v občini LjubljanaCenter . . 30 Živka Črnivec: Programiranje varstva otrok v občini Ljubljana - Bežigrad ... 53 Ciril Koprivc: Standard delavcev iz aspekta socialne službe v tovarni „Mehanotehnika“ Izola...............................................61 Aktualnosti iz naših revij......................................................77 \ VESTNIK SOCIALNEGA VARSTVA SRS Letnik IV, št. 2 SKRBNIŠTVO V SR SLOVENIJI (po stanju 30. 6- 1964) I. UVOD Skrbništvo je na področju družinske zakonodaje z zakonom urejeno varstvo mladoletnih otrok, za katere ne skrbijo starši in drugih oseb,, ki niso možne skrbeti zase Temeljni zakon o skrbništvu je bil sprejet leta 1947. Zakon je zastarel, pred -vsem glede skrbniškega organa. V razpravi je predlog za novi zakon. V SR Slo ■ veniji vse od izida zakona, ko so bili skrbniški posli prenešeni od sodišč na ljudske odbore, ni bilo. v celoti analizirano izvajanje zakona o skrbništvu Republiški sekretariat za socialno varstvo se je ob pripravah za novi zakon odločil analizirati izvajanje dosedanjega zakona o skrbništvu Z analizo želi pri kazati stanje in probleme skrbništva v SR Sloveniji ter na osnovi širše razprave o rezultatih analize pripraviti smernice za nadaljnji razvoj in temeljito izvajanje skrbništva po novem predpisu Analiza je zajela samo osebna skrbništva - mlado letnike in odrasle, ker sta ti dve kategoriji za nas. pomembnejši, kakor pa skrb za premoženje, in menimo, da bo tudi v bodoče potrebno posvečati osebnim skrb ništvom več pozornosti Podatke smo zbrali na podlagi stratificiranega slučajnega vzorca občinskih skupščin z metodo ankete Zajetih je bilo 21 občin, 3 občine pa smo zajeli v predte stiranju Podatki ostalih občin pa nam v analizi služijo za kontrolo izbranega vzorca. Analiza je dopolnjena z absolutnimi podatki o celotni populaciji v skrbništvu, podatki, ki smo jih zbrali za monografijo razvoja socialnega varstva,in s pregledom skrbniške dokumentacije. II. SKRBNIŠTVO ZA MLADOLETNIKE V SR Sloveniji je od skupaj 13 254 mladoletnikov pod družbenim varstvom pod skrbništvom l 293 (6 %) otrok in mladine. Od tega je 671 (52 %) dečkov in 622 (48 7o) deklic. Otrok ; adlib borcev je pod skrbništvom 12 (0.9 %). otrok po vojni umrlih borcev pa 43 (0.7 %)• IJo starosti je pregled otrok pod skrbništvom naslednji. I Od 0-7- let 135 (10 %) otrok od ^ - 13 let 433 (34 %) otrok od 14 - 13 let 725 (56 %) otrok Število mladoletnikov pod skrbništvom je v upadanju (tabela št. L). S polnolet -nostjo se namreč zmanjšuje število mladoletnikov pod skrbništvom, katerih starši so pomrli v zadnji vojni, ti pa so bili preje glavna skupina otrok pod skrbni -štvom. V letu 1954 je bilo npr. pod skrbništvom še 785 otrok padlih borcev, to število je do danes padlo za 98,5 %• Zaradi upadanja te skupine otrok se postopoma zmanjšuje tudi število mladoletnikov pod skrbništvom napram številu vseh otrok pod družbenim varstvom. (Podatki v tabeli I. sicer prikazujejo v letu 1964 relativno manjše znižanje števila mladoletnikov pod skrbništvom napram prejš -njim letom, vendar je to pripisati točnejši evidenci, ki so jo po priporočilu repu-bliškegp sekretariata v tem letu skrbniški organi znova pregledali in uredili). - Razlogi postavitve pod skrbništvo Pregled otrok po razlogih postavitve pod skrbništvo kaže naslednjo sliko; smrt obeh roditeljev 670 (52 %) bivališče staršev je neznano 197 (15 %) staršem je odvzeta opravilna sposobnost -66 ( 5 %) staršem je odvzeta roditeljska pravica 112 ( 9 %) zaporna kazen roditeljev 38 (3 %) drugi razlogi 210 (16 %) Največje število otrok (52 %) je pod skrbništvom zaradi smrti obeh roditeljev. Večina teh otrok živi v družinah ožjih sorodnikov (starih starših, bratih, sestrah itd.) ter se njihove življenjske razmere urejene Zato tudi ni razlogov za posvo- jitev teh otrok po tujih osebah Za skupaj 244 otrok brez Staršev so skrbniški organi uredili rejniško razmerje ter prispevajo družbena sredstva za njihovo vzdrževanje Otroci., katerih bivališče staršev je neznano, večinoma izhajajo iz asocialnegja okolja, kot otroci mater samohranilk, pri katerih očetovstvo ni ugotovljeno. Leti živijo pretežno pn rejnikih ali v posebnih zavodih in bi bili zaradi pogostih motenj osebnosti potrebni posebnega obravnavanja, katero pa po pristojnih skrbstvenih organih ni dosledno urejeno. Mladoletniki, katerih staršem je odvzeta opravilna sposobnost, so nekateri tudi sami razvojno moteni. Skrbniški organi vseh razvojno motenih otrok zlasti v prejšnjih letih niso posebej obravnavali odnosno poskrbeli za njihovo šolanje in habilitacijo v ustreznih zavodih. Večino otrok so dali v rejniške družine, ki za vzgojo takih otrok niso bile usposobljene Tako so nekateri otroci zaradi nestrokovnega obravnavanja poslali vzgojno problematični oziroma brez ustrezne poklicne usposobitve. Odvzem roditeljskih pravic staršem predlagajo skrbniški organi le v hudih pri -menh zanemarjanja otrok. Mladoletniki takih staršev so zaradi posledic prejš -njega okolja potrebni prevzgoje, v velikih primerih pa tudi usposabljanja v po sebnih zavodih, Temu je vzrok zamujeno preventivno delo organov socialnega varstva pristojnih občinskih skupščin. Med drugimi razlogi postavitve pod skrbništvo so primeri, ko so skrbniški organi poslavljali pod skrbništvo mladoletnike z živimi starši, ki kakorkoli ne skrbi jo za otroke (starši težki alkoholiki, mati v zaporu - očetovstvo ni priznano, staršem še ni bila odvzeta opravilna sposobnost, starši v inozemstvu - njih bi vališče je znano, itd.) V nekaterih takih primerih bi motali skrbniški organi u rejati le začasna skrbništva (za otroke duševno prizadetih staršev, pri katenh je odvzem opravilne sposobnosti šele v postopku) ali pa za varstvo otrok poskrbeti po drugih obstoječih predpisih (odvzem roditeljskih pravic, rejništvo, domsko varstvo itd.). Za strokovnejše delo skrbniških organov bo s tem v zvezi potrebna stalnejša strokovna pomoč v obliki navodil in mštruktaže, - življenjske razmere mladoletnikov Kje živijo mladoletniki pod skrbništvom je razvidno iz naslednjih podatkov. pri starših pri starih starših pri bratih in sestrah pri drugih sorodnikih pri tujih ljudeh v socialnih zavodih stalno drugod 96 ( -7 %) 242 (1£%) 142 (lt%) 271 (21 %) 432 (33 %) 78 ( 6 %) 32 ( 3 %) Skrbniški organi pravilno dajejo prednost življenju otrok v družinah, saj živi v družinah sorodnikov ali tujih rejnikov skupaj 91 %, mladoletnikov, v raznih socialnih zavodih pa 6 %• Premalo odgovornosti pa kažejo skrbniški organi do otrok, ki Živijo pri starših, od katerih je enemu ali obema odvzeta opravilna sposobnost ter je v takem okolju ogrožen razvoj mladoletnikov. V tujih družinah živijo predvsem otroci staršev, katerim je bila odvzeta opravilna sposobnost oziroma roditeljska pravica. Veliko število teh otrok sodi zaradi razvojne motenosti v posebne zavode ali pa bi jih morale vzgajati za tako delo usposobljene rejniške dru -žine Ker so prav ti mladoletniki še posebno potrebni družbenega varstva, je velika napaka skrbniških organov, da niso strokovno poskrbeli zanje in neposredno ali preko skrbnikov ukrenili vse potrebno za njihovo usposabljanje za življenje. Nujen bo zato pregled vseh razvojno motenih mladoletnikov pod skrbništvom ter ureditev ustrezne skrbi za te otroke (habilitacija v posebnih šolah in za vodih,individualno strokovno delo z otroci in rejniki, itd.). Sedaj se v zavodih oskrbujejo le težje duševno prizadeti otroci, ki bodo predvidoma potrebni stalnega azilskega varstva. Skrb za te otroke prepuščaj° skrbniški organi v celoti zavodom, katerim po potrebi plačujejo oskrbne stroške Z ureditvijo zavodskega varstva (habilitacija) za vse potrebne mladoletnike pa se bodo stroški povečali in bodo morale občinske skupšč>ne to predvideti. Stanovanjske razmere mladoletnikov pod skrbništvom so v glavnem zadovoljive; lastno sobo ima npr. 20 % mladoletnikov, v sobi z drugimi biva 65 % mladoletnikov, dočim nima lastnega ležišča 2 % mladoletnikov. Za skupaj 13 % otrok skrbniškim organom niso poznane stanovanjske prilike, kar je znak, da premalo neposredno skrbijo za otroke. Skupaj 662 (51 %) mladoletnikov pod skrbništvom živi v družinah skrbnikov. Od tega 453 (68 %) v popolnih, 209 (32 %) pa v nepopolnih skrbniških družinah Med nepopolnimi družinami so tudi take (36 = 17 %), kjer je skrbnik moška oseba,kar bo zaradi pravilne vzreje otrok treba natančneje raziskati. Družinske razmere v skrbniških družinah, ki imajo varovance pri sebi, so razvidne iz naslednjega pregleda; Iz navedenega sledi, da komaj polovica otrok živi v družinskih razmerah, ki jih sodimo za najbolj ugodne; v skupnosti z mladoletnimi in odraslimi. Zelo visok je odstotek otrok (36 %), ki živijo samo z odraslimi. Vprašanje je torej, če je pri izbiri skrbnikov umestno postavljati le sorodniško razmerje na prvo mesto. Po -datek, da za 15 % otrok skrbniški organi ne vedo povedati v kakšni družinski skupnosti varovanci živijo, kaže na pomanjkljiv kontakt skrbniških organov s skrbniškimi družinami. samo z odraslimi z odraslimi in mladoletniki družinska skupnost ni ugotovljena za živi 36 % otrok živi 49 % otrok 15 % otrok Higienske razmere v skrbniških družinah, v katerih varovanci živijo. 50 P° oc‘> ni skrbniških organcpv pri 561 (85 %) otrokih zadovoljive, pri 53 (9 %) nezado voljive - za 43 (6 %) otrok pa skrbniški organi ne vedo v kakšnih higienskih razmerah živijo, kar je skrajno neodgovorno, saj bi morali skrbniški organi po znati življenjsko okolje vsakega otroka. Vzdušje v skrbniških družinah pa je na splošno zadovoljivo (pri 37 % .m la do let-, nikih), kar pomeni, da je večina mladoletnikov našla drugi lom pri skrbnikih - Zdravstveno stanje mladoletnikov Po podatkih skrbniških organov je. • ,,•)"»);%}•* 1 v! 1 r. zdravih in normalno razvitih zdravih a slabotnih bolehnih kronično bojnih , z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju Zdravih in normalno razvitih je torej gl % mladoletnikov, kar je v primerjavi z zdravstvenim,stanjem otrok v Sloveniji cca 6 % pod povprečjem V primerjavi z zdravstvenim stanjem iejencev v Sloveniji pa je zdravstveno stanje otrok pod skrbništvom nekoliko boljše (zdravih in normalno razvitih je 72 % rejencev) Za urejanje zdravstveriih pogojev in za zdravje otrok pod skrbništvom so dolžni skrbeti predvsem skrbtiiki, posredno pa tudi pristojni skrbniški organi. Ob ure)e. ni skrbi zdravstveno stanje otrok pod skrbništvom nebi smelo odstopati od republiškega povprečja zdravstvenega stanja otrok v Sloveniji. Sedanje stanje je dokaz, da ti otroci pod dmžbenim varstvom v pogledu zdravja vendarle nimajo e-nake skrbi in nege kot če zanje skrbeli starši. To pa je nedopustno, saj je družbena skupnost namesto staršev v celoti odgovorna za pravilen razvoj otrok. Nujno bo zato potrebno povečati skrb za zdravje otrok pod skrbništvom Skrbni ški organi bodo morali skrbnike opozarjati na ta vprašanja in po potrebi tudi ne posredno urejati zdravstveno varstvo otrok oziroma poskrbeti za preventivne u krepe (urejena šolska prehrana otrok, počitniška letovanja itd ) ŠB posebej pa bodo morali skrbniški organi poskrbeti za vse kronično bolne otroke in za mlado letnike z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (kategorizacija habilitacija). - šolanje in usposabljanje mladoletnikov Po podatkih skrbniških organov skupaj 693 (54 %) mladoletnikov pod skrbništvom obiskuje osemletko, nad 14 let starih, ki bi morali biti vključeni v nadaljnje u sposabljanje pa je skupaj 524 (40 %) Ostalih 76 (6 %) otrok pa je še v predgol ski dobi J . j . Večina šoloobveznih otrok (88 %) redno obiskuje š°lo, dočim sploh ne hodi v šob skupaj 2 % otrok (ki se kot duševno prizadeti oskrbujejo v raznih zavodih) 7-1 % mladoletnikov 10 % 5 % -1 % 13 % V Kar za 25 % otrok pod skrbništvom pa skrbniški organi nimajo podatkov o šolskih uspehih, ker le-teh niso dosledno zahtevali niti v poročilih skrbnikov, niti od šolskih vodstev samih. To značilno prikazuje pomanjkljivo odgovornost občin skih skupščin za pravilen razvoj mladoletnikov pod skrbništvom. Povprečna ocena šoloobveznih mladoletnikov pod skrbništvom, pri katerih so šolski uspehi znani, je v tem letu znašala 2i95> ločim je bila povprečna ocena otrok, ki so obiskovali osemletko 3.10- Šolski uspehi otrok pod skrbništvom, ki so razred izdelali so bili torej zadovoljivi in niso preveč odstopali od uspehov drugih šoloobveznih otrok. Od skupaj 524 nad 14 let starih mladoletnikov pod skrbništvom, ki niso več šoloobvezni; obiskuje osemletko -36 ( 7- %) mladoletnikov obiskuje kako drug) šolo 108 (21 %) a v uku • 112 (21 %) u zaposlenih 157 (30 %) K se ne šola, niti ni zaposlenih 93 (18 %) « ostalih 18 ( 3%) Med mladoletniki, ki niso več šoloobvezni jih torej še 36 (7 %) obiskuje osem -letko. Kar 93 (ig %) mladoletnikov pa se ne šola oziroma niso nikjer zaposleni. Med temi se jih cca polovica oskrbuje v domovih za duševno prizadete, ostali so pretesno rejenci, ki pomagajo skrbnikom (rejnikom) pri kmetijskih delih, so pa po večini tudi duševno prizadeti (debili), za katerih habilitacijo ni bilo poskrb -Ijeno v prejšnjih letih Podatek, da je 157 (30 %) mladoletnikov še zaposlenih - pa kaže, da se mlado -letniki pod skrbništvom vključujejo pretežno v poklice, za katere ni potrebno daljšegs usposabljanja in izobraževanja. Vzroki so-nedvorano tudi v premajhni skrbi za uspešno in ustrezno šolanje vsakega otroka, že od vstopa v osemletko dalje. To se pravi, da si nekateri skrbniki v tem pogledu premalo prizadevajo,da bi se mladoletniki usposobili v pravih, sodobnih poklicih, ki bi ustrezali njihovim nagnjenjem in sposobnostim. Skrbniški organi bi po vsakoletnem pregledu šolskih uspehov morali obvezno smiselno ukrepati ter s skrbniki in šolskimi vodstvi (razredniki) načrtno poskrbeti za uspešnejše šolanje in usposabljanje te mladine. Premajhne odgovornosti skrbniških organov do teh tako važnih vprašanj sicer ne smemo posploševati, ker so v zadnjih letih predvsem strokovne socialne službe (Maribor, Ljubljana, itd.), pričele sistematično skrbeti za te otroke in se bodo uspehi gotovo pokazali. Ugotovljeno pa je, da imajo organi socialnega varstva na splošno premalo rednih stikov s šolami ter bo treba nujno utrditi sodelovanje s šolami ob razvijanju socialnega dela v šolah samih. - Preživljanje mladoletnikov Mladoletniki pod skrbništvom se preživljajo; od lastnega dela (pretežno ali v celoti) 147-(11 %) iz lastnega premoženja (pretežno ali v celoti) 71. ( 6 %) od invalidnine ali pokojnine (pretežno ali v celoti) 331 (25 %) preživljajo jih svojci ali tuji ljudje (delno ali v celoti) 296 (23 %) iz občinskih sredstev v celoti 262 ( 20 %) iz občinskih sredstev delno 157 (12 %) iz drugih virov (delao ali v celoti) 29 ( 2 %) Mladoletniki se torej v glavne i preživljajo iz občinskih sredstev v celoti ali delno (32 %), od invalidnine ali pokojnine (26 %) ali pe jih preživljajo svojci o-ziroma rejniki (23 %)■ Večje premoženje i aa samo 4 % mladoletnikov in se sredstvi smiselno uporabljajo za vzdrževanje, Šolanje in poklicno usposabljanje mladoletnikov. Tudi odtujitve premoženja skrbniški organi o lobiujejo predvsem zaridi vz 'ržovanja o-tnk pod skrbništvom (v letu 1963/64 j e bilo npr. odobrenih 30 odtujitev premoženja). Občinske skupščine prispevajo znatna sredstva za družbeno pomoč mladoletnikom pod skrbništvom. Tako so v letu 1954 prispevale občinske skupščine naslednja sredstva: Oblika pomoli Skupno število podpiranih mladoletnikov v SRS Po vprečni prispevek na enega otroki mesečno Skupni letni prispevki občinskih skupščin rejnine 279 8-607 28,951.320 oskrbnine v zavodih 93 26-691 29,675.316 štipendije 16 8.794 1,688.400 druge stalne pomoči 30 10.300 3,708.000 enkratne po mo 5! 21 11.710 2,950.905 drugi stroški - 4,077.555 Družbena sredstva za vzdrževanje mladoletnikov pod skrbništvom v SI? Sloveniji znašajo torej v letu 1954 za skupaj 452 mladoletnikov skupaj 71,051-496 - & narjev letno ali povprečno din 15.099.- mesečno na podpiranega otroka. Podatek, da se družbena sredstva uporabljajo predvsem za vzdrževanje 279 o -trok v rejništvu in le za 93 otrok v raznih zavodih, utemeljuje pomembnost strokovnega dela skrbniških organov Sredstva za vzdrževanje mladoletnikov so skrbniški organi dolžni predvideti v realnih zneskih in to tudi izvajajo pri vseh podpiranih otrocih Problem pa je v tem, da skrbniški organi še ne podpirajo vseh potrebnih mladoletnikov, bodisi ker premalo konkretno poznajo življenjske razmere posameznih otrok ali pa premalo načrtno skrbijo za njihovo prihodnost, to je za primemo poklicno usposab-. Ijanje oziroma ?a habilitacijo. V tem smislu bodo morali dosledno po veča ti skrb vsi skrbniški organi - Skrbniki Za skupaj 1-293 mladoletnikov pod skrbništvom so postavili skrbniški organi skupaj i 035 skrbnikov. Tako odpade na enega skrbnika povprečno 1,25 otrok. Po starosti je do 30 let starih 15 % skrbnikov, od 30 do 60 let 51 % in nad 60 let 34 %■ Skrbniški, organi pri izbi ri skrbnikov ne morejo vedno upoštevati primerne starosti, ker se .ozirajo predvsem na sorodstveno razmerje in osebne lastnosti skrbnikov Vendar imajo premladi skrbniki premalo življenjskih izkušenj, dočim starejše osebe težje urejajo važna življenjska vprašanja otrok v zvezi z njihovim zdravje,ti. Šolanjem, poklicno orientacijo, itd ) Zato bodo morali skrbniški orga-' ni V škladu z možnostmi skrbneje izbirati skrbnike po starosti. -n . j' r Ti • t ■ Po poklicu so, skrbniki, kpietje (26-%)• uslužbenci (24 %), delavci (20 %), gospo dinje (14 %), upokojenci (14 %), svobodni poklici (2 %) Tudi pri izbiri skrbnikov glede na primerne poklice prevladujejo drugi kriteriji (sorodstveno razmerje,željo umrlih staršev iri otrok samih, itd ), vendar bi skrbniški organi vsaj pri izbiri tujih’skrbnikov, lahko bolj Upoštevali ustrezno družbeno sredino in poklicno u-smeritev Do sedaj je zelo malo skrbnikov socialnih delavcev, pedagogov, sod nikov, družbenih delavcev itd. Sorazmerno veliko število skrbnikov kmečkega po rekla pa je pogojeno v dejstvu, da živi veliko mladoletnikov pod skrbništvom na podeželju Skrbniški organi namreč zaradi potrebe po kontinuiranem načinu živ Ijenja teh mladoletnikov brez utemeljenih razlogov ne premeščajo v mestno oko Ije , . r; Po sorodstvenem razmeiju je 26 % skrbnikov ožjih sorodnikov (bratje, s estre., sta ri starši), drugb s o rodni ko v. 27 % in drugih oseb 47 %. Nad polovica skrbnikov j e torej sorodnikov otrok in pretežno vsi oskrbujejo varovance v svojih družinah So rodniki otrok so zavestno sprejeli svoje dolžnosti in otrokom v največji meri na domestujejo skrb staršev Po oceni skrbniških organov opravlja 20 % skrbnikov za mladoletnike svoje dolz nosti vzorno, 62 % skrbno. 15 % skrbnikov pomanjkljivo in 3 % skrbnikov zane marja dolžnosti Ta ocena se nanaša na individualno delo skrbnikov in predvsem na skrb za zdravje, vzgojo in šolanje varovancev Skrbniki, ki pomanjkljivo skr bijo za mladoletnike, so bodisi bolne ali starejše osebe ter skrbnške dolžnosti namesto njih po zmogljivosti opravljajo drugi družinski člani Skrbniki, ki zane marjajo svoje dolžnosti pa so predvsem težje bolni sorodniki mladoletnikov, pri katerih so skrbniški organi zaradi sorodstvenega razmerja in čustvene navezano sti otrok na skrbnike težje odločajo, da bi skrbnike za 1 en j ali V takih primerih skrbniški organi v večji meri sami skrbijo za otroke Kljub temu bo potrebno zno va pregledati skrbnike, ki zanemarjajo svoje dolžnosti, ugotoviti vzroke ter po presoji posameznega primera skrbnike tudi zamaijati Skrbniki za mladoletnike v SR Sloveniji v glavnem opravljajo svoje dolžnosti z občutkom odgovornosti do zaupanih otrok in si prizadevajo, da bi otrokom nadomestili družinsko vzdušje in čustveno toplino. V kolikor za tako odgovorno delo niso posebej usposobljeni, zlasti na področju vzgoje, pravilne poklicne u-smeritve otrok, itd. - je vzrok v pomanjkljivem delu skrbniških organov, ki sodelovanja s skrbniki ne upoštevajo kot redno nalogo. III.SKRBNIŠTVO ZA ODRASLE OSEBE - Struktura odraslih oseb pod skrbništvom V Sloveniji je pod skrbništvom 2-489 odraslih oseb. Med temi je 1-433 ali 58 % oseb, ki jim je bila s sodno odločbo odvzeta popolna poslovna sposobnost, 703 uli 28 % oseb, ki jim je bila odvzeta poslovna sposobnost le deloma, 300 ali 12 % oseb, pri katerih ni bilo sodnega postopka za odvzem opravilne sposobnosti in 53 ali 2 % oseb, o katerih skrbniški organi nimajo podatkov ali je bil postopek za odvzem opravilne sposobnosti izveden ali ne. Po starosti je stanje odraslih oseb pod skrbništvom naslednje: od 2(X - 30 let starih je 138 (-S %) oseb 31-- 40 a 373 (15%) “ 41,- 50 « 493 (20 %) “ 51 -60 c 636 (26%) * nad 60 m 790 (32%) “ neznano m 59 ( 2 %) “ Po spolu je 1271 žensk in 1.218 moških. Predpostavljamo, da skrbništvo za odrasle doslej ni zajelo vseh tistih oseb, ki bi jim bil potreben stalen skrbnik v smislu dosedanjih zakonskih predpisov. Skrbniški organi marsikdaj ne zvedo za primere, ko bi bilo treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo, svojci pa, ki so prvi dolžni sprožiti ta postopek, marsikdaj ne izpolnijo svoje dolžnosti. Vzroki za to so dokaj različuL nevednost, težnja svojcev, da bi sami upravljali premoženje takega sorodiika, brez polaganja računov skrbniškemu organu, predvsem pa odpor svojcev nasproti uradni proglasitvi sorodnika za du§evno abnormnega. Preklicni postopek je namreč boleč tako za predlaganega (pri relativno ohranjeni osebnosti), kakor tudi za svojce in je zato sodišče tu zelo previdno. Treba je pretehtati, kdaj je preklic res nujen, kdaj pa so potrebne predvsem druge oblike varstva, ker z odvzemom opravilne sposobnosti šeni rešen problem določene osebe. Po starosti je pod skrbništvom več oseb višje starosti. To izhaja deloma iz dej- stva, ker so duševne bolezni pri starejših pogostejše oziroma je pri starejših ljudeh, zaradi večje napredovanosti bolezni, zahteva po posebnem varstvu bolj kategorična Zelo nizek delež mlajših ljudi v celotnem številu odraslih oseb pod skibništvom pa kaže še na druge vzroke Kadar gre za mlade osebe, se svojci mnogo teže odločijo sprožiti postopek za odvzem opravilne sposobnosti, kot v primeru, če gre za starejšega človeka Pri mlajših je včasih š® upanje na ozdravi Ijenje Pa tudi če takega upanja ni. imajo mlajše osebe večkrat še žive starše, ki skrbijo za takega otroka, ne da bi sprožili preklicni postopek Struktura odraslih oseb pod skrbništvom po zakonskem stanu je naslednja samski 1 698 (68 %) poročeni 356 (i4,2 %) ovdoveli 24t (10 %) razvezani 101 ( 4 %) neznano 93 ( 3,8 %) Večina odraslih oseb pod skrbništvom je samskih, kar je razumljivo, saj so mno gi med njimi duševno abnormni že od rojstva ali pa vsaj pied starostjo, ki je obi čajna za poroko Pii osebah pod skibništrom, kr so poročene ali razvezane.pa je duševna bolezen nastopila po sklenitvi zakonske zveze in je bila pri večini razvezanih oseb tudi odločilni razveznr razlog Razlogr za postavitev pod skrbništvo Duševna nerazvitost, zaostalost, duševna bolezen 1-901 (7 7 % ) zapravljivost, alkoholizem, narkomanija 288 (12 %) starostna pobebljenost -86 ( 3%) drugi vzroki 156 ( 6 %) neznano 58 ( 2 %) Iz podatkov je razvidno, da je največje število oseb pod skrbništvom zaradi du ševne abnormnosti (77 %), medtem kc število preklicanih oseb zaradi zapravlji vostr. alkoholizma ali narkomanije ni visoko To so razvade, ki so najpogostej še v zreli življenjski dobi Zato je tudi pri osebah, ki so tem zapadle toliko tež je izpeljati postopek za preklic poslovne sposobnosti ..e* se temu upirajo Doga ja se. da se postopek začne, a po dolgotrajnih razpravah ustavi. Zelo nizko je število oseb, ki jim je potreben skrbnik zasadi starostne pobeblje nosti (3 %), čeprav je v starosti nad 60 let 33 % oseb pod skrbništvom To kaže. da so priletne osebe pod skrbništvom večinoma zaradi duševne nerazvitosti ali zaostalosti od rojstva ali zaradi duševnih obolenj, ki so nastopile kasneje Med drugimi vzroki je predvsem težja senilnost To so hkrati primeri, ko so bili po stavljeni skrbniki brez sodne odločbe Življenjske razmere odraslih oseb pod skrbništvom Kje živijo odrasli pod skrbništvom je razvidno iz naslednjih podatkov: sam, ima lastno gospodinjstvo 207 (-8 % ) v skupnem gospodinjstvu z zakoncem ali otroki 355 (15 %) v skupnem gospodinjstvu z drugimi sorodniki 724 (29 %) pri tujih ljudeh 333 (13 %) v domovih za starejše ljudi 206 ( 8 %) v domovih za duševno prizadete 189 (-8 %) v bolnišnicah za duševne bolezni 371 (IS %) nima stalnega bivališča 21 ( 1 %) neznano 83 ( 3%) O življenjskih pogojih odraslih oseb pod skrbništvom, ki imajo bodisi lastno go spodinjstvo, žive v skupnem gospodinjstvu z zakonci in z otroki, z drugimi so rodniki ali pri tujih ljudeh, nam pokažejo zbrani podatki naslednjo sliko: V lastnem gospodinjstvu 2 zakonc.em in otroki Z drugimi so:o dni ki V tuji drujini Sku paj % v zadovoljivih pdgojih ) 30 253 595 241 1 219 75 v nezadovoljivih pogojih 68 92 99 67 326 20 neznano 9 10 30 25 74 5 V celoti vzeto je to zelo nezadovoljivo stanje. Od skupnega števila 2 489 oseb pod skrbništvom živi 1 039 ali 41-7 % oseb v domačem okolju. To je zanje tudi najbolj ugodno tako zaradi čustvene navezanosti, kakor tudi zaradi lažje zapo slitve, zlasti še, če gre za kmečke ljudi Pa tudi osebe, ki so vajene življenja v mestu, se med svojci bolje znajdejo, kot pa npr. v kakem domu. Vendar je pri 22% pokazala anketa, da tudi domače okolje ne.nudi zadovoljivih življenjskih pogojev. Podatek je v toliko pomanjkljiv, ker ni znano, ali gre pri tem za lažje ali težje duševno prizadete osebe ali morda celo za težje alkoholike. Kolikor gre za ti dve skupini preklicanih oseb, bi bilo za njih in za njihove svojce primerneje, če bi bile nastanjene stalno ali začasno v ustreznih zavodih V tujih diužinah živi 333 odraslih oseb pod skibništvom Od teh je 241 v zadovo Ijivrh življenjskih pogdjih Taka nastanitev je možna le v primerih, če gre za lažje prizadete osebe' O tem nam anketa ni dala pojasnila, pač pa kaže vrsoko število oseb, kr žive v nezadovoljivih ali neznanih življenjskih pogojih (38 %),da skrbniški organi zapostavljajo neposredne stike s skrbniki rn da je pomanjkljiv nadzor nad njihovim delom, kar je pri tej obliki varstva oseb pod skrbništvom še posebej važno V relativno najslabših pogojih žive tiste odrasle osebepod skrbništvom, ki žive same zase. 22 % od skupnega števila teh oseb pa živi še posebej v nezadovolji n Vera stanju. Tem osebam, kakor tudi njihovim skrbnikom, bi morali posvečati skrbniški organi še posebno skrb. V domovih za starejše ljudi je g % odraslih oseb pod skrbništvom, vendar ta nastanitev zanje ni primerna, ker ni poskrbljeno za ustrezen tretman in zaposlitev pa tudi zsto, ker njihova navzočnost neugodno vpliva na duševno normalne stare ljudi. Kar 15 % teh oseb pa se nahaja v bolnišnicah za duševne bolezni. Za mnoge duševno abnormne osebe je nedvomno najbolj primemo bivanje v taki bolnišnici, vendar je tudi res, da ostaja v psihiatričnih zavodih precej oseb le zaradi socialne indikacije, čeprav zdravstvena indikacija ne opravičuje nadaljnjega pridrfanja v zavodu. Tu so mišljene kronično lažje duševno bolne osebe, ki bi bile tudi v individualni oskrbi ali v ustreznem zavodu, vendar to ni mogoče za -radi pomanjkanja mest oz. kapacitet. Brez stalnega bivališča je po ugotovitvah 21 oseb. To so osebe, ki romajo iz občine v občino, priložnostno tu in tam kaj delajo, dokler so še toliko pri močeh, največkrat pa so odvisne od občasne pomoči občine, na katere območju trenutno bivajo. Te osebe so večinoma brez sorodnikov in brez premoženja. Tudi med o-sebami, za katere skrbniški orgpni ne vedo kje in kako živijo (83). je večina takih, ki nimajo stalnega bivališča- Skrbništvo nad njimi traja 30, 40 in več let. Medtem so se menjavali skrbniški organi kakor tudi skrbniki. Zaradi pomanjkljive skrbniške službe se je opuščala nad njimi tekoča evidenca, čeprav pa še obstoja njihov spis. - Zdravstveno stanje O zdravstvenem stanju odraslih oseb pod skrbništvom skrbniški organi nimajo podrobnih podatkov. Ob postopku za preklic poslovne sposobnosti so obvezni le psihiatrični zdravniški pregledi, čeprav bi bilo potrebno hkrati ugotoviti zdrav -stveno stanje predlaganega tudi v somatskem pogledu. Skrbniki navajajo v svojih poročilih le splošno zdravstveno stanje osebe, ki so ji postavljeni za skrbnika, vendar so te navedbe zelo pavšalne, kot npr. “zdravstveno stanje zadovoljivo«, “zdravstveno stanje je nespremenjeno*1, “zdravstveno stanje se mu slabša*, ipd. Za osebe, ki živijo v bolnišnicah za duševne bolezni in tudi za one, ki živijo v socialnih zavodih, je to stanje znano za vsak posamezen primer. Skrbniški organi zahtevajo poročilo o tem v posameznih primerih, kadar to pač potrebujejo. Predpostavljamo, da živijo te osebe v urejenih življenjskih pogojih in bi bilo tekoče vodenje zdravstvenega stanja nepotrebna obremenitev skrbniškega organa. - Preživljanje odraslih oseb pod skrbništvom Odrasli pod skrbništvom se preživljajo v celoti ali delno; od lastnega dela 330 (13 %) iz lastnega premoženja 367 (15 %) preživljajo jih svojci ali tuji ljudje 557 (22 %) od invalidnine ali pokojnine 477 (19 %) iz občinskih s redstev S12 (20 %) iz drugih virov 105 ( 5 %) neznano 141 ( 6 %) Od 2-489 odraslih oseb pod skrbništvom jih je le 178 ali 7 %, ki se v celoti preživljajo z lastnim delom in nadaljnjih 152 ali 6 % oseb, ki se preživljajo z lastnim delom. To je zelo nizko število, če upoštevamo, da je med njimi 42 % oseb izpod 50 let starosti in da je 703 (28 %) osebam odvzeta poslovna sposobnost samo delno. Kakor izgleda je to vprašanje še posebej zanemarjeno, čeprav daje poklicna struktura dokaj ugodno slikb.: W A ■ - Tako je; delavcev 623 (25 %) uslužbencev • '92(3%) kmetov, kmečkih gpspodinj 6-21 (25%) ‘ gospodinje (razen kmečkih) svobodni poklici ' ISO (a.%) 17 ( ,t %) druge zaposlitve -40 ( 1 %)• upokojenci , 191 ( 9 %) brez poklica 635 (26 %) neznano 90 ( 3 %) Dejstvo je, da velika večina oseb, ki so imele pred nastopom bolezni svoj poklic, zdaj tega ne more več opravljati Zlasti uslužbenci ne morejo ostati na svojih nekdanjih delovnih mestih, zato pa je potrebno intenzivno delo pri poklicnem preusmerjanju in ustreznem zaposlovanju takih oseb S tem vprašanjem se skrbniški organi in drugi odgovorni činitelji dosti premalo ukvarjajo. i ., . :' . ■ •. _ : ...............♦ - • Delavci, kolikor so fizično zdravi in sposobni za življenje izven zavoda,, se kdaj pa kdaj zaposlijo pri fizičnih delih, največkrat pri kmetih. Običajno nimajo redne ga dohodka Pomagajo le za hrano in stanovanje Kmetje in kmečke gospodinje so v tem pogledu nekoliko na boljšem Pod primernim vodstvom v večini primerov lahko še opravljajo kmečka dela Osebe brez poklica, v kolikor živijo izven zavo da in so sposobne za fizično delo, delajo večinoma pri kmetih, ženske včasih po magajo pri gospodinjskih delih Osebe, katerim je bila odvzeta opravilna spospbnost zaradi zapravljivosti ali al koholizma , so mnogokrat sposobne opravljati svoj poklic, toda pri teh se pogpsto postavlja vprašanje, kam z njimi; za bolnišnijCO niso. v normalnem življenju izven zavoda, pa običajno čedalje bolj ptopadajo,in jih je težko vključiti v redni delov ni proces To so pa tudi najtežji primeri, za katere danes še nimamo pogojev za 'ustrezno sanacijo Iz dohodkov lastnega premoženja se preživlja v celoti samo 10 % odraslih oseb pod skrbništvom, čeprav je bilo ugotovljeno, da ima premoženje 459 (28 %) teh oseb Premoženje predstavljajo v glavnem nepremičnine, zlasti kmečka posestva ali večji kompleksi obdelovalne zemlje. Lastnikovi svojci ali drugi sorodniki gospodarijo na posestvu in s tem preživljajo sebe in lastnika. V nekaterih prim» rih so zemljišča, ki so last oseb pod skrbništvom, oddana v zakup, zakupnina pa ne porabi za vzdrževanje lastnika Vendar zakupnina ne pokriva stroškov za lastnikovo preživljanje, zlasti še, če ta živi v bolnišnici ali v socialnem zavodu.Za-radi vzdrževanja osebe pod skrbništvom in hkrati vzdrževanja premoženja te o-sebe je bilo odobrenih v letu 1963/64 97 kupoprodajnih pogodb (17 pridobitev, 80 odtujitev premoženja). I Preživljanje odraslih oseb pod skrbništvom je precejšnje breme za svojce. 16 % teh oseb svojci v celoti sami preživljajo. Predpostavljamo pa da so med njimi tudi taki, ki še lahko pomagajo pri delu. Iz podatkov o preživljanju je dalje razvidno, da se preživlja 19 % oseb od invalidnine ali od pokojnine (v celoti 13 %, delno 6 %)• Poklicna struktura pa kaže, da je med temi osebami le 9 % upokojencev. Razlika izhaja verjetno od tega,ker uživa precejšnje število odraslih oseb pod skrbništvom pokojnino po starših,zaradi duševne prizadetosti od rojstva ali iz mladosti. Za preživljanje odraslih oseb pod skrbništvom dajejo tudi občinske skupščine precejšnja denarna sredstva. Tako je znašal ta izdatek v mesecu juniju 1964 21.916 000 - dinarjev. Ta sredstva so bila porabljena: Oblika pomoli Število uživalcev % Povprečni prispevek mesečno na 1 osebo Skupni prispevek mesečno (v 000 ‘Hn) oskrbnina v tujih družinah 91 4 7-219 657 oskrbnine v socialnih zavodih 310 12 36.874 11.431 oskrbnine v bolnicah 142 6 68.140 8 540 stalne pomoči 95 4 3.789 606 enkratne pomoči 70 3 4.314 302 Družbena sredstva za vzdrževanje oseb pod skrbništvom, Id se nahajajo v socialnih ali zdravstvenih zavodih, so predvidena v realnih zneskih, medtem ko je odvisna višina socialnih pomoči od razpoložljivih proračunskih sredstev občinskih skupščin Ugotovljeno povprečje teh pomoči je odločno prenizko, zlasti če upoštevamo, da je v teh zneskih zajeta celotna oskrba. Iz podatkov o številu tako podpi- ranih oseb hkrati ugotavljamo, da dodeljujejo občinske skupščine take pomoči samo v skrajnih primerih, bodisi da je taka oseba že onemogla, ali pa je pri lju deh, ki tudi sami težko živijo Iz ugotovitve, da se delno ali v celoti preživlja iz občinskih sredstev 512 (20 %). Pa sklepamo, da. število teh podpor v zimskih mesecih naraste. - Skrbniki Odrasle osebe pod skrbništvom imajo skupno 2 317 skrbnikov število je manjše kot število oseb pod skrbništvom (2-489)» ker je včasih ista oseba postavljena za skrbnika dvema osebama. Skrbniki so v 1 206 (49 %) primerih zakonec ali sorodniki osebe pod skrbniš-tvom, v 1. 187 (48 %) primerih so to ljudje, ki z osebo pod skrbništvom niso v nikakem sorodstvenem razmerju, za 96 (3 %) skrbnikov pa skrbniški organi nima jo podatkov o sorodstvenem razmerju do osebe pod skrbništvom. Po poklicu so skrbniki delavci (15 %), uslužbenci (16 %), kmetje in kmečke go spodinje (43 %), gospodinje (10 %), svobodni poklici (2 %), druge zaposlitve (2%), upokojenci (10 %). neznano (2 %)• Skrbniki v glavnem skrbno in z odgovornostjo opravljajo skrbniške dolžnosti,če prav marsikdaj svojim nalogam niso v celoti kos Po oceni skrbniških organov o pravlja 10 % skrbnikov svojo dolžnost vzorno, 64 % skrbno, 18 % pomanjkljivo, 6 % zanemarja dolžnosti, za 2 % Pa ni znano Skrbnike, ki hudo zanemarjajo skrb niške dolžnosti, bi bilo treba zamenjati. Toda skrbniški organi so ukrepali v tem smislu le redkokdaj, medtem ko se pravice kaznovanja sploh niso poslužili Vzrok je v tem, da je zelo težko dobiti primemo osebo, ki bi bila pripravljena sprfejeti to odgovornost Skrbniki opravljajo svoje dolžnosti praviloma brezplačno, vendar sme skrbniški organ določiti skrbniku nagrado. Večina skrbniških organov v svojih proračunih nima zagotovljenih sredstev za nagrade skrbnikom in določijo to nagrado le tedaj, če ima oseba, kateri je postavljen skrbnik, denarni depozit. Ker pa večina oseb pod skrbništvom nima gotovine ali denarnega depozita, ostane marsikateri vzorni skrbnik brez materialnega priznanja Tudi zbrani podatki kažejo, da skrbniški organi skrbnike razmeroma redkokdaj nagradijo. V mesecu juniju 1964 je bilo npr. v ta namen porabljenih le 139-000 -din. Prav tako se premalo poslužujejo drugih oblik priznanj. javnih in pismenih pohval, kakor tudi skupnih posvetovanj, ki bi vzpodbujala skrbnike pri opravljanju njihovih dolžnosti. IV ZAČASNO SKRBNIŠTVO IN SKRBNIŠTVA ZA POSEBNE PRIMERE Začasnega skrbnika postavijo skrbniški organi zaradi varstva tistega, zoper katerega je uveden postopek za odvzem poslovne sposobnosti. Gre za posebno vr-stvo skrbništva, ki je samo začasno; dolžnost začasnega skrbnika preneha, ko je oseba preklicana in se ji postavi stalni skrbnik, ali če sodišč6 odloči, da ni razlogov za odvzem poslovne sposobnosti. Pri začasnih skrbništvih skrbniški organi običajno ne naletijo na večje težave Zbčani so bolj pripravljeni prevzeti dolžnost začasnega skrbnika kot npr. dolžnost stalnega skrbnika, saj vedo, da je njihova naloga v večini primerov oprav -Ijena ž6 s tem, da v preklic predlaganega zastopajo v postopku pred sodiščem. Le redkokdaj se zgodi, da je treba opraviti kake nujne zadeve za tako osebo š6 pred zaključkom postopka, po odvzemu poslovne sposobnosti oziroma pred postavitvijo pod skrbništvo. Urejanje vseh težjih vprašanj, če niso neodložljiva, počaka stalnega skrbnika. Pri skrbništvih za posebne primere pa ne gre za osebo, zoper katere je uveden postopek za odvzem poslovne sposobnosti, saj te osebe načeloma obdrže poslovno sposobnost in so možne same skrbeti za svoje pravice in koristi, le da iz e-nega ali drugega vzroka tega dejansko ne morejo (ker so npr. odsotne, težko bolne itd.). Te osebe se zato ne postavijo pod skrbništvo, temveč se jim postavi skrbnik, katerega delovno področje je omejeno le na posamezne posle ali vrste poslov. Kolizijskih skrbnikov je bilo v času od 1.7.1963 - 30-6-1964 1-229- Največkrat postavijo kolizijskega skrbnika mladoletnikom, kjer gre za nasprotujoče si koristi staršev in zastopanih otrok pri sklenitvi pravnega posla, izjemoma pa tudi za pravde med njimi. Pogosto postavijo skrbniški organi kolizijskega skrbnika mladoletnikom tudi za zastopanje v zapuščinskem postopku po smrti roditeljev ali kakšnem drugem sorodniku. V razmeroma redkih primerih gre za nasprotujoče si koristi skrbnika in osebe pod skrbništvom, ki jo potem pri sklenitvi pravnega posla zastopa posebej za ta primer postavljen kolizijski skrbnik Ob popisu je bilo 894 skrbništev odsotnim osebam. Skrbnik se jim postavi v primerih, č6 je to potrebno za varstvo njihovih pravic in koristi, včasih pa tudi na zahtevo tistih oseb, ki bi utegnile trpeti škodo zaradi njihove odsotnosti. Skrbnikov za premoženje, katerega je lastnik neznan, je na podlagi zbranih podatkov 1.606 in sicer največ v piranski občini. O tem, koliko skrbnikov so skrbniški organi postavili za razne druge primere, ko je treba zavarovati pravice in koristi posameznih oseb (po 49 členu temeljnega zakona o skrbništvu), ni na razpolago zanesljivih podatkov, zlasti še kei skrb niški organ) včasih postavilo skrbnika po 49 členu tudi tedaj, ko dejanski stan povsem ustreza kakemu drugemu členu temeljnega zakona o skrbništvu Pii pre gledu skrbniških spisov v nekaterih anketiranih občinah smo ugotovili, da so skrbniški organi prav po 49 čl postavljali skrbnika ne le tistim osebam ki za radi bolezni, telesnih napak, duševne abnormnosti ipd ne morejo v posameznih primerih sami varovati svojih piavic ali koristi, ampak tudi takim osebam ki so v vseh primerih nezmožne skrbeti same zase in bi jim bilo treba postaviti skib nika, ki bi skrbel iudi za nnhovo osebo Naivečktai gre za primere, ko sorodniki skrbijo za člana rodbine, ki n- spodoben skrbeti sam zase. za katerega pa niso sprožili postopka za odvzem opravilne sposobnosti Ko pa je za take osebe tre ba urediti kak pravni posel, tedaj se sorodniki obrnejo na skrbniški organ, da z odločbo o postavitvi z.a skrbnika dobijo pooblastilo za zastopani e prizadetega svojca v konkretnem primeru V P RO BI EM) SKRBNIŠTVA Organizacija in poslovanje skrbništva Orgam za zadeve skrbništva so po sedanjem stanju pristojni sveti občinskih skupščin, np» sveti 'za socialno varstvo ki vodijo politiko skrbništva in centri za socialno delo oziroma upravni organi občinskih skupščin, ki izvajajo naloge skibmšiva 'n vodijo predpisani postopek V SR Sloveniji se je predvsem uveljavilo posredno individualno skibmštvo Mia doletniki pod skibnišivom imajo individualne skrbnike ne glede na to ali živijo otroci v dražim ali v zavodu Skrbniški organi pa opravljajo nekatere dolžnosti tudi neposredno kot to sicer po pouebi opravljajo za vse otroke pod družbenim varstvom (oddajanje otrok v rejništvo in v zavode, vključevanje v šole in v po klice itd ) Taka ureditev se je v praksi pokazala za smotrno in koristno in je bila spiejeia med načela novega zakona Upravni postopek V problematiki skrbništva najbolj izstopa zakonito izvajanje piedpisanega postop ka. ki je pogoj za urejeno vsebinsko reševanje skrbništva Skibmške zadeve so po svojem značaju odgovorne in nujne tet so v marsičem odvisne od pravilnega in hitrega postopka Sk da zdravljenje ni potrebno 17. %, nimajo časa da bi hodili k zdravniku tl %> ne zaupajo zdravniku 16 %■ oseb na to vprašanje ni odgovorilo Kot je razvidno iz odgovorov starih ljudi, med njimi še vedno prevladuje miselnost. da sta bolezen in starost povezana celota. Delna krivda za tako miselnost leži vsekakor na zdravstveni službi, ki še nima usposobljenega kadra, da bi se posvetil zdravljenju bolnih starih ljudi. Od skupnega števila bolnih in bolehnih oseb je 65 % takih, katerim bolezen oz bolehnost ne predstavlja nikakršnih ovir pri gibanju 33 .% izmed teh oseb pa je zaradi bolezni, v manjši meri tudi zaradi bolehnosti omejeno v gibanju Zaradi bolezni popolnoma odvisnih na tujo pomoč je 2 % oseb. Neposredni vzroki oz bolezni, ki ovirajo gibanje anketiranih oseb, so predvsem; degeneracije srčne mišice, kronično vnetje sklepov, zlasti v spodnjih ekstremi tetah, razne oblike T3C, skleroza, tromboza in druge degenerativna obolenja. In kako jez nega in oskrbo bolnih in bolehnih oseb Od 19 % bolnih starih ljudi jih 24 % nima nikogar, ki bi jim nudil nego in oskrbo v bolezni, To so predvsem ovdovele in samske osebe. Od teh oseb je 75 % takih, katerim bolezen omejuje gibanje in bi zaradi tega nujno potrebovali pomoč pri dnevnih opravilih. To se pravi, da bi morala družina, zlasti krajevne skupnosti, takoj ukrepati in zaščititi te osebe pred nadaljnjim propadanjem. Predvsem bi jim morala oskrbeti nego v bolezni in pomoč pri dnevnih opravilih. Od 54 % (93 oseb) bolehnih oseb je 20 % (19 oseb) izjavilo (od skupnega števila anketiranih H %), da bi v slučaju popolne onemoglosti ali težje bolezni ostali sami oziroma, da ne bi imeli nikogar, ki bi jih oskrboval. Tudi med zdravimi anketiranimi osebami je 18 % (8 oseb) od skupnega števila predstavlja to 5 % takih, ki bi v slučaju bolezni ali onemoglosti ostali brez pomoči. Trenutno te osebe še ne potrebujejo posebne skrbi družbe, vendar pa jo v slučaju potrebe pričakujejo. Iz navedenega izhaja, da je na območju občine Ljubijana-Center, od oseb starih nad 55 let, 21 % starih občanov, za katere bo morala poskrbeti družba v primem bolezni ali onemoglosti. STANOVANJSKE RAZMERE OSEB, STARIH NAD 55 LET Ustrezno stanovanje je eden osnovnih življenjskih pogojev. Vpliva na počutje starega človeka, na njegovo aktivnost, na to, kje bo preživel svoj prosti čas, doma ali izven doma itd. Anketa je pokazala, da so stari ljudje v večji meri za dovoljni s stanovanjem, saj je izrazilo željo, da žele drugačno stanovanje le 22 % vseh anketiranih. Predvidevamo, da učinkujeta pri tem predvsem dva razlo ga manjše zahteve in že privajenost na obstoječe stanovanjske razmere V manj ši meri pa vplivajo na to tudi zadovoljivi objektivni pogoji kot posledica dolgo letnih prizadevanj po zboljšanju stanovanjskih razmer. Kot je razvidno iz grafikona št- 5, stanuje samih 15 % starih oseb (v republi -škem merilu H %), od tega 2 % moških in 13 % žensk. Največji procent med te mi predstavljajo upokojenci, in sicer jih je 64 %, od tega 56 % žensk in le g % moških. Od skupnega števila oseb, ki žive same je 34 % vdov, 12 % vodvcev, 8 % razvezanih oseb in 44 % oseb, ki si niso ustvarile družine Grafikon: 5 V kakšni skupnosti stanujejo stari ljudje - v odstotkih stanuje sam z zakonskim drugo m z otroci z drugimi sc redniki s tujimi ljudmi 'mm N = 25 88 21 17 19 Podatki kažejo, da je zlasti velik odstotek žensk, ki žive same v starosti nad 75 let To je razumljivo, saj je življenjska doba žensk daljša od moških Povprečna življenjska doba se je v Sloveniji od leta 1930 podaljšala za približno 16,5 let in je v letu 1960 znašala 66 let za moške in 71 let za ženske x) To se Pravi, da živi ženska povprečno 5 let dalje kot moški. Domnevamo, da je vzrok, ^ živi vprimerjavi z moškimi, kar 60 % več žeusk samih, dejstvo, da ženske,ko x) Informativni bilten Instituta za sociologijo |t 6/1963 izgube svojega življenjske^ tovariša le v manjši meri sklenejo novo življenjsko skupnost, medtem ko moški neradi ostanejo sami Ali si poiščejo novo življenjsko družico, ali pa družino oz. osebo, ki jih je pripravljena oskrbovati. Med temi 15 % starih ljudi, ki žive sami, je 64 % takih, ki v slučaju bolezni ali onemoglosti nimajo nikogar, ki bi jih oskrboval To se pravi, da so popolnoma odvisni od družbene pomoči (od skupnega števila anketiranih je teh oseb 9 %), ostali anketiranci, ki žive sami, so sicer izjavili, da bi jim v slučaju potrebe nudili pomoč otroci ali drugi sorodniki, vendar menimo, da bi bila ta pomoč le začasna in da bo tudi za te osebe morala slej ko prej poskrbeti družba Zaradi tega je potrebno, da pristojni organi pristopijo k novim oblikam varstva starih ljudi. Zlasti je nujno, da na območju občine organizirajo službo nege bolnih na domu in službo pomoči starim pri različnih hišnih delih S tem bo tudi zadoščeno enemu od načel gerontologije, tj. da omogočimo starim ljudem, da čim dalje ostanejo v okolju, katerega so navajeni in kjer so si ustvarili svoj lastni način življenja. Po podatkih ankete stanuje največ starih oseb v skupnosti z zakonskim dmgom, in sicer predstavlja to od oseb, ki ne žive same 60 % (v republiškem merilu 59%) oziroma od vseh anketiranih 52 %. Pri tem številu smo upoštevali tudi tiste zakonce, pri katerih stanujejo še otroci, in sicer stanuje 45 % zakoncev še v družinski skupnosti s svojimi otroki Največji procent tistih zakoncev, ki živijo s svojimi otroki, odpade na osebe v mlajši starostni dobi, t.j. od 55 do 64 leta, in sicer 68 %■ To je razumljivo, saj v tej starostni dobi starši še v dokajšnji meri oskrbe za svoje otroke. V starosti od 65 do 74 leta živi še 27 % zakoncev s svojimi otroki, kar se nam zdi precej veliko število, vendar ob sedanji stano -vanjski stiski ni pretirano. V starosti nad 75 let pa le še 5 % zakoncev živi skupno s svojimi otroki To pomeni - otroci so si ustvarili nov dom, ostareli starši ostanejo sami in to takrat, ko potikajo na vrata vse nadloge starih ljudi. Dognano je, da se ljudem v tej starosti občutno zmanjšajo zlasti senzorne funkcije, kot je vid, sluh itd , zmanjša pa se jim tudi moč in življenjska sila. Vse to vpliva na delovno sposobnost starega človeka, ki ni več kos vsem dnevnim opravilom, zato nujno potrebuje pomoč- Zanj najugodneje je, da živi sredi mlajše generacije, ki ga poživlja, mu daje čustveno toplino, predvsem pa občutek, da ni osamljen Vendar pa menimo, da se stari ljudje ne počutijo dobro v stanovanjih, kjer so v podrejenem položaju mlajše generacije. Star človek želi biti čim dlje samostojen - sam svoj gospodar Zaradi tega so za ostarele ljudi primerna manjša stanovanja, vendar v neposredni bližini ljudi, ki bi jim v slučaju potrebe lahko nudili pomoč- Največ starih zakoncev stanuje v enosobnih in dvosobnih stanovanjih, skupno 64 %. V tri, štiri in večsobnih stanovanjih jih stanuje 29 %» v posebni sobi pa 7 %. Med te zadnje spadajo zakonci, ki so sicer imeli svoje stanovanje, pa so bili utesnjeni, ali pa so stanovanje odstopili sorodnikom ali tujim ljudem iz ve čih vzrokov ali ker niso mogli plačevati stanarine, ali ker se jim je zdelo pre -veliko, ali pa so oddali stanovanje v zameno za pomoč in oskrbo v starosti. Nekaj pa je tudi takih, ki kljub prizadevanju niso mogli dobiti večjega stanovanja Ugotavljamo, da živijo zakonci, ki stanujejo v posebnih sobah ali enosobnem stanovanju v veliki večini sami, brez otrok, v kolikor pa imajo še otroke imajo še otroke pri sebi, vendar največ enega ali dva, so to otroci, za katere še skr bita roditelja, torej otroci, ki se še niso osamosvojili V dvosobnih stanovanjih že prevladuje procent zakoncev, ki žive š® s svojimi otroki, v tri in večsobnih stanovanjih pa se ta procent še povečuje. _ n V družinski skupnosti samo z otroci živi 12 % od vseh anketiranih oseb oz. od oseb, ki ne žive same 14 % (v republiškem merilu 5 %), odtega 47 % upokojencev, 8 % aktivnih in 44 % ostalih Od skupnega števila oseb, ki žive v družinski skupnosti samo z otroci je 67 % žensk in33 '% moških, kar zopet potrjuje že prej omenjeno domnevo, da se moški, ko ovdovijo, ponovno poroče. Od oseb, starih nad 55 let jih živi z dmgimi sorodniki 10 %. V to skupino smo uvrstili tiste stare ljudi, ki žive v skupnem gospodinjstvu s sestrami, brati, nečaki, vnukinjami itd. Kot gospodinjstvo, za razliko od družine, ki predstavlja zakonca in njune otroke, smo smatrali skupnost oseb, ki živijo skupaj in trošijo svoje dohodke skupaj Od oseb, ki stanujejo s sorodniki v skupnem gospodinj stvu je največ upokojencev, in sicer 65 %. Od skupnega števila oseb živečih s sorodniki, je 70 % žensk in 30 % moških. V tujih družinah oz. s tujimi ljudmi stanuje n % starih oseb To so osebe, ki niso niti člani družine niti gospodinjstva, pa stanujejo v isti hišni skupnosti. V to skupino sito uvrstili osebe, ki živijo v domovih počitka, gospodinjske pomočnice in slično Tudi v tej grupi je največ žensk, in sicer 89 % Zanimalo nas je predvsem, kje imajo ležišč3 stare osebe, ki žive oz stanujejo s tujimi ljudmi. Ugotovili smo, da jih ima 61 % ležišč® v svoji sobi, ostali pa v sobi skupno s tujimi osebami. Predvidevamo, da bodo tudi te stare osebe, ki žive pri tujih ljudeh oz. s tujimi ljudmi, potrebovalo pomoč družbene skupnosti,če upoštevamo, da 44 % teh oseb nima nikogar, ki bi v slučaju potrebe skrbel zanje. Ostali sicer pričakujejo pomoč sorodnikov ali sostanovalcev, vendar pa domnevamo, da bi bila ta pomoč le začasna. Na podlagi dobljenih podatkov lahko trdimo, da stanuje v občini Ljubijana-Center največ ostarelih zakoncev v enosobnih stanovanjih, in to v večini brez otrok,takoj za njimi pa so zakonci, ki stanujejo v dvosobnih stanovanjih z dvema otro koma * Skušali smo opisati, v kakšnih stanovanjih žive ostareli zakonci z ozirom na število stanovanjskih prostorov Vendar se nam zdi pomembnejše, kakšna so ta stanovanja ali so zračna, sončna, suha itd To smo ugptavljali iz razgovora z anketiranci in po lastnem opažanju. Pri oceni kvalitete stanovanj smo opazili, da obstojajo dokaj velike razlike med stanovanji v posameznih krajevnih skupnostih. Najslabša stanovanja so v krajevni skupnosti Stara Ljubljana in Novi trg. Ta stanovanja so v večini primerov nekomfortna, temačna in vlafna. Kot primer navajam, da stanuje v krajevni skupnosti Stara Ljubljana 43 % starih ljudi v neprimernih stanovanjih, t j sta- nu 1 ■ - • , • novanjih, ki neugodno vplivajo na človekovo fizično in psihično počutje Ta stanovanja so temna, v mnogih primerih mora goreti elektrika po ves dan s skup nimi sanitarijami, vlafna, brez primernega zračenja itd 50 % starih oseb stanu je v tej krajevni skupnosti v primernih stanovanjih, t j stanovanjih,ki sicer niso komfortna, so pa zračna, suha, skratka, primerna za bivanje Le 7 % ostarelih pa stanuje v komfortnih stanovanjih Kljub temu, da so stanovanja izredno slaba, nekatera od njih so stara tudi po več st° let» so stari ljudje v njih zadovoljni, saj je le 21 % anketirancev iz navedene krajevne skupnosti izrazilo feljo po boljšem stanovanju V krajevni skupnosti Novi trg je stanje sicer nekoliko boljše, vendar stanuje tudi tu 35 % ostarelih ljudi v neprimernih stanovanjih, 43 % v sicer primernih, vendar nekomfortnih, 21 % Pa v komfortnih stanovanjih V drugih krajevnih skupnostih je stanje dokaj boljše Kot primer navajamo stanje v krajevni skupnosti '-'Kolodvor *, kjer stanuje 50 % starih stanovalcev v komfortnih, 41 % v nekomfortnih, sicer pa primernih stanovanjih in 9 % v neprimernih stanovanjih Ta, za bivanje neprimerna stanovanja so - ali predvidena za rušenje in bodo stanovalci dobili nadomestilo, ali pa so zaradi izredne stanovanjske stiske to le zasilna stanovanja Izhajajoč iz vsega do sedaj navedenega menimo, da stanovanjski problem na območju občine Ljubljana-Center z ozirom na stare ljudi, ni posebno pereč, če izvzamemo skupnosti Stara Ljubljana in Novi trg Vsekakor bo potrebno v navedenih krajevnih skupnostih aktivizirati komisijo za socialna vprašanja in pristojne hišne svete, da urede, v kolikor se urediti sploh da, stanovanja starim ljudem tako, da ne bodo kvarno vplivala na njihovo zdravstveno stanje Posebno skrb bodo krajevne skupnosti morale posvetiti tudi tistim starim ljudem, ki five sami in ki nimajo nikogar, ki bi skrbel zanje, poleg njih pa tudi tisti, ki stanujejo pri tujih ljudeh oz. s tujimi ljudmi PREHRANA Prehrana in zdravje sta v tesni medsebojni povezanosti. Izredno pomembna je pravilna prehrana zlasti za staregač loveka, ker mu podaljšuje življenje in njegave delovne sposobnosti, zmanjšuje obolevnost, ugodno vpliva na njegovo subjektivno počutje ipd. Res je, da mora biti hrana za ostarelega človeka kalorično pičlejša, kakor jo potrebujejo mlajši ljudje, mora pa biti izdatnejša zlasti z beljakovinami, vitamini in rudninskimi snovmi. Star človek mora uživati dovolj mesa, mlečnih izdelkov, jajc in zelenjave Ker lahko zaužije naenkrat le manjše obroke hrane, morajo biti zato obroki pogostejši Kako daleč od vsega do sedaj navedenega je prehrana večine starih ljudi Vzrokov za to je več - naj navedemo le nekatere; - slaba materialna preskrbljenost, ki preprečuje nabavo izdatnejših živil, - osamljenost, Id povzroča, zlasti š®, č6 je človek slabega zdravja, da ne more oziroma nima volje, da bi si pripravljal hrano, - fizična izčrpanost, zaradi katere predstavlja pripravljanje hrane nepremostljive ovire, - nepoučenost starih ljudi, kakšna hrana bi bila zanje najbolj primerna itd Pri ugotavljanju, kako imajo urejeno prehrano ostareli ljudje na območju občme Ljubljana-Center, smo anketirane osebe razdelili v tri skupine; V prvo skupino smo uvrstili vse tiste, ki se hranijo v družinski skupnosti, ne glede na to, ali hrano pripravljajo sami, ali jim jo pripravljajo drugi (kot družino smo smatrali zakonca, njune otroke in bližnje sorodnike) t " b V drugi skupini so osebe, ki žive same in si hrano pripravljajo same, v tretjo skupino pa smo uvrstili anketirane osebe, ki se hranijo v obratih družbene prehrane ali pri tujih 1i"Jah. KJE SE HRANIJO OSTARELI LJUDJE Največ ostarelih oseb se hrani v družinski skupnosti, in sicer 61% vseh anketi- x) dr.Ivan Matko ^Prehrana oskrbovancev v domovih za stare in onemogle' ranih, od tega 48 % žensk i*1 52 % moških. Vendar samo ta podatek ne pove dovolj in domnevali bi da imajo vsi ti ostareli ljudje urejeno prehrano. Če pa pogledamo v to”družinsko skupnost” podrobneje, lahko ugotovimo naslednje. Od žensk, ki se hranijo v družinski skupnosti, jih je 89 % takih, ki pripravljajo hrano za družine samo 43 %. Od skupnega števila anketiranih žena starih nad 55 let, predstavljajo žene, ki še skrbe za družino in ji pripravljajo hrano 49 %. Od teh pripravlja hrano še za eno osebo med 55 do 64 letnimi 21 % med 65 - 74 letnimi 30 % nad 75 let starimi 17 % Za vegoseb pripravlja hrano še ostarelih žena med 55 do 64 letnimi 30 % med 65 do 74 lelnimi 25 % nad 75 let starimi 22 % Zanimivo je dejstvo, da smo pri vsem dosedanjem opazovanju dobili enake rezultate, namreč, da imajo zakonci v starosti od 55 do 64 let v precejšnji meri pri sebi še svoje otroke. Po 64 letu pa ostajajo zakonci vedno bolj sami. Tako tudi pri prehrani opazimo, da se pri zakoncih v mlajši starostni dobi hranijo še otroci, po tej dobi, namreč po 65 letu pa se poveča števdo tistih zakoncev, ki ostanejo sami. Od žena, ki pripravljajo hrano v družinski skupnosti je 62 % poročenih, 2% samskih in 36 % vdov, ki so ostale pri svojih otrocih oz.stanujejo drugje, pa hodijo k njim le kot gospodinje Pri ugotavljanju zdravstvenega stanja teh žena smo prišli do poraznih rezultatov, namreč, da je med njimi le n% zdravih, ostale pa so bolne ali bolehne. Največ je pri njih srčnih obolenj, revmatizma in senzornih motenj. Ob upoštevanju njihove starosti in zdravstvenega stanja lahko trdimo, da precejšnjemu številu teh žena predstavlja delo pri pripravljanju hrane (če niti ne upoštevamo ostalih gospodinjskih del) težko breme. Ko smo ugotavljali, kako bi bilo z njimi v slučaju bolezni ali onemoglosti, smo ugptovili, da jih 28 % ne bi imelo nikogar, ki bi jim v stiski pomagal. In kako so zadovoljne s hrano osebe, ki se hranijo v družinski skupnosti? Na splošno so, želijo si le več mesa, bolj pestro hrano, zlasti pa več denarja, da bi si lahko privoščile kaj boljšega in izdatnejšega. Oseb, ki žive same in si hrano pripravljajo same je 24 % od vseh anketiranih, od tega lo % moških in 90 % žensk Glede na starost pa je stanje naslednje. Živijo sani in si hrano pripravljajo sami v starosti od 55 do 64 leta 29 % od 65 do 74 leta 37 % nad 75 let starosti 34 % Največ je torej ostarelih ljudi, ki žive sami in sami skrbijo za svojo prehrano v starosti od 65 leta dalje. Njihovo zdravstveno stanje je slabo, saj je od njih le 14 % zdravih, ostalih 86% pa je bolnih ali bolehnih. Na podlag lastnega opazovanja smo ugotovili, da je izmed njih 29 % takih, ki so zaradi bolezni omejeni v motoriki Med anketiranjem smo opazili, da so prav ti ljudje, ki five sami, najbolj "stari” Počutijo se zapuščeni, nepotrebni in mnogi izmed njih so izjavili, da se počutijo najbolj osamljene, kadar sedejo k mizi, da bi jedli Verjetno je zaradi tega prehrana teh starih ljudi najbolj neurejena. Kava in v njej nadrobljen kruh predstavlja mnogim izmed njih kosilo in verjetno tudi večerja. Zaradi tega menimo, da neredna in neprimerna prehrana ni poslednji vzrok, zaradi katerega je njihovo zdravstveno stanje tako slabo Domnevali smo, da je tudi materialna nepreskrbljenost eden izmed vzrokov za njihovo neurejeno prehrano. To domnevo nam je potrdil izračun njihovega povprečnega dohodka, ki znaša 18 850 - dinarjev. Mislimo, da ni potreben komentar, kaj si lahko nabavijo s temi sredstvi, Od skupnega števila oseb, ki se hranijo v obratih družbene prehrane in pri tujih ljudeh, tj 15 % je 43 % žensk in 58 % moških. Da se hrani več moških v obratih družbene prehrane in pri tujih ljudeh kot žensk, je razumljivo, saj si ženske v večini , če le morejo, raje kuhajo same Od skupnega števila teh oseb je 39 % aktivnih, 42 % upokojencev in 19 % ostalih Največ se torej hranijo v obratih družbene prehrane in pri tujih ljudeh upokojenci. Glede na starost je stanje naslednje; v obratih družbene prehrane ali pri tujih ljudeh se hrani med 55 - 64letnimi 21% med 65 - 74 letnimi 6 % nad 75 let starimi 22 % Največ se torej hrani ostarelih oseb v obratih družbene prehrane in pri tujih ljudeh ali v mlajši starostni dobi, ko jih je še precejšnje število zaposlenih (od teh 76 % ) ali pa v pozni starosti Vzrokov je več; ali so ostali sami, pa jim predstavna priprava hrane prevelik napor, ali jim stanovanjske razmere ne dopuščajo, da ki si kuhali doma, nekaj je pa tudi takih, ki se hranijo v obratih družbene prehra ne že od mladih let Vprašanje pa je primernost hrane za ostarele ljudi v obratih družbene prehrane Temeljna skrb današnje družbe je - skrb za človeka Star človek ne sme biti poslednji člen v verigi te skrbi če hočemo, da bo imel čim bolj zdravo in zadovoljno starost, potem mu zagDtovimo prehrano, primemo njegovi starosti in zdravstvenemu stanju Občina Ljubljana Center ima po zadnjih podatkih 13 % nad go loti starega prebivalstva, kar jo uvršča, po mednarodnih pravilih, v občino s starim prebivalstvom. Zaradi tega bo morala občinska skupščina, ob sodelovanju krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društva upokojencev poskrbeti, da bodo vsaj nekateri od obratov družbene prehrane pripravljali tudi hrano, primemo starim ljudem Po skrbeti bo morala tudi za dostavljanje hrane na dom tistim starim ljudem, ki žara di onemoglosti ali starosti težko hodijo Bolne stare ljudi pa naj bi, na območju občine Ljubljana Center, oskrboval s hrano Dom upokojencev , zlasti še, če bo organiziral zanje tudi nego v bolnici premajhni dohodki pri posamezniku ne bi smeli biti ovira, da ne bi bil le-ta deležen vse potrebne Skrbi, ki mu jo je dolžna dati družba AKTIVNOST Upoštevajoč načelo gerontologije, ki uči, da naj ostanejo stari ljudje čim dlje aktivni in koristni člani družbe, smo z anketo ugotavljali tudi aktivnost oseb starih nad 55 let, ki žive na območju občine Ljubljana Center Pri ugotavljanju aktivnosti smo anketirane osebe razdelili v dve skupini V prvo skupino smo uvrstili osebe, ki š® aktivno (poudarek na aktivnosti) delajo bodisi v družbeno političnih organizacijah ali društvih ter organih družbenega upravljanja, bodisi, da se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi. Drugo skupino pa predstavljajo osebe, ki niso aktivne niti v družbenem življenju, niti se ne ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi V to skupino smo uvrstili tudi tiste, ki so sicer včlanjeni v katero izmed družbenih organizacij, vendar pa ne sodelujejo pri izvajanju njegavega programa, niti se ne udeležujejo sestankov organizacije. Anketa je pokazala, da je izmed oseb, starih nad 55 let še aktivnih 49 % in sicer 30 % moških in 19 % žensk. Izmed moških jih je aktivnih 62 % izmed žensk pa 36 % (manjša udeležba žensk pri aktivnosti gre predvsem na račun minimal nega števila aktivnih žensk v družbeno političnih organizacijah, društvih in or ganih družbenega upravljanja, medtem ko so v interesnih dejavnostih zastopane v dokaj visokem številu) Pri obravnavanju dejavnosti ostarelih ljudi v družbeno političnih organizacijah nas je zlasti zanimalo, v katerih družbeno političnih organizacijah ostareli ljud je največ sodelujejo in kdo so te osebe Izmed vseh anketiranih oseb, jih sodeluje v: Socialistični zvezi delovnega ljudstva 10 % Zvezi borcev 8 % Zvezi komunistov 4 % Zvezi sindikatov Jugoslavije 2 % Zvezi vojaških vojnih invalidov 1 % Zvezi rezervnih oficirjev in podoficirjev 1 % Največ aktivnih sodelavcev izmed starih ljudi ima torej organizacija Socialistič ne zveze delovnih ljudi in Zveza borcev ter Zveza komunistov Izmed oseb, ki so aktivni člani družbeno političnih organizacij je 45 % oseb, ki so še v delovnem razmerju, 41 % upokojencev in 14 % ostalih. Domnevali smo, da bo največ aktivnih oseb med upokojenci, ker smo menili, da skušajo nadome stiti prejšnjo zaposlitev z aktivnim delom v družbenem življenju. To domnevo je ovrgla ugotovitev, da je izmed vseh anketiranih upokojencev le 25 % tistih, ki še aktivno sodelujejo v družbenem življenju. Izmed anketiranih oseb, ki so še v delovnem razmerju, je 59 % soudeleženih pri delu raznih organizacij in društev, izmed ostalih anketirancev pa je takih oseb le 14 % Iz tega izhaja, da je človek najbolj aktiven v družbenem življenju takrat, ko je še redno zaposlen, to se pravi - pred upokojitvijo. Verjetno vpliva na tako majhno udeležbo upokojencev pri delu v raznih družbenih organizacijah in društvih tudi dejstvo, da so s prekinitvijo delovnega razmerja prekinili tudi članstvo v družbeno političnih organizacijah in društvih, v katerih so sodelovali kot člani delovnega kolektiva. Izmed vseh oseb, ki so še aktivne v svoji dejavnosti jih dela 30 % (3 % žensk in 27 % moških) v raznih društvih Večja zainteresiranost starih ljudi za delo v društvih je predvsem zaradi tega, ker je program posameznih društev prilagojen interesom in potrebamsvojih članov. Izmed vseh anketiranih ostarelih ljudi dela v naslednjih društvih: Društvu upokojencev 7 % Društvu prijateljev mladine 4 % Rdečem križu 6 % Športnih društvih 4 % Strokovnih društvih 3 % V ostalih društvih 3 % Zanimivo je, da izmed vse aktivnosti starega človeka v naivečji meri zaposlu jejo interesne dejavnosti, pri katerih so tudi jenske zastopane v dokajšnjem šte vi lu. medtem ko je njihova udelejba pri aktivnosti v družbeno političnih organi zadjah in društvih ter organih delavskega upravljanja minimalna Od 38 % oseb, ki se interesno udejstvujejo, je 47 % Jensk in 53 % moških Razumljivo je, da je večji piocent moških, ki se ukvarjajo z interesnimi d^avnostmi, saj fene, če so gospodinje (in to v večji meri so) nimajo časa. niti ga niso imele v mlajših letih Kakšne interesne dejavnosti imajo predvsem ostareli ljudje rofe goji 24 % oseb z raznimi ročnimi spretnostmi, kot n pr rezlanjem. izdelovanjem igrač la raznih okrasnih predmetov se ukvarja 20 % oseb izredno veselje z obdelovanjem vrta ima 15 % oseb na razna glasbila igra H % oseb z zbiranjem raznih predmetov, predvsem znamk, pokrajinskih razglednic in starega denarja se zaposluje n % starih ljudi z rejo malih živali, predvsem psov in ptičev se ukvarja 9 % oseb V manjšem številu se ukvarjajo še s slikarstvom,, fotografiranjem, nabiranjem sadejev. zdravilnih roj ipd “Moške' interesne dejavnosti, to so tiste, kjer zavzamejo moški pietejno večino so zlasti ročne spietnosti in zbiranje različn*h predmetov, jenske pa najraje go je 10Je in obdelujejo vrt Kot poslednjo aktivnost, ki jo bomo navedli, je dejavnost starih oseb v ciganih drujbenega upravljanja V tej dejavnosti je zastopanih le g % oseb (od celotnega števila anketiranih 5 %). od tegi 89 % moških in H % fensk V organih druj benega upravljanja sodelujejo predvsem osebe v mlajši starostni dobi, to je ti ste, ki so še zaposlene, in sicer je teh 66 %< upokojencev pa le 33 % (izmed vseh upokojencev 3 %) Medtem ko so osebe, ki so še zaposlene sodelujejo v organih drujbenega upravljanja v svojih delovnih organizacijah upokojenci pa v krajevnih skupnostih in hišnih svetih Če primerjamo aktivnost oseb v drufbeno političnih organizacijah in društvih ter organih drujbenega upravljanja glede na starost, ugotavljamo, da je največ aktivnih v mlajši starostni dobi. pozneje pa aktivnost izredno upada Tako je še aktivnih med 55 - 64 letnimi 41 % med 6 5 - 74 letnimi 29 % nad 75 letnimi 12 % Vzrok za upadanj e aktivnosti z naraščajoč0 starostjo je deloma poslabšanje zdravja ostarelih oseb, deloma pa tudi nezainteresiranost in nesposobnost samih organizacij, da bi pritegnila čim več starih oseb v svoje vrste Upadanje aktivnosti pri interesnih dejavnostih jez naraščajočo starostjo manj še In sicer se ukvarja z interesnimi dejavnostmi, med 55 64 letnimi 31 % med 65 - 74 letnimi 26 % nad 75 lotnimi 9 % Upadanje interesne dejavnosti z naraščajoč0 starostjo je predvsem posledica zmanjšanja fizičnih moči starih ljudi in poslabšanje zdravstvenega stanja Zanimiva je ugotovitev, da je največ oseb ki so še aktivne med poročenimi in sicer 6Q%, vdovcev je 24 % samskih \2 % in 4% razvezanih Ob pnmeijavi dru finskega stana in aktivnosti, smo dobili naslednje rezultate Izmed poročenih oseb je aktivnih še 55 % Izmed ovdovelih oseb je aktivnih še 40 % Izmed samskih oseb je aktivnih še 36 % Izmed razvezanih je aktivnih 75 % Ko smo primerjali še družinsko skupnost in aktivnost smo ugotovili da je izmed oseb kr stanujejo v druzinski skupnosti z zakonci oz otroki ali drugimi soiodni ki. 49 % še aktivnih Od samskih oseb, ki žive same ali z n ©sorodniki je takih 43% Iz vsega do sedaj navedenega lahko trdimo, da vpliva na aktivnost ostaielih ljudi v veliki meri okolje v kat o em živijo če imajo urejeno prehrano, stanovanje itd , bodo tudi dlje časa v večjem številu ostali akuvni člani družbe Če hočemo, da bomo stare ljudi dlje obdižali pri močeb in če hočemo, da se v sta rosti ne bodo počutili zapuščene in nepotrebne potem jim moramo omogr.>ciii da bodo še v pozni starosti lahko sodelovali v druzbenem življenju Zlasti v Drugivu prijateljev mladine in raznih društvih z, rekreacijskim programom br stari ljudje la hko uspešno delali Krajevne skupnosti br morale posvečati več pozornosti aktivnosti starih ljudi, kei imajo za to največ možnosti saj se dnevno srečujejo s problemom - osamljenostjo starih oseb Na podlagi interesov ostarelih ljudi br lahko organizirale razne krož ke in delavnice, kjer bi ob sodelovanju z mladino ostareli ljudje preživeli marsika tero prijetno urico To sodelovanje pa bi bilo koristno tudi za mlade ljudi, saj bi se od izkušenih oseb lahko marsikaj naučili POVZETEK ŽELJA IN VTISOV 03 ANKETIRANJU OSTARELIH OSEH Večina starih ljudi si želita bi cstali v okolju, ki so se mu že prilagodili in si v njem uredili življenj e. želijo si, da bi bili dolgo pri močeh in neodvisni od tuje pomoči. pri razgovoru o materialnih razmerah anketiranca smo opazili, da so nekateri neradi dajali o tem pojasnila, zlasti bolje situirani. Na splošno pa so se pri tem vprašanju stari ljudje precej razgovorili 19 % jih želi, da bi dobili družbeno denarno pomoč, izmed upokojaicev si jih 30 % želi višjo pokojnino (navedeni od stotki predstavljajo le tiste osebe, ki so kot edino željo izrazili to), skoraj vsi pa si žele, da bi imeli toliko sredstev, da bi na stara leta lahko v miru živeli. Mnogi so izjavili, da se starosti boje prav zaradi tega, ker si v slučaj u one mo glosti ne bodo mogli preskrbeti nikogat, ki bi jim nudil pomoč Morda si prav zaradi tega nekateri želijo smrti, predno bi postali odvisni od tuje pomoči- Pri osebah, ki žive same, smo opazili, da tisti, ki so še pri močeh, žele, da bi še naprej ostali sami, medtem ko se tisti, ki so bolehni ali bolni, boje osamelosti Eno pa je popolnoma jasno, namreč, da si stari ljudje ne žele hrupne okolice, tem več miru in razumevanja mlajših. Nerazumevanje mladih, kaj čutijo in žele stari, je mnogokrat vzrok, da se stari ljudje ne počutijo dobro med mladimi Naša družba bo morala posvetiti vzgoji mladih ljudi v odnosu do ostarelih več skrbi in že v najnežnejši dobi bi jih morali naučiti spoštovati starost. PROGRAMIRANJE VARSTVA OTROK V OBČINI LJUBLJANA- BEŽIGRAD Zavod za socialno delo občine Bežigrad se je v 1 tu 19^4 lotil nadvse aktualne naloge, ki že vrsto let opozarja na perečo problematiko - proučil je stanje varstva otrok v občini in izdelal programiranje vzgojno-varstvenih ustanov za sedanje potrebe, nadalje za perspektivo 10-15 let in končno ge za daljno perspektivo 15 -- 30 let. S tem je odprl pot k zares sistematičnemu in načrtnemu reševanju tega doslej tako zanemarjenega vprašanja v občini. Omenjeno gradivo je obdelano v obsefni analizi. Predno ga v skrajšani in zgoščeni obliki posredujemo vsem, ki jih ta tematika zanima, naj se na kratko ustavimo ob metodi dela. t Da bi v analizi prišli do kar najbolj objektivnih podatkov o tem, kakšne možnosti vključevanja otrok v vzgojno-varstvene ustanove (v nadaljnjem besedilu VVU) imajo stargi, na katere probleme pri tem najčešče nalete, kako si sami iščejo drugih oblik varstva za svoje otroke, kakšno je njihovo mnenje o funkcioniranju VVU itd., smo sestavili obsežen anketni list, ki naj bi ga izpolnili stargi vseh šoloobveznih in predgolskih otrok v občini. Prvim so anketne liste posredovale gole po svojih učencih, druge so izročili stargem predstavniki krajevnih skupnosti, šole so uspele zajeti v anketiranje 2 6 29 staršev s 4 617 otroki, krajevne skupnosti pa 707 družin z 893 otroki. Tako se je v celoti odzvalo anketi 3 335 družin s S 510 otroki, kar predstavlja 65 & vseh otrok do 14 leta starosti v naši občini Procent anketirancev je izredno visok, zato nam zagotavlja, da so podatki v analizi zares verodostojni, da se nanje v vsakem pogledu lahko zanesemo in da na njih lahko gradimo vsa naša izvajanja in prognoze. Po drugi strani smo želeli prikazati tudi stanje že obstoječih VVU v občini. Zanimalo nas je število in vrsta VVU, njihov notranji ustroj in funkcioniranje, problemi, s katerimi se borijo ipd. V ta namen smo anketirali vseh 6 VVU ter iz odgovorov izluščili, v katero smer bodo morala iti poslej prizadevanja pristojnih fo-nrmov, da se bo pričelo vprašanje otrogkega varstva postopoma, vendar odločno in načrtno regevati. Pri obdelavi drugega dela analize, torej pri programiranju VVU, ki je bilo gotovo silno zahtevna in odgovorna naloga, smo pritegnili k sodelovanju vrsto institucij ln posameznikov, neposredno povezanih s tem področjem dela Pri Zavodu za urbanizem v Ljubljani, Skladu za zidanje stanovanjskih hig, odseku za gospodarske in komunalne zadeve, odseku za prosveto .pri o.bčinski skupščini ter pri golah, VvU in odborih krajevnih skupnosti smo iskali, preverjali dopolnjevali in razčiščevali pojme in podatke o tem, kakšen bo predvidoma dotok prebivalcev na posamez- na področja občine, kakijn e bodo njihove potiebe po VVU: kan bo ie-te najbolj smotrno locirati in po kakšnem prioritetnem redu naj bi bile te institucije ginjene Analiza je obdelana po sledečem zaporedju 1) Pregled vzgojno vatstvemh ustanov v občini, 2) c bilke varstva otrok, ki sc- jih siaiši poslužujejo, 3) funkcioniranje, oiganizaci|a in vsebina dela VVU, 4} finansiranje VVU, 5) pjogiamiranje VVU Najpiej si oglejmo kakšna je v obcmj situacija v pogledu vzgojno varstvenih u stanov Imamo 6 vzgojno varstvenih ustanov s skupno kapaciteto fcgO m 2 zase donosijo 793, kar pomeni, da je v VVU kat 113 otiok pieko kapacitet I?es sc v času od izvedbe ankete do sedaj kapacitete VVU narasle za no, vendai je zasedenost še vedno za 9] mest previsoka in tudi potrebe prebivalstva po VVU so še nadalje nesorazmerno visoke v primerjavi z možnostjo vključevanja otrok v VVU Pri tem naj pojasnimo, da ?e v občini vključenih v VVU le 9,3 % otsok do 14 leta staiosfi. č® pa bi VVU sprejele samo toliko otiok, kot imajo kapacitet, pa bi bil ta procent še nižji, saj znašajo kapacitete komaj g % Stanje je naravnost poraz no, saj po drugi strani iz analize izhaja, da bi nujno potrebovalo va*stvo 39,1 % ali 3 300 otrok, oziroma po republiških noimatrvih 35 % ali 2 960 otiok Gotovo je zanimiva ugotovitev, da v prvem desetletju po osvoboditvi stanje VVU niti ni bilo tako silno kritično, kot ga zaznam uje no v česu od ustanovitve obtine v 1 1955 do sedaj Do leta 1955, toiej do ustanovitve občine, smo imeli 3 VVU, s kapaciteto 490, v 9 letih funkrioniianja občine pa so se kapacitete povečale le za 190 oziioma še za 110 po juniju 1954 Kako pa je z dotokom piebivalstva? Leta 1955 je občina štela lg 317 prebivalcev, do junija 1964 pa se je povečalo število kai na 36 000 Iz vsega tega je razvidno, da je bilo sorazmeiie med naselitvijo in možnostjo vključevanja otrok v VVU pomšeno že vseskozi, posebno negativno bilanco pa izkazuje zlasti v obdobju zadnjih 10 let. Pa si o glej mo kakšnih oblik varstva sestarši poslužujejo za svoje otroke spričo diu gib lazlogov, ki preprečujejo vključevanje otrok v VVU Med 20 najpogosteje zastopanimi obilicami, ki smo jih v anketi upoštevali, je 9 povsem neustreznih Ker zadevajo visok procent otrok kar 29,7 % ne bo odveč, čs si jih nekoliko pobliže ogledamo 9,4 % otrok uživa varstvo s strani očeta in matere, kr sta zaposlena v izmeničnem turnusu To, da družina ne funkcionira kot celota, da zakonca dmg drugega skoiai ne vidita, da otrok nima priložnosti spoznavati medsebojne povezanosti družinskih članov ter pripadnosti dmg dmgemu, in da spričo tega nastajajo v starših in otroku notranje napetosti ter čustvena nezadovoljnost, gotovo zelo nsugodno vpliva tako na razvoj medsebojnih odnosov v dmžini kot tudi na obli kovanje otrokove osebnosti. 3,6 % otrok varujeta mati in sorodnik ali mati in tuja oseba, ki sta zaposlena v izmeničnem turnusu Ti dve obliki sta gotovo še bolj neugodni kot zgoraj opisa na, kei oseba, ki prevzema dolžnost varovanja, to najčešče ne prevzame iz emo cionalnega nagiba. temvec v zameno za kako drugo uslugo, n pr za souporabo stanovanja, za hiano ipd Kako pa je sposobna taka dvakiotno obremenjena ose ba, piavzapiav neprostovoljno, samo zaradi stiske v kateri se nahaja, negovati in voditi otroka, to je seveda veliko odprto vprašanje, običajno z dokaj neugod mm zaključkom 19% otrok se nahaja izven družine v stalni oskrbi pri starih starših, sorodni kih ali pri tujih ljudeh, bodisi v kiaju bivanja slaišev ali izven njega V anali zi je vsaka od teh oblik posebej opisana, mi pa naj se omejimo zgolj na ugotovi tev, da vseomeniene oblike predstavljajo za otroke hustiatijo, saj je čustveno nihanje otroka med pripadnostjo staršem in pripadnostjo osebi, ki ga oskrbuje, nenehno, saj vsako svidenje in slovo s starši otroka vznemirja, ust valja v njem negotovost in dvome, v njem se razrašča občutek nezakoreninjenosti v okolju,tu di občutek manjvrednosti spričo neuieiene družinske situac ije ki ne dopušča otroku bivanje pri starših, do obsojanja staršev, ker se ne zavzemajo dovolj, da bi ta problem drugače rešili, ipd. Vso to vede često otioka do negativnega ču stvenega nastrojenja napram staišom. do agresije, upornosti in odklanjanja stai šev ali vsaj io čedalje Htilj pasivnega zadiranja napram njim, često pa povzro či tudi pravo odtujenost otroka in staršev, Tak otrok tudi kasneje, ob namestitvi v svojo družino, često mimore prav zaživeti in se še celo ne prilagajati zahtevam in načinu življenja, ki ga starši imajo in ga od otroka terjajo 3 % otrok varuje starejši brat ali sestra, ki sta le nekoliko let starejša od varovanca. Taka oblika je negativna predvsem zaradi tega, ker otroku, ki je najpogo šteje sam potreben varstva, nalagamo dolžnosti in odgovornosti odraslega člorro ka, ki jih nikakor ni sposoben izvrševati S tem po eni strani pehamo v negotovost in nevarnost malčka ki ga tak otrok varuje, po drugi strani pa diiektno povzročamo škodo otroku, ki varuje čePrav izvršuje ukaz staršev se notranje upi ra odrejeni dolžnosti, saj je spričo nje prikrajšan za neskrbno otroško življe nje, ki mu pripada, to pa povzroča v njem nerazpoloženje, konfliktna stanja in neskladnosti, iz katerih se rešuje s sproščanjem v asocialni in antisocialni smeri 11,8 % otrok je doma povsem brez varstva. Ni potrebno posebej pojasnjevati, kakšno silno škodo povzroča otroku tako neurejeno varstvo. Težko, včasih pa docela nemogoče je popraviti vrsto neugodnih posledic, ki nastajajo v funkcioniranju in v osebnostni rasti otroka, ki je zlasti v zgodnji otroški dobi v odsotnosti staršev prepuščen sara sebi. Med oblikami, ki jih štejemo med ustrezne, so najpogosteje zastopane naslednje: 36 % otrok uživa varstvo s strani matere, ki ni zaposlena. 1 o je gotovo visok procent, ki pa se naglo manjša in se bo v bodoče gotovo še bolj intenzivno zmanjšal. Že danes namreč zaznamujemo v novih naseljih z mladimi družinami, ki imajo o-troke do 14. leta, 70 % - 90 % zaposlenih žena (sedanje poprečje za občino je 64 %) Iz tega sledi, da bo že v najbližji bodočnosti uživalo občutno manj otrok to, sicer najbolj prirodno in najbolj ugodno oblika varstva, zatorej bo nujno či™ hitreje poiskati možnosti za kar najbolj adekvatno nadomestilo. ll,5%otiok ima varstvo š strani starih staršev, Id živijo v družini, kar je v nekaterih pogledih pozitivna oblika, ima pa tudi negativne primesi. Tudi ta oblika varstva bo čedalje bolj izginjala, saj se z intenzivnim reševanjem stanovanjskega vprašanja čedalje več mladih družin osamosvaja v lastnih stanovanjih, spričo česat odpada varstvo otroka s strani starih staršev, ki sicer v skupnih gospodinjstvih avtomatično prevzamejo dolžnost varovanja malčkov 3,2 % otrok varuje gospodinjska pomočnica. Tudi tu bo nastopil upad, saj ugotavljamo, da se iz dneva v dan manjša možnost pridobivanja gospodinjskih pomočnic, pogosto pa so te zaradi lastne osebnostne neurejenosti in nezrelosti tudi nesposobne ustrezno skrbeti za otroka, še posebej pa nesposobne zdravo vzgajati in voditi mlado bitje, ki jim je zaupano. Ostale nekoliko manj pogoste oblike varstva otrok so še; - otroka varuje oče, ki ni zaposlen ali razni sorodniki (razen starih staršev), ki žive v družini (3,2 %); - otroka pridejo domov varovat stari starši, drugi sorodniki ali tuje osebe (1,9 %), - otroka vodijo starši vsak dan k starim staršem, drugim sorodnikom ali k tujim osebam ( 3,6 %); - otrok se nahaja v oskrbi v raznih vrstah zavodov (0,1 %); - o otrokih, vključenih v VVU je bilo govora že preje. Najsi so starši uspeli otroku zagotoviti ugodno ali neugodno obliko varstva, dejstvo je, da imajo zaposleni starši spričo majhnih kapacitet VVU mnogo skrbi in težav pri urejanju varstva za svoje otroke. Družba jim tu ni nudila niti v pretek- le losti, niti sedaj zadostne pomoči. Naslednje poglavje obravnava funkcioniranje, organizacijo in vsebino dela v VVU Ker smo hoteli ugotoviti kakšne vrednote VVU v otroku ustvarja, in kako vpliva na njegovo počutje in zadržanje, smo stavili v anketi vrsto tozadevnih vprašanj staršem in prav ista vprašanja tudi vodstvom VVU. Odgovori se lepo izenačujejo in v glavnem dajejo pozitivno bilanco, čeprav tako starši, kot vodstva VVU tudi kritično ocenjujejo razmere v VVU, ki manjšajo vrednost vzgojnega dela v teh institucijah. Te razmere smo vsekakor morali proučiti z aspekta obeh stališč in podati o njih svoje mnenje. Kar 42,5 % staršev meni, da funkcioniranje VVU ni prilagojeno potrebam prebivalstva - ker VVU niso urejene za vse starostne skupine otrok (VVU od 0-2 leta sploh nimamo v občini, večina VVU ne sprejema učencev višjih razredov osemletk), - ker so VVU mnogokrat preveč oddaljene od bivališča staršev, - ker se VVU zjutraj prepozno odprejo in prezgodaj popoldne zaprejo (to je namreč zelo kritično za žene z deljenim delovnim časom in za žene z izmeničnim delovnim turnusom), - ker VVU nimajo pogojev, da bi sprejemale bolehne ali drugače somatsko prizadete otroke, ' ker je oskrbnina v VVU predraga, da bi jo družina lahko krila ipd. Ko smo gornje navedbe podrobneje proučili, smo ugotovili, da se povsem skladajo z resnično situacijo. K zadnjemu razlogu naj pojasnimo še, da iz ankete izhaja, da ima kar 58,1 % anketiranih družin dohodke do 70 OOO-- din, kar je gotovo nizka vsota, glede na visoke življenjske stroške veččlanske družine in še celo glede na razmeroma visoke stroške plačevanja oskrbnine za enega ali več otrok v VVU. 22.5 % staršev smatra, da vsebina in oblika dela ter organizacija VVU niso u-strezne. Zanje navajajo vrsto pomanjkljivosti: ' vzgojne skupine v VVU so prevelike, zaradi česar vzgojiteljice niso kos nalogam ter ne morejo vzdrževati pravega reda, discipline in nadzora nad otroki; zaradi premalo vzgojnih moči ali ker so le-te premalo strokovno usposobljene, otrokom v vrtcu ni zagotovljena zadostna in dovolj sistematična pomoč Pri Pri" pravah za šolo, oziroma je pomanjkljivo uvajanje otrok v samostojno šolsko in drugo delo; delo v VVU se ne more odvijati dovolj sistematično in urejeno, ker vzgojne skupine niso homogene glede na starost, šolsko stopnio otiok tes glede na o sebnostne deviacije nekaterih otrok v VVU se premalo uvajajo interesne dejavnosti za otroke, prosti čas je premalo načrtno izrabljen VVU nimajo zadostnih stikov s šolskimi predstavniki in staršem ne posredu jejo v zadostni meti svoja mnenja o raznih zapa^anjih pri otrocih in o vzgojnem vodenju otrok Vse omenjene izjave smo nato primerjali s poročili vodstev VVU, ki o teh vprašanjih dajejo sledečo sliko. vzgojne skupine v VVU so resnično prevelike, saj se večinoma nadštevilčne, kar dobra polovica pa celo močno odstopa od veljavnih pedagoških normativov, nad polovico skupin je nehomogenih glede na starost otrok in njihovo stopnjo šolanja - vzgojnih moči v VVU je odločno premalo, saj ima 793 otrok v varstvu v VVU komaj 43 vzgojiteljic namesto predpisanih 61 strokovna usposobljenost vzgojnih moči ni povsod na mestu, saj jih od 43 kar 11 nima adekvatne šolske izobrazbe ta pomanjkljivost se vsekakor odraža pri celotnem njihovem delu temeljite dnevne priprave dela, ki bi omogočale vzgojiteljem sistematično izvajanje celodnevnega delovnega načrta, pri večini vzgojnih moči ni Obstojajo le okvirne priprave in poročila Po njih je mogoče soditi, da se odvija dnevni delovni načrt stihijsko, nikakor pa ne po točno začrtanem tim, sistematično in kontinuirano V tem je tudi vzrok, da se v delo ne uvaja v zadostni meri in na črtno interesna in tehnična dejavnost stiki s starši so občasni, pretefno individualni, organizirani sestanki in posvetovanja s starši pa se vrše le neredno in v daljših časovnih razdobjih Tudi stiki s šolskimi pedagogi še niso prav zaživeli Tu in tam so osnovani na indivi dualni bazi, nujna pa bi bila vzpostavitev zares trdnega medsebojnega sodelovanja, celotnega strokovnega osebja VVU s celotnim učiteljskim zborom pri stojne šole. Le tako bi lahko prišlo do izmenjave mnenj pedagogov o načinu pedagoškega vodenja posameznih učencev, do dopolnjevanja dela enega pedagoga z delom in prizadevanji drugega ipd Do takega skupnega dela pa lahko pride le, če bodo tako šole kot tudi VVU to iskieno želele in z vsemi prizade vanji to tudi podprle Vse pomanjkljivosti v VVU, ki zelo določno izhajajo iz navedb staršev, mnenja vodstev VVU in naših zaključkov, gotovo silno hromijo delo v VVU Nujno jih bo o Ip ra vi ti s tem, da se uredi vzgojnemu osebju boljše delovne pogoje, da se da vzgojiteljem .status, ki jim glede na odgovorno dm-rbeno delo pripada in s tem. da se v VVU zaposli zares strokovno usposobljene moči Doslej se še nismo dotaknili vprašanja, ki je vsekakoi v tesni zvezi z oiganiza cijo in funkcioniranjem VVU ter vzporedno s kvaliteto dela v njih To je vpraša nje finansiranja VVU in še posebei fin* nsiianje vzgojnega osebja Sredstva za investicije in .funkcioniranje VVU so dotirana iz občinskega proračuna Iz anali ze je razvidno, da so silno skromna, saj sicer ne bi prišlo do tako akutne pioble matike na tem področju, kot je dandanes zaznamujemo. To nam očitno prikazuje slabo razvita mreža VVU, utesnjenost otrok v VVU in druge neskladmosti, ki se pojavljajo v funkcioniranju VVU, razumljivo pa je. da gre to pomanjkanje tudi na račun nižjih osebnih prejemkov vzgojnih moči, spričo česar vlada v tem pogledu med vzgojnim osebjem nezadovoljstvo in malodušnost ki se odražata tudi pri zav zetosti do dela Pa preidemo na programiranje VVU v občini Program ustanavljanja in urejanja VVU v občim je sestavljen na bazi izračuna sedanjega stanja prebivalstva in se danjih potreb prebivalstva po VVU, nadalje na podlagi perspektivnega naseljeva nja prebivalstva in njihovih potreb v prihodnjih 1015 letih, posebej pa nakazuje tudi potrebe po VVU v nadaljnjih 15 30 letih Pri načrtovanju potieb VVU smo iz računali kakšne so potrebe varstva za šolsko populacijo in posebej kakšne za predšolsko Pri tem naj podčrtamo, da smo že upoštevali spremembo, ki bo v bodo čih letih uzakonjena v sistemu šolanja, namreč, da bo tudi za 6 7 letne otroke u vedeno obvezno vsakodnevno 2 3 uie trajajoče bivanje v šoli. ki naj bi predstav Halo predpripravo na ledno šolanje otrok v osemletki V programiranju je točno razvidna diferenciacija VVU po sledečih vidikih vsi šol ski otroci se odcepijo iz obstoječih VVU in se vključijo v varstvene oddelke pri šolah S prehodom šol na enoizmenski turnus bodo šole v popoldanskem času pre vzeie varstvo za vse tiste otroke, ki bodo le- to potrebovali Seveda smo moiah obenem s ptogiamiranjem VVU oddelkov pri šolah proučiti tudi stanje in peispek livni razvoj š°l v občini, oziroma podati program tudj za njihovo foimiranje Pri ^ati moramo, da smo s tem imeli nemalo težav, vendar nam je uspelo storiti tudi to Tako smo v tem delu analize prikazali, točen razvoj šol z varstvenimi oddelki za šolsko mladino ter ustanavljanje VVU za predšolske otroke, tako za one. najmlaj še °d o 2 leta starosti, kot tudi za ostale ^oimativi, ki smo jih pri programiranju upoštevali, so v republiškem merilu veljav ^ za mestna območja Z izsledki v analizi se skoraj docela pokrivajo Po njih ve Ija, da je od vse populacije cca 12 % šoloobveznih otrok, če pa upoštevamo še b'7 letne otroke, ki bodo v prihodnjih letih vključeni v obvezno šolanje, pa se ta pt°cent zviša na 13,6 % Predšolskih otrok je sedaj n,3 %, če od teh odvzamemo otroke od 6*7 leta starosti jih je 9,7 % in sicer 2,9% starih od 0-2 let in 6,8 % od 2 - 6 leta. Po izračunu iz analize potrebuje varstvo v VVU 39,1% otrok Od republiškega normativa, ki znaša 35 % odstopa ta procent za 4,1 %, verjetno zato, ker je naša občina v veliki meri naseljena z zelo mladimi družinami Pri prognmiranju VVU v občini za razdobje 10*15 let smo tudi mi upoštevali republiški normativ Nadalje smo upoštevali, da se bodo potrebe po VVU v 15 - 30 letih dvigrile do 70 %, saj nas vsa teoretska razglabljanja vedejo do tega zaključka (bolj in bolj intenzivno zaposlovanje fena, odseljevanje mladih drufin od staršev v lastna stanovanja, tefave pri pridobivanju gospodinjskih pomočnic itd , itd.) Podali smo podroben program razvoja VVU za predšolske in šolske otroke in vzporedno s tem program razvoja osemletk, za sleherno od obstoječih n krajevnih skupnosti v naši občini. Za razdobje do 15 let smo v programiranju nakazali fe konkretne rešitve, za razdobje 15 - 30 let pa smo predlagali urbanistom, da zagotove rezervate za gradnjo potrebnih novih institucij Naš osnutek programiranja je ljubljanski zavod za urbanizem v celoti akceptiral, še več, upošteval ga je tudi fe pri načrtovanju kvartarnih dejavnosti za območje celega mesta Ljubljane Imeli smo fe vrsto drugih posvetovanj v tej zadevi, kjer so se naša stališč3 pokazala kot dovolj pretehtana in uporabna. V zaključkih analize so nanizani konkretni predlogi za reševanje posameznih problemov varstva otrok, ki pa terjajo vsestranske proučitve s strani najrazno-vrstnejših forumov. Nekateri predlogi imajo širšo osnovo, zadevajo namreč varstvo otrok nasploh,ne le varstvo otrok v naši občini, zato bi bilo prav, da bi jih obravnavali s širšega aspekta. Pričakujemo, da se bodo vsi, ki odločajo in soodločajo o tem, kako naj bi v bodoče potekal razvoj otroškega varstva, z večjo načrtnostjo, pa tudi z večjo aktivnostjo in zavzetostjo lotili ukrepov, ki naj bi to plat našega družbenega življenja dvignili na višji nivo. Živka Črnivec STANDARD DELAVCEV IZ ASPEKTA SOCIALNE SLUŽ3E V TOVARNI rMEHANOTEHNIKA‘ IZOLA Pri sedanjem razvoju delovnih orodij, pri vedno večji avtomatizaciji in vedno bolj specializiranem delu, ki se omejuje večkratna eno samo, ponavljajočo se operacijo, je vloga človeka v delovnem procesu izredno pomembna. Zato se mora skrb delovne organizacije raztegniti ne samo na čas g-ume človekove zaposlitve v tovarni, ampak mora preiti tudi na človekovo življenje v njegovem prostem času. Ugotovljeno je namreč, da človek prinaša probleme iz osebnega življenja na svoje delovno mesto, kar se odraža tudi pri produktivnosti dela Ved-no večja avtomatizacija in modernizacija industrije pa zahteva miselno zbrane ljudi, saj je vsaka nepazljivost lahko vzrok nesreče pri delu. Danes še vedno opažamo, da osebni in družbeni standard ne gre vzporedno s skokovitim dvigom proizvodnje, saj smo iz dneva v dan priča izrednemu napredku delovnih orodij, pri tem pa kar nehote pozabljamo na človeka in na njegove Vsakodnevne potrebe Le prevečkrat se zadovoljujemo z ugotovitvijo, da je materialna proizvodnja osnova ter je temu treba posvetiti -več skrbi in tudi finančnih sredstev Razumljivo je, da tako enostransko gledanje na proizvodnjo zmanjšuje možnost večjih proizvodnih dosežkov, saj izpuščamo pri tem najvažnejši faktor v proizvodnji; to je človeka. Po drugi strani pa tudi premalo ugotavljamo, kaj se dogaja z delavcem, ko zapusti tovarno; redke so tiste tovarne, ki bi ugotavljale v kakšnih razmerah in pogojih živi človek, ko odide z dela To utemeljujmo s tein, da je človek v tovarni prvenstveno zato, da dela, ostalo za tovarno ni zanimivo, saj bi bilo vsako zanimanje za človeka v njegovem prostem času poseganje v njegovo osebno svobodo. Pri takem gledanju na človeka pač ne moremo tfditi, da je dviganje človekovega standarda plod organizirane skrbi delovne or- ganizacije, saj je vse le bolj prepuščeno osebni iznajdljivosti vsakega posameznika -aradi relativno nizkih osebnih dohodkov in vedno višjih življenjskih stroškov Se zaposlujejo tudi poročene žene in matere. Skrb za otroke, ki so ostali doma ktez nadzorstva, stanovanjska utesnjenost, spremembe načina dela od gospodinj-skega k industrijskemu se odraža na zaposlenih v zmanjšani koncentraciji pri delu, kar pogosto vodi do nesreč pri delu V zadnjih letih se vedno več ljudi seli iz vasi v mesto ali pa v bližino mest in judustrijskih središč- S temi premiki prebivalstva pa se pojavljajo novi problemi, 1 bistveno vplivajo na človeka in njegov osebni in družbeni standard. V večini pri aeiov pridejo v popolnoma novo okolje, ki jim je tuje ter se ne znajdejo, dru-' gač‘ii ?a so tudi pogoji življenja in navad Vse to vpliva, da se ljudje počutijo negotovo ter niso zadovoljni z novim stanjem in okoljem Vsi ti problemi in ge mnog drugi, ki jih bom podal kasneje, odigrajo izredno pomembno vlogr pri produktivnosti in pri motiviranosti sodelavcev. Nekatere delovne organizacije so skrb za delovnega človeka tudi uzakonile vsvo-ji!i statutih V naši delovni orrsnizadji smo potrebo po reševanju socialne dejavnosti in družbenega standarda vnesli v statut, predvideli pa smo tudi način, kako se naj pristopi k reševanju teh problemov. Finančna sredstva za realizacijo teh ciljev pa se zagotovijo v začetku poslovnega leta prehrana, med in po delovnem č^su Prehrana zaposlenih delavcev je na splošno nezadovoljiva. Opaža se, da je veliko število delavcev, predvsem samskih, slabo hranjenih, kar se odraža pri slabši konstituciji in večji obolevnosti. Dejstvo je, da v obalnem pasu skoraj ni obratov družbene prehrane, ki bi skrbeli za prehrano prebivalstva, predvsem pa za samske delavce, ki sami nimajo možnosti, ia bi si pripravljali ustrezno prehrano Hranijo se praktično po vseh lokalih, kjer pa je hrana zelo draga ter večkrat ne ustreza niti po kvaliteti niti po kvantiteti Problem prehrane pa je še toliko večji, ker so življenjski stroški v obalnem področju zaradi vpliva turizma in bližnje meje toliko višji kot v notranjosti Slovenije, po drug strani pa je tudi kmetijstvo v obalnem področju bolj slabo razvito. Tako stroški za prehrano narastejo zelo visoko ter presegajo SO % osebnega dohodka samskih oseb, ki imajo od 25 000 - 35 000 osebnih dohodkov Rešitev družbene purane med in po delovnem času predstavlja pomembno skrb komune in delovnih organizacij Veliko število teh ima že obrate družbene pre hrane, kjer kuhajo topli obrok .za polurni odmor, vendar so redke tiste, ki pripravljajo za zaposlene tudi kosilo in večerjo, oziroma da pripravljajo pol pripravlje no hrano, katero bi odnesle domov zaposlene matere Prehrana med delovnim časom je namreč eden izmed zelo pomembnih faktorjev za produktivnost od nje za-visi dobro počutje človeka na delovnem mestu, poleg tega pa se z vitaminsko bo gato, kalorično in kvalitetno hrano odvračajo od proizvajalca škodljivi vplivi de lovnega procesa, oziroma se ti zmanjšajo Pri mladih delavcih, ki živijo v mestu, sami pa zato nimajo možnosti, da bi se hranili kvalitetno in ceneno, večkrat predstavlja topli obtok med delovnim časom skoraj glavni dnevni obrok Torej mora biti topli obrok med delovnim časom tako kalorično močan, da se njegov vpliv ne izgubi dalj časa Tako gledanje na prehrano med delovnim časom je potrebno tudi zarasli tega,ker je v nagi tovarni veliko število delavcev, ki se vozijo ter i najo kosilo pozno popoldan. Za nekatera delovna mesta, ki škodljivo vplivajo na človeka, bo potrebno poleg rednega toplega obroka med delovnim časom uvesti še posebno beljakovinsko močno prehrano, saj seje ob sistematskih zdravniških pregledih sodelavk, ki delajo v barvami in tiskarni, ugotovilo la imajo zelo nizek hemoglobin. To dejstvo sicer kaže na to, da je prehrana teh sodelavk nezadovoljiva tudi v prostem času, kar pa je skoraj razumljivo saj je v tem oddelku večina sodelavk poroče nih ter si hrano na hitro pripravljajo šele tedaj, ko se vrnejo po delu domov. Ta ka prehrana pa ni niti kalorična niti kvalitetno zadovoljiva. Vse navedene momente moramo upoštevati pri dobri, sodobni prehrani med delovnim časom, če ho čerao, da bo tudi prehrana pomemben faktor pri zviševanju produktivnosti Če pogledamo stanje orehrane med delovnim časom v naši tovarni, potem lahko ugotovimo, da smo praktično gele na začetku poti pri urejevanju pretirane naših zaposlenih Vse od leta 1960 smo bili vezani na dobavo hrane od zunanjih dobaviteljev Hrana oziroma topli obrok nikakor ni bil niti kvaliteten, niti kalorično zadovoljiv, saj je bila prehrana med delovnim časom pogosto predmet razprav pri organih samoupravljanja in ostalih družbeno-političnih organizacijah v tovar ni. Hrana pa je veliko izgubila tudi na kvaliteti zaradi neustreznega prevoza in razdeljevanja Cena tega obroka pa se je gibala od 90 din v letu 1960 Je 160 -di'1 v letu 1964, po enoti toplega obroka. Po drugi strani pa je vsaka podražitev prehrambenih artiklov imela za posledico takojšnjo podražitev toplega obroka Sodelavci se tudi niso hranili v takem številu med delovnim časom v tovami, saj smo zajeli v letu 1963 komaj 47,3 % vseh prisotnih na delu Vsi ti momenti so bi li vzrok, da so naši samoupravni organi v juliju 1964 sklenili, da ustanovimo sami svoj lastni obrat družbene prehrane, katerega delovni prostori bodo začasno v lesenem provizoriju, lokler ne pričnemo z gradnjo novega zidanega objekta obrata družbene prehrane predvidoma v letu 1965- V lastnen obratu družbene prehrane smo pričeli kuhati topli obrok dne 5 9 1964 Kako je s pričelkom obratovanja poraslo število toplih obrokov med delovnim ča som, pa nam najbolj pokafe naslednji pregled gibanja toplih obrokov v letu 1964 mesec število toplih obrokov povprečno dnevno cena na enoto januar 5.578 376.00 110 din februar 9-304 - 110 din marec 7-410 110 din april 7 571 - 110 din maj 6.58 4 - 110 din Junij 6-454 2 58.02 110 din julij 7 461 - 140 din avgust 9-422 362.4 160 din september 14.522 5 59.3 117.13 din oktober 18 750 694.2 11 2,1 2 din november 16-581 690.8 124.50 din december 16 643 640.1 130.60 din Padec abonentov v meseca 1954 je v vzroku letnih dopustov. Po bežnem pregledu ugptovimo, da seje število abonentov v času polurnega odmora, ko smo pričeli kuhati doma, skoraj podvojilo. Cena toplemu obroku pa je neprimerno ugodnejša kot pa da bi kupovali topli obrok od tujih dobaviteljev V letu 1964 se je cena obroku gibala od HO-- din v januarju mesecu 1964 do 160 - din v avgustu, čim pa smo pričeli kuhati sami, pa je cena padla na 117,13 din v mesecu septembru Navedena cena je izračunana na osnovi celotnih stroškov obrata (material, osebje in drugo), vnešeni niso le stroški amortizacije, porabe vode in elektrike. Po grobem izračunu pa topli obrok ne bi bil dražji za cca 5--- din po enoti kot je navedeno zgoraj Ugpdnosti, ki jih ima delovna organizacija, če ima lastni obrat, so; da lahko kuha čaj. ki ga sodelavci pijejo namesto vode, da ima več možnosti intervencije v slučaju poslabšanja kvalitete, da lahko dnevno zasleduje kalorično vrednost hrane. Ta seje gibala v času od avgusta do decembra 1964 takole; mesec kalorična vrednost avgust 512.3 september 787.50 oktober 780.10 november 847.00 december 856.00 Če upoštevamo, da je za topli obrok med delovnim časom predvideno najmanj 500 kalorij, potem iz navedenega prikaza vidimo, da je hrana po kalorični vrednosti neprimerno bogatejša kot je predvideno Trdimo tudi, da je pripravljena hrana okusnejša kot je bila ona, ki smo jo vozili v tovarno Tako dobijo sodelavci za 50 - din lastnega prispevka kvalitetno in količinskoprehrano med delovnim časom Ugodno pa je tudi da dobijo topli obrok tudi sodelavci, ki lelajo v nočni izme- ’ ni. Uspeh lastnega obrata se kaže tudi v tem, da je nam uspelo zajeti kar cca 9Q % vseh prisotnih na delu, da se hranijo v obratu družbene prehrane Pri sedanjem delovanju obrata bo potrebno misliti gena tiste sodelavce, ki morajo imeti dietno prehrane ter sedaj zato odhajajo v času polurnega odmora domov ali pa si prinašajo s seboj mrzlo hrano. Po teh skromnih pokazateljih se da videti, da je delo lastnega obrata ge kar u-spegno, vendar so ge vedno pomanjkljivosti, ki vplivajo na zadovoljstvo abonentov kot: preobremenjenost kuhinjskega osebja (5 žena za povprečno dnevno 646,1 toplih obrokov - izračunano povprečje zadnjih 4 mesecev), neustrezni in celo zdravju škodljivi delovni pogoji za sedanje število toplih obrokov, premajhni kuhalni volumen itd. Vzrokov je torej več ter jih je potrebno polagoma odpraviti, vendar bodo dokončno odpravljeni takrat, ko bomo zgradili zidan objekt družbene prehrane. Sedaj se pripravlja v obratu tudi kosilo za 45 sodelavcev,zaposlenih v finančnem sektorju, ki pripravljajo zaključni račun delovne organizacije. Kosila - enolončnice za vse zaposlene v Izoli pa bo možno pripravljati tedaj, ko bo spreje1 DS sklep, da se nabavi ge en kotel 80 litrov Po zanrosrlu vodje kapitalne izgradnje moramo pripraviti plan družbene prehrane oziroma koriščenje toplega obtoka v novem predvidenem objektu obrata. Po okvirnem izračunu se bo v bodoče pripravljalo topli obrok med delovnim časom za l.ISO zaposlenih (9 80 sedanjih +200 sodelavcev novega IZO obrata) I. izmena II. izmena III izmena • 780 toplih obrokov med delovnim časom - 80 litrov čaja - 300 krofov oziroma peciva - 100 sendvičev - 200 toplih malic - 20 litrov čaja - 50 sendvičev - 100 toplih malic - 50 litrov čaja - 30 sendvičev Poleg tega pa bi v novem obratu pripravljali tudi kosila in sicer - 500 kosil - 30 litrov čaja - 50 kora. peciva Približno enaka bi bila obremenitev obrata za čas večerje Prodajali pa bi tudi brezalkoholne pijače Vse to se predvideva kot enodnevna obremenitev obrata. Kuhinja naj bi bila ogrevana centralno, kuhalo pa naj bi se izključno na plin in elektriko Delitev hrane naj bi bila na osnovi samopostrežbe. Jedilnica naj bi bila kombinirana, s stoječimi jedilnimi pulti (predvsem za enolončnice) in jedilnimi mizami in stoli za kosila. Jedilnico bi poleg tega uporabljali za razne proslave in prireditve Poleg prostorov obrata pa bi bilo potrebno predvideti tudi prostore za obratno ambulanto. Nad kuhinjo in jedilnico naj bi se nahajali upravni prostori obrata in obratne ambulante, ZTV referenta, socialnega delavca, skratka službe, ki bi skrbele za zdravstveno in socialno varnost zaposlenega delavca Iz tega razloga je potrebno postaviti pred organe delavskega samoupravljanja zahtevo, da se ob zaključku poslovnega leta odredijo sredstva, s katerimi bo mogoče pričeti z gradnjo zidanega objekta obrata družbene prehrane. Večkrat je že bilo na DS obravnavano stanje prehrane med delovnim časom po naših obratih, posebno v Piranu, kjer je zaposlenih cca 150 ljudi. Po sklepu DS-a se je pristopilo k organiziranju lastrih kuhinj tudi po obratih ter bodo pričele z obratovanjem predvidoma s 1 2 1965- To bo nedvomno zelo velik uspeh, saj bodo imeli tako vsi zaposleni v naši tovarni med delovnim časom kvalitetno prehrano Treba bo misliti, da se bo po obratih kuhalo tudi kosilo in večerja posebno za tiste zaposlene, ki sami nimajo možnosti, da bi se hranili doma Varstvo otrok zaposlenih mater Varstvo otrok predstavlja občuten problem posebno v tistih družinah, kjer sta oba starša zaposlena in kjer je mlado prebivalstvo. To je občutno predvsem v Izoli, kjer je skoraj 35 % vseh prebivalcev v starosti od o -• 15 let, torej v starosti, ko so najbolj potrebni varstva in vzgoje če istočasno pogledamo velikost gospodinjstev, ki je 3,1, (SRS 3,43) potem ugotovimo, da tvorijo družino v večini primerov le starši In otroci ter da je od skupnega števila zaposlenih v izolski komuni kat 43,5 žensk od tega nad 1 000 mater, ki imajo več kot l 500 otrok v starosti do IS-let, kar z gotovostjo trdimo, da predstavlja otroško varstvo občuten problem Kritično je predvsem za matere samohranilke z nižjimi osebnimi dohodki, ki ne morejo dati otroka v vzgojno-varstveno ustanovo, ker so te usluge za njih pač predrage To ima dve veliki negativni posledici - otroci so prepuščeni cesti, kar pa se odraža v slabi vzgoji, šibki prehrani in ' slabih učnih uspehih, - matere niso pri delu tako miselno zbrane, saj jih skrb za otroke odvrača od de la, kar pa se večkrat odraža pri raznih manjših in večjih nesrečah njih samih ter pri nižjem osebnem dohodku Druge matere rešujejo otroško varstvo v času zaposlitve z oskrbo otroka po kak šni neprimerni osebi, ki se omejuje zgolj na varstvo, zanemarja pa pri tem vzgD jo otroka Iz neurejenega varstva pa izvirajo tudi drugi pereči problemi kot številne poškodbe otrok, izostanki mater z delovnega mesta itd. Za občino Izolo lahko trdimo, da je otroško varstvo šele na začetku svoje afirmacije, saj je v organiziranem varstvu komaj g % vseh otrok v starosti do 15 leta. V letu 1964 je vzgojno varstvena ustanova v Izoli zajela v dopolnilno šolsko izobraževanje vrsto šolskih otrok, ki so dopolnilnega varstva potrebni To varstvo se bo pred zgraditvijo zadnje faze šolskega centra še razširilo in se bo izvajalo v treh različnih prostorih v mestu, kjer bodo vzgojitelji skrbeli za varstvo in dopolnil no učenje za cca 120 šolskih otrok Poleg tega pa si dmžba v Izoli prizadeva za varstvo otrok še preko različnih krožkov in vzgojnega delovanja, preko kul turnih orgpnizacij in ustanov za poklicno usmeijanje in izobraževani e, med ka terimi pa ima ravno Mehanotehnika pomembno mesto V naših krožkih je vkljuge no cca 120 otrok, kjer se tehnično izobražujejo, so pa istočasno v varstvu Če pogledamo torej situacijo glede možnosti varstva otrok v Izoli, potem ugotovimo, da je bilo v letu 1964 skupaj v organiziranem varstvu cca 100 predšolskih otrok, v delnem varstvu pa cca 120 šolarjev Ti so prejemali tudi kosilo Iz tega izhaja, da je organizirano varstvo zelo šibko, vendar pa so podane možnosti, da se razširi in okrepi Naša delovna organizacija je po starostnem sestavu zelo mlada, saj je povprečna starost članov delovnega kolektiva 30 let Ker je zaposlenih od skupnega šte vila kar 56>4 % žensk, ki so mlajše od 30 let, potem lahko pričakujemo, da se bo mo že čez nekaj let srečali s problemom, kako urediti varstvo otrok zaposlenih mater Ta problem je pereč že sedaj, saj imajo naši zaposleni po stanju 31 12 1964 kar 623 otrok v starosti do 12 let, torej v starosti ko potrebuje otrok poleg varstva tudi vzgojo Poleg tega pa lahko tudi trdimo, da je zaradi neurejenega varstva prehrana šolskih otrok zelo boma Redki so tisti, ki imajo pripravljeno kosilo, ko odidejo v šolo To je še prav občutno v Izoli, kjer je velika večina mater zaposlenih in posredno tudi pri nas. ko imamo zaposlenih preko 150 mater Neurejena prehrana pa ima na otroke še bolj kvarne vplive kot na odraslega člo veka Vse to pa se odraža v vedno večji odsotnosti mater zaradi nege družinske ga člana, predvsem predšolskih in šolskih otrok V letu 1964 smo pristopili tudi k reševanju otroškega varstva. Delavski svet je n.a 22 seji dne 30 3 1964 razpravljal o tej problematiki Sprejel je sklep, da to- vama regresira k oskrbnini tistih pri nas zaposlenih staršev, ’d imajo nizke osebne dohodke in iz tega razloga ne bi mogli dajati otroke v organizirano varstvo. Po tem sklepu so pridobile pravico do regresa tiste matere, pri katerih povprečni dohodek na enega člana družinske skupnosti ne presega več kot 17.000-- din na osebo Od uveljavitve teg^i sklepa so se bistveno spremenili osebni dohodki naših zaposlenih, saj so se povišali za 20 % tar je tako postal kriterij povprečnih osebnih dohodkov zelo strog in je izključeval večje število sodelavk, da bi si pridobile pravico do regresa. Poleg tega pa so po tem sklepu bili izključeni od regre sa vsi tisti starši, ki imajo predšolske otroke pa v kraju bivanja ni otroških jasli in so tako prisiljeni dati otroke v privatno oskrbo. Iz navedenih razlogov je bil' dotedanji sklep le delno učinkovit. Tako je bilo na IV- zasedanju D3 dne 14 8- 1964 ponovno obravnavano otroške varstvo in bil sprejet sklep, da se regresira vsem tistim materam, katerih povprečni osebni dohodek ne presega več kot 20-000 - din na enega člana drufinske skupnosti. Sprejeta je bila lestvica, po kateri prispeva tovarna bodisi 35 %, 50 % ali 80 % k oskrbnini za varstvo predšolskih otrok. S tem sklepom je bilo omogočeno večjemu številu družin, da so si pridobile pravico do regresa Povprečno je bilo v letu 1964 32 predšolskih otrok zaposlenih v vzgajno-varstveni ustanovi. Od tega smo regresirali za 22 otrok in sicer; 1. 80 % za povprečno 5 otrok 2- 50 % za povprečno 5 otrok 3 35 % za povprečno 12 otrok. Iz tega pregleda se vidi, da je število upravičencev do 50 % in 80 % regresa zelo nizko To pa daje misliti na dvoje; - da so povprečni osebni dohodki naših zaposlenih že tako visoki, da ne pridejo v poštev za regres ter imajo drugače urejeno varstvo otrok, - da še vedno ne dajejo otroke v vrtec tisti zaposleni, ki imajo najnižje osebne dohodke Seveda bo potrebno obe domnevi temeljito raziskati ter predlagati DS-u za sodelavce ugodnej ši način regresiranja V letu 1964 srno za regresiranje otroškega varstva prispevali; 176 496--137-436 -3 300 - 322-232 - Skupaj smo torej prispevali v letu 1964 za potrebe otroškega varstva 322-232 "din Ta znesek je glede na število 623 otrok pri nas zaposlenih staršev malenkosten ter bi bilo potrebno v letu 1965 planirati večja sredstva - vzgjjno-varstveni ustanovi Izola - otroškemu vrtcu Piran - vrtcu Koper Ce pogledamo samo način vzdiževanja vzgojno-varstvene ustanove Izola v letu 1964• Potem vidimo, da so sami stargi prispevali za varstvo otrok 6>011 033 • din, občina prispevala iz proračuna 2>750-000 '^n> lz sklada šolstva 7.-727 777 din, in kot Pomoč za socialno ogrožene še 57 224 - din. Sosednji s Delamaris Izola je prispeval S7l-516- din, a <■ Mehanotehnika' 176 496 - din in za krožkovno dejavnost šolskih °trok pa 729-613 - din že na prvi pogled je videti, da gre znatno več sredstev iz Pforačunskih sredstev občine in iz njenega šolskega sklada kot iz razpoložljivih sred stev delovnih organizacij Izola. Proračun vzgojno-varstvene ustanove je za letošnje leto znatno višji, ker upošteva dvig življenjskih stroškov in njihovo izenačenje z Vzgojnim kadrom v šolah v pogledu osebnih dohodkov. Dražje pa bo tudi funkcionalno delovanje zavoda Treba bo znatnega napora za uskladitev potreb z možnostmi, da ^ družbena skrb za varstvo otrok vsak dan bolj učinkovita. Pri tem bodo morale po ,tleinbno vlogo odigrati ravno delovne organizacije Verjetneje situacija glede finan 'dfanja otroškega varstva po dmgih komunah ista ter je vse bolj odvisna od finančnih Sredstev občin. Prednost varstva v Izoli v preteklem obdobju je bila tudi ta, da je bi-*° Varstvo v ustanovi zelo poceni (za dojenčke komaj 6 000 - din mesečno, za ostale S'S00- din) ter je bila oskrbnina verjetno med najnižjimi v Sloveniji. Rekreacija med in po delovnem času e °vne organizacije posvečajo premalo skrbi korišč611]11 prostega časa svojih delav-ev- Menijo, da je to dolžnost komune, ki naj bi s svojimi organizacijami poskrbela a kulturno in vzgojno koriščenje prostega časa zaposlenih. Redke so v obalnem pa-u liste delovne organizacije, ki bi imele za področje rekreacije zaposlenega človeka, a bi se ukvarjal s temi problemi ekatere delovne organizacije nimajo niti počitniških domov in drugih objektov za ZVedrilo ter prepuščajo to samim delavcem, da si urejajo po svoje. Tako izkoriščajo ^ avci svoj prosti čas neorganizirano ter prihajajo na delo večkrat še bolj utrujeni kj. sicer. Nekateri sodelavci, posebno tisti, ki prihajajo na delo iz vasi ter imajo v ^ žnji okolici mesta še zemljo, pa največkrat porabijo svoj prosti čas za poljska delt bi bilo pravilno, da bi delovne organizacije skušale ugotoviti, kje zaposleni ^bstijo letni dopust in preživljajo svoj prosti čas, da si tako lahko napravi določena Užba plan za izboljšanje te situacije kratkim smo v naši tovarni obdelali analizo, ki jo je razpisal Centralni svet sin-c Q*°v Jugoslavije in je v naši tovarni zajela 803 sodelavce; od tega je bilo delav-. *z neposredne proizvodnje 668 ali kar 85 6 % ter 135 sodelavcev iz indirektne pro-stii° n^6 14.4 % Analiza je pokazala, da je več kot 51,4 % vseh anketiranih kori- ^°Pust doma. bodisi v neaktivnem odmoru ali pa so v času letnega do-'fih 9 °^rav^* teku dela, ki jih drugače ne bi mogli opraviti Ostalih 48,6 % anketira-ki so sicer koristili svoj letni dopust v drugem kraju, pa so ga koristili na morju (torej v drugem obmorskan mestu kot v Izoli) 7 % ob jezeru 4 %, v hribih n %. na podeželju 18 %. v počitniškem domu 6 %, v hotelu 1 %, pnvatno 12 %, pn sorodnikih pa kar 38 % Če pogledamo, s kom so koristili dopust, potem vidimo, da jih je kar 38% koristilo letni dopust v drugem krajih samih, 15 % z zakoncem, 36 % z zakoncem in o-troki ter n % samo z otroki Podatki iz te analize so pokazali, da večina naših zaposlenih (v analizi zajetih 73,6 % zaposlenih v tovarni) koristi svoj redni letni dopust bodisi doma ali pa pri svojih sorodnikih na podeželju To je delno razumljivo zaradi tega, ker naši sodelavci niso dobili neposredno pred odhodom na letni dopust regres, da bi si lahko omislili prijeten dopust Analiza je tudi pokazala, da ljudje z nižjimi dohodki preživijo dopust večinoma doma ali pa pri sorodnikih Tako se ljudje vračajo po letnem dopustu v tovarno nespočiti. kar pa se odiaža tudi pri njihovem delovnem u spehu Vsekakor bo potrebno posvetiti delovnim ljudem tudi na tem področju več skr bi ter jim omogočiti, da bodo izkoristili letni dopust v kakšnem drugem kraju kot v tistem, kjer prežive vse leto Namen rekreacije je predvsem okrepiti telo in duha, da je človek bolj sposoben za de lo in da doseže večjo odpornost telesa To narekuje delovnim organizacijam, da ved no bolj ski bij o za različne oblike razvedrila tako v času polurnega odmota kot v člo vekovem prostem času Pod pojmom rekreacije pa rli tega okrevanja (85-9 %) je bilo zadovoljnih Bilo bi potrebno to obliko še na dalje obdržati in upoštevati v letu 1965 tiste sodelavce, ki se okrevanja zaradi nizkih dohodkov ne bj mogli udeležiti na svoje stroške. Za leto 1965 je potrebno predvideti, da bodo debili regres vsi zaposleni neposredno pred odhodom na letni dopust Verjetno bi bilo to možno, saj smo v letu 1964 dali ko maj 1,4 % sredstev sklada skupne porabe za potrebe ekreacrie Prav posebno skrb pa bi morale delovne organizacije v Izoli posvetiti vključevanju sodelavcev v razne športne in kulturne organizacije v okviru komune To je pomembno prav za Izolo zato. ker je teritorialno zelo majhna ter se na tem teritoriju nahaja veli ko število ljudi Seveda pa bi morole delovne organizacije tudi finančno podpirati ta društva, ki konč no koristijo tudi njihovim zaposlenim Rekreacija bo nedvomno precej pridobila na svojem pomenu ob uveljavitvi 42 urnega delovnika, saj bodo tedaj proste tri zaporedne sobote, katere naj bi ljudje izkoristil predvsem za oddih in zabavo Od delovnih organizacij in komune pa bo odvisno, kje in kako bodo koristili ljudje svoj prosti čas Dogajati se namreč ne bi smelo., da bi ljudje za najenostavnejšo zabavo kot je ples morali odhajati v drugo mesto, da o dru gih oblikah razvedrila, kot so razne kulturne prireditve, niti ne govorimo Stanovanjska problematika in gospodarstvo Stanovanjska izgiadnja ni v skladu s potrebami, saj ugotavljamo v komuni Izola, da Je 53% vseh hiš starih nad ]00 let in so večinoma že dottajene, saj se je vse od le In 1939 dalje zelo malo gradilo in popravljalo Če pogledamo podatke o stanju prebivalstva v občini Izola, potem ugotovimo, da se je prebivalstvo gibalo od leta 1955 do 31 7 1964 takole 1955 19 61 7 507 9 038 1962 1963 1964 9 035 9 369 9-473 Iz navedenega pregleda je videti, da prebivalstvo v Izoli narašča delni vzrok je v nataliteti, ki je v Izoli nad republiškim povprečjem, drugo pa je v preseljevanju ljudi iz drugih področij v Izolo, največ zaradi ugodnih klimatskih pogojev. Tako se je preselilo v Izolo v letih od 1956 do 1962 1956 1961 1962 pd selilo odselilo priselilo odselilo priselilo odselilo 1 587 568 469 350 483 531 Priseljevanje v Izolo ie bilo najmočnejše v letih 1954 1956- vendar se je v zadnjih letih umirilo Opaža se celo, da se število prebivalstva prav malenkostno dviga, saj j® veliko število tistih, ki se zaradi neustreznih stanovanjskih pogojev celo odseliu •'eJo iz mesta Stanovanjski pogoj.) so namreč zelo neugodni kat 80 % vseh stanovanj vlažnih, temnih, brez vode in sodobnih sanitarij Slabo stanovanje pa je pogosto Vz,ok socialnim, zdravstvenim moralnim in vzgojnim problemom, da ne omenjamo la velikokiat vzsok. da odhajajo ljudje iz podjetij ^dini izhod iz sedanje kritične situacije je v pospešeni stanovanjski gradnji, ki naj bila cenena, da bi prišli do stanovanj tudi ljudje z nizkimi osebnimi dohodki V občim Izola bi bilo potrebno zgraditi letno 120 stanovanj , da bi v teku 7 let rešili stanovanjski problem Pri tem pa ne upoštevamo, da bi bilo potrebno samo za nadomestilo starih in dotrajanih stanovanj zgraditi kar 1 093 stanovanj, ge vedno je namreč visoko število oseb, predvsem nekvalificiranih, ki stanovanja nimajo ali pa je le to celo življenjsko nevarno (v obalnih občinah kar cca n %. Sredstva za novogradnje naj se ne bi dobivala iz ekonomskih najemnin, ker hi bili prizadeti stanovalci, nač pa v zmanjšanju investicij v gospodarstvo tako pridobljena sredstva naj bi se vlagala v stanovanjsko izgradnjo. Tudi v naši tovarni je stanovanjsko vprašanje zelo pereče kljub temu, da že imamo precejšen stanovanjski fond; 58 družinskih stanovanj , 12 samskih sob ter več garsonjer, vendar pa ta stanovanja še zdaleč ne zadostujejo Ugotavljamo, da je v tovarni še vedno 11,5 % takih delavcev, ki stanovanja nimajo ali pa je to neprimerno, pereče stanovanjsko vprašanje pa rešujemo z gradnjo individualnih hišic preko stanovanjske zadruge, v katero je sedaj vključenih 12 delavcev tovarne. Novo pridobljena stanovanja v letu 1965 (dograjen bo tudi stanovanjski blok z 20 stanovanji ter 14 s strani zadruge) nikakor ne bodo zadostovala za vse prosilce, ki jih je 126, kar pa presega 11,62 % vseh zaposlenih v tovarni Nedvomno bo potrebno že sedaj misliti na pridobitev novih stanovanj bodisi preko gradnje več stanovanjskih blokov bodisi preko širšega vključevanja delavcev v za -družno gradnjo Le na ta način bo možno poleg drugih ukrepov bolj navezati sodelavce na tovarno; to pa je edini pogoj za neprenehno dviganje produktivnosti prevozi na delo in z dela Vedno bolj razširjena industrijska proizvodnja zahteva vedno večje vključevanje ljudi v delovni proces. Zaradi različnih vzrokov (nizka nataliteta, velika smrtnost v obeh vojnah, zaposlenost drugje, pomanjkanje stanovanj itd.) ni v bližini tovarn zadostnega števila potrebnih proizvajalcev, so delovne organizacije prisiljene, da zaposlujejo ljudi iz bolj oddaljenih krajev, ki so pogosto že na izrazito kmečkem področju. Delovne organizacije prispevajo le delno k prevozmm stroškom (običajno znesek nad l-OOO-^n)’ ne skrbe pa za stanovanje, prehrano, varstvo otrok, rekreacijo in ostale probleme, češ saj imajo ljudje iz kmečkih področij to urejeno v okviru svoje družinske skupnosti. Redko se namreč zgodi, da živijo ti ljudje samo v stanovanjski hiši brez staršev ali o-stalih sorodnikov. Prednost pa je v tem, da so delavci iz kmečkih predelov bolj zdravi in vzdržljivi kot pa delavci iz mesta, posebno tisti, ki žive v mestu sami (večkrat neurejena prehrana) Delavci iz kmečkih področij tudi če potrošijo sredstva preko svojih finančnih možnosti, ne štedijo pri hrani, saj imajo vedno dovolj kmetijskih pridelkov in prireje, da lahko obdrže svojo telesno konstitucijo in sposobnost za delo. Kakor i raa bivanje delavcev izven kraja dela določene prednosti, pa obstojajo tudi negativne strani, vedno več je nesreč na poti na delo in z dela Vedno več zaposlenih se vozi na delo s kolesi ali z motorji zaradi občutne podražitve prevozov z avtobusi in ker podjetja v vedno manjši meri vračajo stroške za prevoz na delo z avtobusi Prav go tovo bi prihranili mnogo več, če bi bili prevozi - posebno v zimskih mesecih - organizirani z avtobusi; koliko manj bi bilo prehladnih obolenj in nesreč na poti in kasne je tudi manj invalidnih oseb. Podatki nesreč na poti na delo in z dela koprske komunalne skupnosti nam pokažejo naslednje (število nesreč po podružnicah) Le:o Koper in Piran Sejana Postojna Ilirska Bistrica Skupaj 1.957 1.12 35 41 35 223 iflea 174 84 39 34 331 1961 203 64 30 34 33! 1962 243 62 32 23 360 Torej so porasle nesreče na poti na delo in z dela v obalnem pasu koprske komunalne skupnosti, medtem ko se v ostalih podružnicah število nesreč celo zmanjšuje. Vzrok temu je prav gotovo nagel razvoj motorizacije in dejstvo, da se v ostalih predelih oziroma podružnicah vozijo delavci z vlakom, v obalnem predelu, kjer so avtobus-ni prevozi dražji, se vozijo delavci na delo v večjem številu s kolesi in motorji, kate-te uporabljajo za prevoz zaradi blage zime vse leto. V letu 1962 Pa je najbolj poraslo število nesreč oseb, ki prihajajo na delo z motorji. če pri tem upoštevamo dejstvo, da Se je zaradi potrebe vozilo na delo vedno več ljudi, potem je nujno, da bodo podjetja Prisiljena organizirati cenene in varne prevoze zaposlenih. To je nujno potrebno rav-no v obalnem področju, kjer je število motornih vozil in voznikov vsak dan večje Pomiriti pa bo potrebno tudi kontrolo nad usposobljenostjo posameznikov za vožnjo z Motornim kolesom. Neprevidnim osebam in poznanim alkoholikom pa naj bi se prepo-Vedala uporaba motornih vozil V letu 1962 j® bilo kar 6 smrtnih nesreč na poti na de-oziroma z dela in to predvsem z motorji. Veliko število pa je prehladnih obolenj, ki *erjajo daljšo odsotnost z dela. ^ naši delovni organizaciji se vozi cca 35 % vseh zaposlenih bodisi s kolesi ali mo-*0mimi kolesi, veliko število pa je onih, ki se vozijo z avtomobili in avtobusi. Točne-^ števila vozačev niimmo, ker je veliko število takih, ki se vozijo samo občasno ter ^*rn ne pripada pravica do plačila prevoznih stroškoy.ker pač ne stanujejo v oddaljeno-3 km od delovnega mesta Po sklepu DS-a podjetja povrne podjetje vsem tistim, ki stanujejo vsaj 3 km od tovarne prevozne stroške v višini nad l-OOO-- din. Ugotavlja pa Se< da koristi prevozne stroške za prevoz z javnimi sredstvi komaj 70 % vseh upravičen-Cev, ostali pa se vozijo na delo z lastnimi prevoznimi sredstvi bodisi s kolesi ali mo-^ rnimi vozili Tako se kljub skrbi delovne organizacije veliko število ponesreči (v le-u 1964 kar 16 do 90) ali pa ostajajo na bolniškem dopustu zaradi prehladnih obolenj. Tovarna je v letu 1964 prispevala za prevoze delavcev 8.511 040 dinarjev, sami delavci pa so prispevali 2-731 000 din. Če k temu znesku prištejemo še izgubo delovnega časa zaradi odsotnosti z dela zaradi nes.-eč na poti na delo in z dela ter zaradi raznih prehladnih obolenj, ki imajo svoj vziok v neuiejenem pievozu na delo, po tem so stroški zaradi prihajanja na delo sorazmerno visoki ter se letno povzpnejo na cca 10,000 000 din. To pa predstavlja visok izdatek za delovno organizacijo. Prevoze v naši tovarni bo potrebno urediti tako, da se bo organiziral iz krajev, kjer je več delavcev redni avtobusni pievoz (z lastnimi prevoznimi sredstvi), ki naj bi bil obvezen za vse tiste delavce, ki nimajo lastnega osebnega avtomobila To je pomembno tudi zato, ker se dnevno vozi povprečno 228 delavcev, za kar se plača me sečno 714 250- din največja oddaljenost od kraja bivanja do delovnega mesta je 22 km. a največje število sodelavcev pa se vozi na relaciji od 5 - 9 km Osebni standard delavcev Nizek osebni standard je nedvomno posledica nizkih osebnih dohodkov posameznikov Ugotavljamo, da so dobrine kot obleka, prehrana in drugo zelo drage ter jih človek skoraj ne more nabavljati v taki meri kot bi želel- Iz navedenega razloga prične štediti človek pri hrani, kar se pri mladem človeku odraža v šibkej ši telesni konstituciji in njegovi odpornosti napram boleznim. Osebni dohodek je odvisen od množine in kvalitete dela, ki ga človek vlaga v delovni proces, čim bolj kvalitetno je delo, tem večjo udeležbo ima proizvajalec pri sredstvih za osebne dohodke. Kvaliteta dela pa je pogojena v izobrazbi človeka. Če gledamo prebivalstvo po šolski izobrazbi, vidimo, da je v obalnem pasu največ oseb brez šolske izobrazbe (občina Koper 16,7 %, Izola 13,04 % itd ), a nepismenih je v občini Koper g,15 %, Izola 6,06 %) Temu primerna je tudi kvalifikacija zaposlenih, saj je več kot 75 % vseh zaposlenih nekvalificiranih ali polkvalificiranih. Osebni dohodki so se gibali od povprečnih 34 605 din na zaposlenega v prvem tromesečju 1964 do 41 107 - din v tretjem tromesečju 1964- Vsekakor se kaže premik navzgor, vendar je še vedno 10,9 % tistih zaposlenih, ki zaslužijo od 25 000 " din do 50 000 - din mesečno (SRS 11,7 %) Naj večje število (67,5 %) Je zaposlenih, ki zaslužijo do 80 000 din, nad go 000 din pa jih je 4,7 % (SRS 4-65 %) Vsi ti podatki se sicer nanašajo na občino Izola, vendai skoraj v celoti držijo tudi za naše podjetje Osebne dohodke najnižjih kategorij ne moremo obiavnavati iz socialnega aspekta,pač pa jih moramo obravnavati zgolj iz ekonomskega Sodelavci, ki imajo niz'k e osebne dohodke, si tudi težko zadovoljivo uredijo svoje osebno življenje in prinašajo probl® me iz svojega osebnega življenje na delovna mesta, kar piecej zavira njegov proiz vodni uspeh Glede na stalno zviševanje življenjskih stioškov se bodo morali zviševati tudi osebni dohodki To je potrebno tudi zato, ker so osebni dohodki v naši delovni organizaciji ob približno enakih specifičnih pogojih pri nas, neprimerno višji. Višji osebni dohodki pa so odvisni od višje produktivnosti dela torej od boljšega gospodarjenja nas vseh, kar pa je zopet Odvisno od urejenega družbenega standarda zaposlenih delavcev Na produktivnost pa vplivajo vsi faktorji, ki sem jih naštel do sedaj. Izhod iz tega nizkega osebnega standarda ni morda toliko v nenehnem zviševanju osebnih dohodkov posameznika kot v neposrednem izboljševanju človekovega družbenega standarda. V kolikor bo družbeni standard visok, se bo pričel dvigovati tudi osebni Morda je ta predpostavka precej drzna, vendar bi sodelavci v urejenem družbenem standardu (prehrana, stanovanje, pomoč, otroško varstvo) imeli več možnosti, da porabijo več denarja za svojo osebno potrošnjo (obleka, obutev itd.). Če pogledamo, kaj je naloga socialnega delavca pri vseh teh problemih, potem vidimo, da bi moral socialni delavec v delovni organizaciji: •• analizirati stanje družbenega in osebnega standarda v delovni organizaciji, - izdelati program na področju družbenega standarda, ki naj bi bil zasnovan na real nih možnostih uresničitve, - seznaniti s stanjem in programom s področja družbenega standarda vse zaposlene v tovarni, orga~" samoupravljanja ter politične organizacije in jih zainteresirati za rešitev teh problemov, - tesno sodelovati z ostalimi delovnimi organizacijami v komuni, da bi pristopili k skupnemu reševanju določenih ključnih problemov standarda (prehrane, varstva otrok itd.), začeli z akcijo, da se pristopi čim hitreje k izboljševanju družbenega standarda tudi s prispevanjem koristnikov,. " osebni standard pa polagoma dvigati z vedno večjim vključevanjem delavcev v razne izobraževalne procese v tovarni in izven nje (s prispevanj em tovarne), da bodo lahko proizvajalci sposobni obvladati zahteve delovnega mesta. K reševanju teh problemov bo potrebno pristopiti takoj, saj postajajo iz dneva v dan bolj pereči Ostala dejavnost na področju socialnega varstva: V okviru socialne sligbe se rešujejo tudi ostali socialni problemi posameznika, ki se dnevno pojavljajo Socialna služba prične reševati določen problem, ko dobi pismeno prošnjo ali prijavo V prvem razgovoru skušamo ugotovrti oziroma spoznati problem, njegovo težino ter nujnost rešitve problema Nato napravimo skupno s stranko načrt, kako bi rešili določen problem Največkrat gre za kakšen nasvet v osebnem ali deloviem življenju r.li pa kakšno reševanje preko ostalih organizacij in zavodov v okviru komune Poleg tega pa sodeluje socialni delavec pri vseh vprašanjih družbenega standarda v tovar ni: skupno z zdravstveno in kadrovsko službo sodeluje pri raznih namestitvah, premestitvah žena, invalidov, borcev in mladine Opravlja pa še tudi druge naloge kot so razne analize, ankete in drugo Socialni delavec in zdravstvena služba se v zadnjem času srečujejo z zelo akutnim problemom, ki se pojavlja z vedno večjo samo -stojnostjo delovnih enot Gre za zaposlovanje oseb, ki so iz različnih vzrokov pridobitno manj sposobne ter ne morejo opravljati dela oziroma niso produktivne tako kot so ostali delavci Delovne enote se teh sodelavcev branijo, saj jim ovirajo proizvodni proces ter ustvarjajo nezadovoljstvo pri zdravih sodelavcih (na žalost je res tako) Če se hočemo izogniti temu, moramo čimprej pristopiti k fonniranju posebne delovne enote, kjer bodo delali samo taki delavci Organizacija oz,formiranje te delovne enote je postala v sedanjem obdobju prav nujnost Nakazani problemi so le del celokupnih problemov, s katerimi se srečuje socialna služba v podjetju in s katerimi se srečujejo tudi proizvodne delovne enote pri izpolnjevanju plansko določenih nalog Potreba pa bo skrb vseh zainteresiranih, da se bo vedno več sredstev vlagalo tudi v proizvajalca Ciril Koprivc AKTUALNOSTI IZ NAŠIH REVIJ Mladoletniško prestopništvo in naša družbena skrb Občan, 1965, (št 7 ) Mladoletniško prestopništvo zajema čedalje večji obseg, že °d leta 1960 stalno narašča V letu 1963 je naraslo za lg%, v letu 1964 za 20 %> torej v zadnjih dveh letih sko raj za 38 %• Koncentracija mladinskega prestopništva je zelo velika v mestih in industrijskih središčih Skoraj 90 % vsega mladinskega kriminala je na področju mest Ljub Ijane, Maribora in Celja. Nadaljnja značilnost zadnjih let je, da izvršujejo kazniva dejanja vse češče v združbah in da število teh združb iz leta v leto narašča. Združbe pa so posebno nevarne, ker potegujejo v svoj krog veliko število mladoletnikov, ker imajo močan vpliv na ostalo mladino zaradi drznih podvigov. Med delinkventno mladino je vedno več mladoletnikov iz gmotno dobro ali celo zelo dobro preskrbljenih družin Zaradi takšne situacije nas mora resno zaskrbeti, zlasti še zato, ker ni nobene opore za domnevo, da se bo stanje izboljšalo. Specializiranega pedagoškega kadra za delo z vzgojno zanemarjeno mladino praktično nimamo (razen socialnih delavcev). še mnogo manj ugadno je stanje vzgojnih zavodov, ki so v starih gradovih razen Prehodnega mladinskega doma v Ljubljani. Te stavbe nimajo pogojev za uspešno vzgojno delo. Mladino je treba vzgajati sredi življenja in v kulturno urejenem okolju - sicer ne moremo pričakovati, da se bo rehabilitirala. Odločiti se bo treba za zgraditev več sodobno urejenih vzgojnih zavodov. V šolah bo treba zaposliti socialne delavce za delo z vzgojno problematično mladino. Odraslo mladino bi bilo potrebno v čim večjem števi-Ju zaposliti v prostem času z udejstvovanjem v športnih organizacijah, kulturnih in tehničnih krožkih, mladinskih klubih itd , vendar samo pod vodstvom odraslih. Naloge družbe torej niso lahke, zahtevale bodo temeljitega dela in več finančnih sredstev. Vendar če pomislimo, da smo doslej razmetoma malo storili in še manj dali, se ne 0 tefko odločiti, saj bomo dali za svoje otroke, zato da prihranimo sebi in njim nepotrebna razočaranja in težave v življenju. Janko Vodopija Telesna kultura in gerontologija Naši razgledi, 1965,(št 6 ) Športni zdravniki in pedagogi o telesni kulturi v letih staranja. V septembru 1964 leta je bil v obmorskem mestu Warnemunde pri Rostocku mednarodni kongres, na katerem je 51 raziskovalcev poročalo o problematiki športa in telesne kulture starejšega človeka. Kongresa se je udeležilo čez 300 zdravnikov in športnih pedagogov iz osmih evropskih držav. Povzemamo nekaj glavnih misli. Raziskovalno delo na področju telesne vzgoje je bilo vse doslej omejeno na obdobja otroštva, pubertete in adolescence, za nadaljnje obdobje pa se je bolj ali manj o-mejevalo na vprašanja športnega treniranja in tekmovanja, na vprašanja maksimalne obremenitve in pd. Normalno se stara človek hitreje telesno kakor duševno. Sodobna medicina vztrajno odkriva vzroke in pojave staranja, hkrati pa nakazuje tudi sredstva proti prezgodnjemu staranju. Med splošno znane činitelje, ki pospešujejo staranje, sodi nedvomno negibno bivanje v zaprtih prostorih, nepravilna in preobilna hrana ter velika potrošnja škodljivih poživil Hrana v vrednosti samo 2 000 kalorij na dan je za organizem starejših bolj priporočljiva od škodljivega obilja, ki vodi do prebavnih težav in rejenosti. Važna je pravilna aktivnost organov čim več vedo zdravniki o procesih staranja, tembolj se zavzemajo za športne dejavnosti, s katerimi je možno pospešiti krvni obtok ter tako bolje oskrbeti celice s kisikom, številna obolenja kardiovaskularnega sistema in smrtni primeri zaradi srčnega infarkta so nedvomno posledice škodljivih vpil' vov današnjega življenjskega tempa in drugih škodljivih vplivov civilizacije. Vstarosti so zmanjšane umske adaptacijske sposobnosti .miselni procesi potekajo počasneje,nastopa pozabljivost in podobno. Danes traja življenjskadelovna doba do 60 ali 65leta,nakarnastopapraznina.Za vsakega upokoj en ca moramo naj ti delo ozi roma možnos t, da posreduj e s voj e izkušnj e naprej že v mlado-sti bi morali pripravljati ljudi na prijetno starost, ki naj bi bila izpolnjena z življenj610’ z aktivnostjo Smotrne telesne vaje so za starejšega človeka zelo koristne. Uspehi raziskovalnega dela so pokazali, da je človeku možna pomoč s telesnimi vajami v vseh obdobjih živ" Ijenja. Ne gre samo za določeno zaviranje procesov involucije, temveč celo za izbolj' šanje organov; za okrepitev srca in mišic, za povečanje gibljivosti v sklepih, za boljšo pljučno kapaciteto in za izboljšanje delovne sposobnosti, človeka bi bilo treba tako vzgojiti, da bi se vsaj v obdobju od 30 do 60 leta ukvarjal s športom. Nekateri so proti priložnostni aktivnosti, posebno v primeru, č6 pomeni za netreniran organizem maksimalno obremenitev Priložnostni šport utegne bolj škodovati, kakor koristiti, sta' rosti v prid je redna aktivnost Zelo priporočljive panoge za stare ljudi so; plavanje, smučanje, izletništvo, gimnastične vaje , kolesarjenje Pri treniranju starih ljudi so ugotovili, da se jim je povečal sprejem kisika za ]0 % Pravilno dozirana športna ak tivnost sodi med sredstva, kr zavirajo procese staranja Vadva krepi preobremenitevšk0^ Tudi duševno razpoloženje se je izboljšalo pri tistih, ki so se posvetili telesnim vajam Potrebno je propagirati telesno kulturo za vsa starostna obdobja in graditi vadišča ne samo za mladino, temveč tudi za ljudi v obdobju zrelosti in starosti. Drago Ulaga Pogled v gerontologijo Naši razgledi, leto 1965. (št 6 ) V moskovski reviji " Znamja J' je bil puobčen članek, ki prikazuje poglede in misli vodilnega sovjetskega gerontologa Mas čuka o pomenu sodobne geiontologije Ker pri nas o ciljih in dosežkih sodobne gerontologije malo vemo, bomo izbrali iz njegove iz jave nekaj značilnih podatkov. Staranje je naraven in neogiben pioces Naša nesreča ni v tem, da smo umrljivi, ampak v tem, da samo malo ljudi dočaka svojo naravno tj. globoko starost Večina ljudi ne umre od starosti kot take, marveč od bolezni, ki povzročajo prezgodnje odmiranje organizma. Gerontologija se bojuje za življenje, ki bo dolgotrajno, zdravo in aktivno To je torej veda o podaljšanju normalnega človeškega življenja O staranju organizma poznamo v znanosti več kot dvesto različnih hipotez in teorij, nobena pa ne daje kom pleksne rešitve problema, kes ne upošteva v zadostni mesi vpliva bioloških kakor tu di socialnih faktorjev na osganizem Večina znanstvenikov meni, da bi bila naiavna starost človeškega organizma sto let Marčuk navaja konkretne primere mnogo višje starosti Na nekaterih starčkih nad 80 let. proučujejo ob pomoči medicinske aparature spremem be v živčnem sistemu, v notranjih organih i dr. Raziskujejo tudi psihološke in druge Pogoje V gesontološkem laboratoriju raziskujejo zlasti ostarele celice Te raziskave segajo k najbolj skritim lastnostim ž»ve materije in k njeni zmožnosti samoregulacije Pospeševanje, usmerjanje te zmožnosti je ena izmed poti k podaljšanju življenja Gerontologom pomagajo pri tem geriatri, ki se ukvarjajo z ugotavljanjem in zdsavlja niem izrazito patoloških simptomov v zvezi s staranjem organizma Profesor Marčuk posebej poudarja pomen socialnih razmer za podaljšanje človekove ga življenja V Sovjetski zvezi se je v necelem polstoletju povprečna dolgost človeškega življe nia kar podvojila medtem ko je pred revolucijo znašala 32 - 33 let, je sedaj že do Segta 70 let Potemtakem je temeljita sprememba družbeno ekonomskih pogojev 2 nji 79 hovira višjim življenjskim standardom podarila svojetskemu človeku skoraj štirideset let življenja Ni se povečala samo dolgoživost, temveč se je zmanjšala tudi umrlji -vosi. Po številu oseb. ki so stare nad 90 let, je sploh dosegla svetovni rekord. Nova gerontologija se trudi, da bi ne samo opočasnila biološko likvidacijo človeka v obliki staranja, marveč da bi tudi kar se da prikrila njene simptome in tako zagotovi la tem množicam starih nekaj tistega življenjskega veselja, ki so o njem mislili, da je samo privilegij mlajših ljudi Za to so pa potrebni materialni pogoji, ki jih lahko uredi samo družba, v kateri je bi la izvedena socializacija ekonomske podlage družbenega življenja Vsekakor smo v prizadevanju gerontologije, da se podaljša človeško življenje in čim-bolj zmanjšajo starostne nadloge, dospeli k najlepši spojitvi socialnega, medicinskega in etičnega napredka Božidar Borko »VESTNIK SOCIALNEGA VARSTVA SRS“ - Izdaja Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo SRS, Ljubljana - Tiska Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, Vožarski pot 12. Dano v tisk maja 1965 v 650 izvodih. - Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik dr. Viljem Lippai, Ljubljana. Uredništvo in uprava sta v Ljubljani, Zupančičeva 6, telefon 23-115 Vestnik izhaja v 6 številkah na leto. Naročnina za leto 1965 znaša 1000 din,- Ta številka stane 300 din. OPOZORILO NAROČNIKOM! Prosimo, da naročnino nakažete na tekoči račun št.: 600-11-615-75. Prosimo naročnike, ki so v zaostanku z naročnino za leto 1963 in 1964, da jo čimprej poravnajo.