glasilo občine velike lasce datum izida: 27 .maj 2009 Intervju s častno občanko Marijb Gorše Perhdj Napotfe'd prireditev ob občinskem kazalo: Zupanov uvodnik 3 Program prireditev ob občinskem prazniku 4 Osrednja občinska slovesnost 5 Pogovor z Marijo Gorše - Perhaj 6 Javni razpis za najem športne dvorane 7 Povzetek letnega poročila VOKA, Ekološki otok v Dolščakih 8 Projekt Pasavček 9 Obisk ministra za šolstvo na šoli 10 Srečanje s pisateljico, Srečanje s starši, Uspeh Anje Juvanec 11 Tek trojk, 13. Krpanov kros 12 Dan treh generacij, Miha Žužek med najboljšimi gralci 14 Program »Turjaški dnevi 2009« 15 Drugi večer kvartetov Turjak 2009 16 Izšel je tretji zbornik »Pesem si« 17 Predavanje o rimskem zidu, Prva velikolaška tržn ca 18 Pravljični svet naših krajev 19 Svetovni dan knjige 20 Materinski dan v Robu, Dosežki KUD Rob 21 Velikolaški festival 22 Sedemnajsti pohod po Velikolaški kulturni poti 23 Lokostrelci na Turjaku, Tekmovali smo v Italiji 24 Mali nogomet - Mina 25 Namizni tenis, Cestno kolesarstvo 26 Polnjenje življenjske energije 27 Pomlad na Gradežu 28 Zaključek praznovanja na Gradežu 30 Delavnica oskrbe travniških sadovnjakov 31 Naravo ohranjamo zaradi sebe 32 Parnas vabi 33 Ulaka 2009 34 Ptice mokrišč in bistre vode 35 Novičke iz VRT-a 36 Regijski kviz Mladi in kmetijstvo 37 Nova pridobitev doma veteranov v Krvavi Peči 38 Moto sekcija društva Krpan 39 Jubileji Marije Grebene in Ane Zakrajšek 40 Utrinki občnega zbora društva upokojencev 41 Podjetniške novice 42 Pisma 43 Iz poslanske pisarne 44 Stranke 45 Na obisku ... v domačem kraju 46 Pisma 48 Zadnje slovo od predsednika KUD Marij Kogoj 49 V spomin 48 Kino spored 49 V spomin/Zahvale 50 trobla Občine Velike Lašče ISSN 1408-5852 ISSN 1408-5852 Tisk: Tiskarna Peterim, s.p. Letnik 15, številka 3, Naslov uredništva: 27. maj 2009 Trobla, Levstikov trg 1, Izhaja sedemkrat letno, 131 5 Velike Lašče. gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno. Tel.: 01/781 03 70 Naklada: 1.510 izvodov E-pošta: trobla@velike-lasce.si Izdajatelj: Občina Velike Lašče Izdajateljski svet: Anton Zakrajšek, Prispevke za Troblo Anton Benjamin Strah, lahko oddate tudi Peter Podlogar, v nabiralnik, ki se nahaja Urša Vesel, Andrej Kraševec, v hodniku Franci Pečnik, Urša Modic, pritličja občinske stavbe. Jože Starič, Franci Modic Odgovorna urednica: Majda Kovačič Cimperman, v.d Uredniški odbor: Nuša Dedo Lale, Majda Kovačič Cimperman, Naslednja Trobla izide v sredo 8. julija 2009. Prispevke oddajte najpozneje do 24. junija 2009. Ana Porenta, Veronika Vasič, Boris Zore Lektoriranje: Nuša Dedo Lale Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peč rotografija na naslovnici: .TTahir.si Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira evropska unija Evropski socialni sklad ŠTIPENDIJA JE NAJBOLJŠA INVESTICIJA! JAVNI POZIV K ODDAJI VLOG ZA IZBOR DELODAJALCEV V REGIJSKO ŠTIPENDIJSKO SHEMO LJUBLJANSKE URBANE REGIJE ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2009/2010 Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je objavila javni poziv delodajalcem za vključitev v program posrednih kadrovskih štipendij v okviru Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije. Štipendija iz Regijske štipendijske sheme je sestavljena iz: • dela, ki ga iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije zagotavlja subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni oz. štipenditor (RRA LUR) v višini 50 % dodeljene kadrovske štipendije, vendar največ v višini 30 % minimalne plače skladno s 37. členom Zakona o štipendiranju (v nadaljevanju: ZStip); • preostalo polovico pa zagotavljajo delodajalci, pri katerih se bodo štipendisti zaposlili za čas trajanja izobraževalnega programa oz. za čas sklenitve pogodbe o štipendiranju. Štipenditor lahko zagotovi sofinanciranje obveznosti delodajalca v višini do 40 % višine štipendije tudi s strani občin. Sredstva občin so sredstva iz proračunov občin in drugih virov. Rok za oddajo vlog je 19. junij 2009. Vsebino poziva in prijavni obrazec ter vse ostale informacije najdete na spletni strani www.rralur.si. A G E 0_S S rn, NVO STIČIŠČE SRCA SLOVENIJE [] Naložba v vašo prihodnost OTERVip D€LND FINANCIRA EVROTSKhUMJA Evropski socialni sklad SREČANJE PREDSTAVNIKOV NEVLADNIH ORGANIZACIJ OSREDNJESLOVENSKE REGIJE V četrtek, 16. aprila 2009, je na geometričnem središču Slovenije v Spodnji Slivni potekalo srečanje, ki gaje organiziralo regionalno stičišče nevladnih organizacij (NVO) Osrednjeslovenske regije. Namen srečanja je bila predstavitev NVO stičišča Srca Slovenije in posvet z društvi o pričakovanjih, ki jih imajo od regionalnega stičišča, hkrati pa je bila to odlična priložnost za m reže nje med NVO Osrednjeslovenske regije. Simbolično je bila prva uradna predstavitev projekta locirana prav na geometričnem središču Slovenije in s tem poudarja pomen regionalnega stičišča kot središča za podporo nevladnim organizacijam. V Osrednjeslo-venski regiji deluje veliko število društev, neprofitnih zavodov in drugih nevladnih organizacij in številne občanke in občani namenijo ogromno svojega časa za delovanje v njih. Vsi pa se srečujejo s podobnimi težavami pri vodenju društev, ker si zaradi skromnih sredstev, ki jih uspejo pridobiti, ne morejo privoščiti strokovnih storitev, s pomočjo katerih bi se brez skrbi za pravilnost poslovanja, več časa lahko namenili vsebini dela oziroma dejavnostim društev. Poslanstvo regijskih stičišč je krepitev tako nosilca stičišča kot nevladnih organizacij, katerim zagotavlja podporo, kot so: pravna pomoč, računovodske storitve, pomoč pri komunikaciji projektov, pomoč pri kandidiranju na razpisih, izdelava spletnih strani idr. Predstavnica Ministrstva za javno upravo, Polonca Šega, je na novinarski konferenci izpostavila še eno šizmed nalog stičišča, in sicer krepitev civilnega dialoga in vpliva NVO na politike. Zato smo v torek, 19. maja 2009 v Domžalah izvedli regionalni posvet s predstavnikom Nevladne delovne skupine o aktualnih spremembah Zakona o društvih. Na posvetu smo se pogovarjali o tem, kaj se je na podlagi ZDru-1 spremenilo, katere določbe je najtežje spoštovati oziroma katere povzročajo največje težave, obenem pa ne prinašajo pozitivnih učinkov ipd. Predloge sprememb zakona, pripombe in komentarje lahko še vedno oddate tudi na spletnem forumu forum.cnvos.si, kjer je v ta namen odprta posebna tema. Na podlagi zbranega gradiva bo NDS pripravila predlog sprememb zakona in jih predvidoma septembra predstavila na nacionalnem posvetu. UKREPAMO ZA IZBOLJŠANJE GOSPODARSKE IN SOCIALNE SITUACIJE V SLOVENIJI Poslanska skupina SDS je vložila zahtevo za sklic izredne seje DZ, na kateri bi obravnavali paket ukrepov SDS za izboljšanje gospodarske rasti in pet zakonov, ki jih je vložila poslanska skupina. Bistveni razlog za te poteze je dejstvo, da je Slovenija izredno hitro, v manj kot pol leta, padla iz visoke 4% gospodarske rasti v območje globoke depresije oziroma zmanjšane rasti. Slovenija izgublja več kot je povprečje EU in še precej več kot v nekaterih drugih tranzicijskih državah (Poljska, Češka). Če smo pred tem pospešeno zmanjševali zaostanek za EU, sedaj zaostanek pospešeno povečujemo. Ves čas opozarjamo, da vladni ukrepi niso primerni, pravi, niti zadostni. Tem opozorilom se zadnje čase pridružujejo tudi Evropska komisija, OECD ter drugi domači in tuji analitiki. Kot kaže Vlada tava, primernih in učinkovitih ukrepov ni pripravila, v svežnjih ni nič, vlada se prednostno posveča zadevam, ki z oživitvijo gospodarstva nimajo nobene povezave, (izbrisani, odvetniki, notarji ...), iz ust predsednika vlade, Boruta Pahorja, in ministrov pa prihajajo predvsem grožnje o modernizacijah - pokojninskega sistema, delovne zakonodaje, socialnih pravic - npr. ukinitev dijaške prehrane itd. Od volitev je PS SDS vložila 11 protikriznih zakonov (nekatere večkrat), vlada pa le 6, vključno z zavestno sprejetim fiktivnim rebalansom in zakonom o subvencioniranju polnega delovnega časa, katerega je OECD posebej ocenil in izpostavil kot neprimeren protikrizni ukrep. Predsednik SDS, Janez Janša, je 24. aprila predstavil Paket ukrepov za izboljšanje gospodarske in socialne situacije, ki ga je pripravil strokovni svet SDS, istočasno pa je bilo vloženih tudi 5 zakonov, s katerimi se predlaga zelo konkretne rešitve za pomoč gospodarstvu, za ublažitev krize, poživitev porabe in poenostavitve poslovanja podjetij z državo. Z zakonom o javnih financah bi podjetnikom in gospodarskim družbam omogočil, da bi z enim samim nakazilom plačali vse obveznosti, ki jih imajo do države oz. državnih institucij, država pa bi nato nakazilo razpršila po ustreznih postavkah. Zakon o pomoči gospodarstvu v času krize s spodbujanjem zasebne potrošnje predvideva dva temeljna ukrepa: prvi so subvencije v višini 10.000 evrov mladim družinam in posameznikom, ki še niso dopolnili 33 let, ki prvič rešujejo stanovanjski problem, in določilo, da ministrstvo za finance pripravi ustrezne ukrepe, s katerimi bi se omililo najemanje hipotekarnih posojil. Drugi ukrep pa je subvencioniranje zamenjave starega osebnega avtomobila za novo, okolju bolj prijazno vozilo v višini 1000 evrov na vozilo. Predlog novele zakona o dohodnini med drugim uvaja poenostavljeno ugotavljanje davčne osnove za obdavčitev za večje število davčnih zavezancev, ki imajo dohodke iz dejavnosti, predlog novele zakona o davku od dohodka pravnih oseb predvideva znižanje splošne davčne stopnje. Novela zakona o DDV prinaša novost, da se preplačan DDV vrne takoj po obračunu, v 7 dneh. Predlagana je tudi znižana, 8,5-odstotna davčna stopnja za dejavnosti, ki jih dopušča evropski pravni red. Pred nami pa je tudi pomemben čas, ko bomo državljanke in državljani volili svoje predstavnike v Evropski parlament. Volili bomo 7 od 736 evropskih poslancev. Svet SDS je med prvimi potrdil listo SDS za volitve v Evropski parlament. Nosilec liste je podpredsednik SDS dr. Milan Zver. Na listi so še podpredsednica SDS dr. Romana Jordan Cizelj, nekdanja ministrica za zdravje in predsednica Gospodarskega foruma SDS Zofija Mazej Kukovič, nekdanji minister za notranje zadeve in predsednik Odbora za notranje zadeve v Strokovnem svetu SDS Dragutin Mate, nekdanji poslanec v državnem zboru RS Mirko Zamernik, uspešna podjetnica in dobitnica olimpijske medalje v slalomu Katja Koren Miklavec ter mednarodni tajnik SDS in nekdanji direktor Urada vlade za komuniciranje mag. Anže Logar. Z namenom, da bi občanke in občani Občine Velike Lašče bolj spoznali delo Evropskih institucij, predvsem pa Evropskega parlamenta sem v sodelovanju z OO SDS Velike Lašče na POSLANSKI VEČER kot svojega gosta povabila predstavnika mlade generacije na listi SDS za volitve v EP mag. Anžeta Logarja. V prijetnem in sproščenem klepetu, ki ga je s svojim petjem polepšala Amadeja Pečnik smo preživeli prijeten večer in se seznanili z delom evropskega poslan- Ne zamudite torej drugih volitev slovenskih poslank in poslancev v evropski parlament. Vabim vas v poslansko pisarno v ponedeljek, 8. junija, med 17.30 in 19.00 v društvene prostore na Občini Velike Lašče. Lahko me pokličete na tel.: 01/478 95 35 ali se mi oglasite po e-pošti: alenka. jeraj@dz-rs.si. Informacije o mojem delu lahko najdete na: www.alenkajeraj.sds.si. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije Poslanka v DZ Alenka Jeraj izroča znak SDS predsednici SDM Tini Jaklič. gresu, da izvoli za predsednika SDS že dosedanjega predse-dnia Janeza Janšo. Velike Lašče je 11. maja obiskala skupina poslancev Slovenske demokratske stranke: Alenka Jeraj, Jožef Jerovšek, mag. Štefan Ti se I. Aleksander Zorn in Maja Prezelj. Sprejel jih je naš župan jim orisal stanje v naši občini, obiskali so šolo, telovadnico, nastajajoči park in se v spominski sobi seznanili s kulturno dediščino vel i kolaški h velikanov Levstika in Stritarja. Občinski odbor SDS Velike Lašče SDS Slovenki demokrati in demokratke v Občinskem odboru Velike Lašče smo se v letošnjem letu kar nekajkrat sestali in se pogovorili o delu naših članov v občini in na državnem nivoju. Naši poslanci in poslanke v Državnem zboru se s konkretnimi predlogi in amandmaji trudijo za hitrejše reševanje gospodarske krize v kateri smo se znašli, v občini pa se svetniki SDS v Občinskem svetu in odborih trudimo, da bi potekal razvoj naše občine tako, da bi našim občanom omogočil prijetno bivanje in hitrejši razvoj v občini. Poslanska skupina z županom in predsednikom OO SDS na trgu v Velikih Laščah. Toko smo se srečali na letni in predkongresni konferenci in se seznanili s predlaganimi spremembami statuta in izvolili delegata za 9. Kongres SDS. Izvoljeni delegat je bil naš župan Anton ZakrajŠek, kongresa pa sta se udeležila Še predsednica ŽO Obljubljanske regije Ladka Deterding in predsednik OO SDS Velike Lašče Anton B. Strah. Na konferenci je poslanka v DZ Alenka Jeraj podelila priznanja - znak SDS- nakaterim članom našega občinskega odbora. Po pregledu gradiva za kongres smo soglasno potrdili predlog, da predlagamo kon- Drage športnice in športniki! Lepo vabljeni na prvi rekreacijski tek Petra Klepca v idilično zgornjo kolpsko dolino. Tek se bo začel v soboto, 27. junija, ob 10.00 na glavnem trgu v Osilnici. Dolžina teka je 10 kilometrov, startnine ni, dobrodošli pa so prostovoljni prispevki. Zmagovalec kategorije dobi medaljo in nagrado, vsak udeleženec teka pa spominsko priznanje in malico. Organizator: Občina Osilnica Prijave sprejemam dva tedna pred prireditvijo. Za dodatne informacije in prijave sem dostopen na: Gsm: 041 602 423 in Elektronski naslov: maroltmetod@yahoo.com Metod Marolt na obisku ... v domačem kraju Rašica, oziroma Rašca kot ji že stoletja rečemo domačini, se omenja od leta 1230 oziroma 253 let za najstarejšim slovenskim mestom Ptuj, ki se kot (civitas) mesto prvič omenja leta 977, do koder so skozi naše kraje potovali Rimljani že pred našim štetjem. Poleg čaščenja rimskih bogov so častili tudi orientalskega boga Mitre do leta 300 (Konstantin). Obeleženja so v Spodnji Hajdini in Zgornjem Bregu, a najzanimivejše je v Rožancu v Beli krajini. Tu je v eno od skal ob rimski poti upodobljen bog Mitre, ki po naročilu stvarnika zakolje belega bika. Iz krvi se razvije rastlinstvo, iz bikovega semena pa živalstvo (vera po vsej verjetnosti izhaja iz Perzije). Ob rimskih poteh, zlasti ob križiščih in tekočih vodah je človek iskal svoj prostor pod soncem. Naravne danosti in potrebe potujočih je izrabljal v svoj prid. Sirila so se naselja in potrebe ljudi. Človek se je prilagajal, socializiral in obdržal. V vsaki organizirani družbi pa se je našel nekdo, ki je mislil drugače in imel zaradi tega v življenju težave, a ravno taki ljudje so bili, so in bodo nosilci napredka družbe. 1508. leta se je rodil Primož Trubar. Za Rašco je to prelomno leto, kajti nad vas leže koprena prekletstva, ker se je leta 1535 kot duhovnik uprl nadrejenim. Bil je proti odpustkom, postu, romanju in zidanju novih cerkva in se vse bolj odkrito zavzema za protestantizem. Po tem obdobju je ljubljanski škof Tekstor ostro nastopil proti protestantizmu in Trubar leta 1548 zaradi nevzdržnih razmer pobegne na Nemško. Leta 1551 izda svoji prvi knjigi: Catechismus in Abecedarium. Trubar je nato živel v Derendingenu, kjer je bil protestantski župnik od 1565. leta in vse do svoje smrti 29. junija leta 1586. To obdobje je Slovencem, če ravno na tujem ohranilo Trubarja, njegova dela in njegov grob. 1528. leta Turki na svojem uničevalnem pohodu prijezdijo in se utaborijo na logu pod vasjo. Ropajo, požgejo vas in cerkev. Ker pa kip sv. Jerneja ni zgorel mu iztaknejo oči, posekajo roke in uničijo barvo. Uničeni svetnik pa naj bi očeta Trubarja stal dvajset ogrskih zlatnikov pri nekem hrvaškem podobarju. 1688. leta je družina Virant- Šimenova z Rašce podarila in vzidala v takratno župnijsko cerkev v Skocjanu (po komaj sto letih, ko so se tja zatekali protestantski pridigarji, tudi Jurij Dalmatin (1547-1589) kropivni kamen z vklesanim priimkom VERANT in letnico 1688, kot dokaz vdanosti in pokorščine, kajti hiše in hleva se je držalo prekletstvo (ljudsko izročilo). Vsekakor pa je to pomemben podatek, da se je rod te družine obdržal tako dolgo, do današnjih dni. 1765. leta je bila po vsej verjetnosti obstoječi cerkvici sv. Jerneja na Rašci prizidana današnja cerkvena ladja, kar dokazuje^vzidani cerkveni kamniti portal z letnico 1765, župnija Skocjan pa je podarila, oziroma vrnila kropivni kamen z vklesano letnico 1688 prenovljeni raški cerkvi, ki je vzidan na današnjem prostoru za vhodnimi vrati. Po zmagi rimokatoliške cerkve nad protestantizmom, ki je bil v naših krajih že močno uveljavljen, spreminja po cerkvah smer gotike. Zazidavali so ozke in visoke okenske niše, ki so poudarjale gotiko in barokizirali zvonike, kar se najbolje opazi na cerkvah sv. Primoža, sv. Ahaca, sv. Jerneja na Rašci in drugih cerkvah tistega časa. Minilo pa je okoli 450 let, da je bil ponovno krščen deček z imenom Primož. 1868. leta je Velikolaški podobar Jontez na vogalnem kamnu mlina obeležil stoletni nivo vode, ki je bila dober meter nad nivojem vode v jezu. Po pripovedovanju babice je bila voda tako visoka, da je nekaterim hišam v Dobrepolju segala do slamnatih streh. 1908. leta, kot mi je pripovedovala babica, so morale ženske z jajci obmetavati ljudi, ki so želeli pritrditi manjše spominsko obeležje 400-letnice Trubarjevega rojstva na Virantovo - Simenovo hišo, kjer naj bi bil rojen. Zaradi Trubarja, so tudi sicerRaščani imeli same težave. Zamenjale so se Raščanke, spremenilo se je mišljenje. Ostali pa so vaški klanci in visok oporni zid cesti, ki loči potok od vasi in tam, kjer se najbolj približa, sta ohranjena mlin in žaga. Menjavali so se lastniki, kakor tudi lastniki logov ob vodi, ki so jih kosili in tako lepšali videz kraja. Cesto, po kateri so vozili seno, pa so imenovali »senena cesta« . 1935. leta Karel Zakrajšek iz Srnjaka, ki pozneje živi in zaključi svojo življenjsko pot na Velikem Ločniku, posadi lipo - lipec ob stopnicah glavnega vhoda današnje Trubarjeve domačije s soho Primoža Trubarja. 1951. leta je Trubarju pod vasjo postavljen spomenik ob 400 letnici izida njegove prve knjige. Do tedaj je še vedno veljalo, da je bil rojen v Virantovi - Simenovi hiši. 1958. leta je v neurju udarila strela v Trnkov senik nad obokanim hlevom. Vaščani so gasili kot se je dalo, a ogenj je požiral lesen senik kot za šalo. Ognjen zubelj se je visoko dvigal nad cesto in odseval v potoku, da je odtekal kot oranžna cesta. Tmk, lastnik posestva, je senik in kaščo že drugo leto obnovil, kot je ohranjeno še danes. 1986.1 eta je SI ove n s ka ku I tu rn a sku p nost p reu red i I a Tm kov dom v Trubarjevo domačijo. Verjetno so v urbarju res podatki, da je Trubar živel pod vasjo, a če zdravo razmišljamo, kot zatrjujejo, da je bi Primožev oče cerkovnik in mežnar v raški cerkvi sv. Jerneja, po vsej verjetnosti ni hodil zvonit tako daleč in v tako strm klanec kar je še danes, zlasti za starejše ljudi prava nadloga. Po vsej verjetnosti je v času Primoževega otroštva živel z družino v poznejši Simenovi hiši, kot je to veljalo v času moje babice in moje mladosti. A verjetno je kot vdan podložnik ali svobodnjak dobil v upravljanje - kupil ali zgradil posestvo z mlinom in žago ob vodi in je Primož od tu z 12 leti odšel v šolo na Reko in po enem letu v Trst. Vse ostalo, kar se je dogajalo pozneje, je več ali manj zapisano. 2008. leta smo praznovali 500 let rojstva Primoža Trubarja. Na občinskem nivoju so v ta namen potekale celoletne kulturne prireditve, kakor tudi v krajih, kjer je v času življenja kakorkoli deloval Primož Trubar. Hkrati je bilo izvedeno obsežno delo na Trubarjevi domačiji: izdelano je bilo novo vodno kolo žage venecianke, poglobljen jez, dobršen del struge in kamnita utrditev brežin, zlasti popolna preureditev in izgradnja novega jezu, ki je sicer dobrih 20 cm nižji od starega Tmkovega izpred leta 1986, a višina vode zadostuje za ljubiteljski pogon vodnih koles. Voda v strugi je zaradi tega hitrejša, čistejša in bogatejša s kisikom, zlasti za jezom. Novi nižji nivo vode zagotavlja, da se bodo zamočvirjeni logovi ob vodi v doglednih petnajstih letih ponovno izsušili, kajti tu ni bilo nikoli mokrišč. Trubar Raščanom v preteklosti ni nikoli nič pomenil. Danes smo drugačni od drugih. Imamo ga vedno ob sebi in kamor gremo je z nami. Več od njega imajo drugi, ker se z njim postavljajo in tržijo njegovo ime. A če ne poznaš Raščanov, ne moreš poznati Trubarja. Pozabljajo pa, da je živel pred 500 leti in da je nekdo do tistega časa, ko je v samostanu pisal knjigo z gosjim peresom, za to porabil celo življenje. Danes Raščani razmišljamo drugače in se ne obremenjujemo s preteklostjo. Soočamo se s težavami današnjega časa. Preživeli smo različne družbene ureditve in, kot je dejal škof Grmič: »Vse je preteklost, rojeva se humanizem,« - nazor, ki temelji na spoštovanju človeškega dostojanstva, ki ga je zagovarjal tudi teolog Anton Trstenjak (1906-1996), svetovno priznani filozof in psiholog. 2009. leta v času gospodarske recesije, za katero so krivi samo in edino le svetovni monopolisti - tajkuni, je več ali manj opaziti zapostavljanje človeka kot še nikoli. Teza humanizma je človečnost, da ima človek pravico do dela (tako kot ima pravico do vode v studencu) in da za delo dobi plačilo, človeka dostojno življenje. Kajti s svojim delom ustvarja presežno delo, od katerega pa ni cilj samo dajati, temveč tudi jemati in pravično porazdeliti. A to je že druga zgodba, v kateri smo že bili, v kateri je bilo za vse vsega dovolj, a ga je uničila nestrpnost, zavidljivost, predvsem sovraštvo, pohlep, samoprecenjevanje in napuh. O čemer v svojem nauku govori in opozarja tudi Jezus Kristus. Pavijo, da se družbeni red ne ponavlja, temveč le zgodovina in kaj je to elitizem - nazor, po katerem naj bi družbi vladala elita. To pa je ureditev, ki jo ne bi nikomur želel. A to so le moja razmišljanja. Jože Škulj Lepo pozdravljene, drage občanke in občani velikih lašč! Pred dvema letoma me je pot iz rodnih Malih Lašč popeljala v idilično Gornje kolpsko dolino, kjer si počasi ustvarjam prijeten dom v res lepem kotičku naše preljube domovine. Naša vasica je razpeta na eni strani med mogočno Loško steno, na sredini doline se vije lepotica Kolpa, na drugi strani pa se kažejo obronki planin Gorskega Kotarja s prelepim najvišjim vrhom Risnjakom. Pokrajina me je fascinirala, saj se z lahkoto lahko primerja s podobnimi gorskimi predeli v Turčiji, Pakistanu ali Nepalu, po katerih sem pred par leti kolesaril na potovanju po Aziji. S tega potovanja je v meni še ogromno vtisov, prizorov in izkušenj, ki mi vlivajo optimizem in voljo do življenja. Se enkrat se zahvaljujem vsem, ki ste mi pomagali, in za vse pozitivne misli, ko sem s kolesom vandral po azijskih planjavah. Z največjim veseljem se vračam na obisk k domačim in prijateljem v Velike Lašče. Rad se tudi pridružim prijateljem na rekreaciji košarke v odlični novi športni dvorani. Zadnje mesece pa je v meni dozorela misel, da ob koncu študija turizma na Bledu, manjka mi namreč samo še diploma, naredim nekaj za turistični razvoj in promocijo odmaknjene osilniške doline. Z organizacijo teka bi rad v prihodnosti privabil več turistov, ki bodo našo dolino izbrali za aktivni oddih v neokrnjeni naravi ob reki Kolpi. Naši kraji se nahajajo v turističnem območju Po Kolpi in Gorjancih. Praktični del mojega zaključnega študijskega dela bo obsegal organizacijo športno-turistične prireditve: Tek Petra Klepca, ki bo potekal v soboto, 27. junija 2009, ob 10. uri v Osilnici. Sam bom nastopal kot predsednik organizacijskega odbora. Lepo vabim vse športnike in športnice, da se udeležite tega rekreacijskega teka. Startnine ne bo, dobrodošli pa so prostovoljni prispevki. Vsak udeleženec teka bo prejel spominsko priznanje in malico, zmagovalci kategorij pa tudi medalje in nagrade. Vabljeni pa tudi vsi ostali, da pridete morda samo spodbujat prijatelje pri teku. Če pa ste bolj športnega duha, se lahko podaste v raziskovanje bližnjih naravnih in kulturnih znamenitosti: sprehodite se lahko do izvira Kolpe, se povzpnete na mogočno Loško steno, ki kraljuje nad dolino, ali si ogledate znano cerkvico svetega Egidija v vasi Ribjek. Morda bi vas utegnil zamikati znameniti Mirtoviški potok, kjer še lahko najdete skoraj izumrle rečne rake. Priporočam tudi adrenalinski spust z raftom po Kolpi. Nikoli ga ne boste pozabili. Za kakršenkoli nasvet glede možnosti za izlete po okolici Osilnice ali športnih aktivnosti sem na voljo z informacijami! Če pa bo kdo pripravljen in bo imel čas, bom zelo vesel vaše pomoči pri sami organizaciji Teka Petra Klepca. Možnosti bo kar nekaj. Po teku bo popoldne v Osilnici tudi tradicionalna etno prireditev Petrovo s kulturnim programom in zabavnim ansamblom, tako da bo tudi priložnost za druženje in zabavo. Obiščite naše lepe kraje, ki sploh niso tako daleč od vas! Dobrodošli in se vidimo 27. junija v Osilnici! Kako najhitreje do nas? Po cesti Velike Lašče-Dolenja vas-Gotenica-Kočevska Reka-Petri na-Kužel j—Osi I n ica. Prihodnje leto pa se bo do nas možno pripeljati tudi po novi in krajši cesti od Kočevske Reke do Osilnice. Oddaljenost Osilnice od Velikih Lašč je 75 kilometrov, za kar se z avtomobilom potrebuje približno eno uro in 15 minut. Po novi cesti, ki bo dograjena prihodnje leto pa bo šlo še hitreje, saj bo razdalja znašala samo 54 kilometrov. Cesta uradno še ni odprta, tako da je vožnja po njej na lastno odgovornost. Metod Marolt, Padovo pri Osilnici 9, 1337 Osilnica Gsm: 041 602 423, Email: maroltmetod@yahoo.com ZAHVALA Rada bi se zahvalila in čestitala cerkvenemu pevskemu zboru Župnije Velike Lašče za izredno lepo in ubrano petje med obredi v velikonočnem času. S svojim petjem, zlasti pa s Handlovo Alelujo so popestrili cerkveno bogoslužje in mislim, da lahko zapišem: obogatili so naša praznična doživetja. Tudi zaradi tega sem še dodatno ponosna na svoj kraj, svoj dom - na Velike Lašče. Tatjana Devjak KO MOKRIŠČE POTREBUJE VODO, SO NA VRSTI GASILCI V zadnjem času lahko pogosto slišimo zagovornike mokrišč, ki so toliko glasnejši predvsem ob svetovnem dnevu mokrišč na raznih okroglih mizah, posvetih in prireditvah, posvečenih mokriščem in njihovemu pomenu. Pridružijo se jim še zagovorniki ptic, metuljev in raznih hroščkov, vsi s ciljem, da se te vrste ohranijo, hkrati pa kujejo razne strategije o mokriščih kot razvojnih priložnosti in izzivih za podeželje. Gotovo imajo zamočvirjen i predeli našeZemlje svoj pomen. Tam domujejo mnoge živalske in rastlinske vrste. Ko pa govorimo o mokriščih ali bolj po naše rečeno o močvirjih ali logovih pri nas, je slika nekoliko drugačna. V naših krajih so površine, ki jim danes rečemo mokrišča, imele drugačno podobo. Travniki so bili pokošeni - ko je šlo za logove v večini enkrat letno, tako da so tudi ptice, ki gnezdijo na pokošenih travnikih ob vodi, imele svoje mesto. Danes so te površine v veliki meri zapuščene, zaraščene, zaradi nekaterih, v preteklosti s strani pristojnih služb ponesrečenih sanacij struge Rašice zamočvirjene, na nekaterih mestih celo nedostopne. Pogled na površine ob strugi Rašice pa tudi ob drugih potokih ne daje ravno vtisa »moje dežele, lepe in urejene«. Kakšen problem predstavljajo zaraščene površine, ki pogosto segajo do bližine naših bivališč, ali bolje rečeno skoraj do tam, kjer je trava »krojena po meri« enkrat tedensko na en cm, smo bili v naših krajih lahko priča 23. marca letos, ko se je velik požar v naravi v zelo kratkem času razširil na veliki površini pri Tomažinih. Na Upravi RS za zaščito in reševanje so v dnevno informativnem biltenu zapisali: »Ob 11 :28 je pri kmetijskih opravilih zagorela trava pri Tomažinih, občina Velike Lašče. Zaradi močne burje se je požar razširil po nestrokovnih ocenah na površino 20 ha, ki so jih gasilci s težavo pogasili. Sodelovalo je 1 8 prostovoljnih gasilcev iz društev Rob, Veliki Osolnik, Karlovica in Velike Lašče.« Da so požar uspešno ustavili, preden bi se približal naselju, gre zahvala le požrtvovalnim gasilcem, ki so tako kot vedno ob podobnih primerih, pustili svoje delo in načrte za tisti dan in odhiteli »na pomoč« v Tomažine. Lahko si samo postavljamo vprašanje, kaj bi bilo, če se ne bi tako hitro odzvali, če bi veter še malo bolj potegnil, če bi lanska, predlanska in še kakšna trava še malo bolj zagorela in bi se ogenj približal naselju. K sreči se je po njihovi zaslugi vse dobro izteklo. Morda je ob tem kdo videl veličino in pomen gasilskega prostovoljstva, morda jim je kdo rekel hvala, morda se je kdo tudi zamisli, koliko ptic, ki so gnezdile, je ostalo v ognjenih zubljih. Morda pa bo kdo pomislil tudi na to, da bi bilo naše logove treba očistiti, jih narediti dostopne ter spodbuditi tiste, ki bi jih bili pripravljeni kositi. Tako bi bila naša dolina ob vodi lepa, »kosci« bi imeli kje gnezditi, znižala pa bi se tudi stopnja tako požarne kot poplavne ogroženosti. Milan ZELNIK (1928-2009) V SPOM I N V deželo je prišla pomlad, a ti, spoštovani Milan, si odšel od nas. Ni težjega trenutka v življenju, kot je izguba dragega moža in očeta. Iskreno težko je tudi slovo od sodelavca, ki je vse svoje življenje posvetil zadrugi in kmetijstvu. Spoštovani Milan, ne najdem dovolj besed, da bi opisal tvojo življenjsko pot; kako si ljubil rodno grudo in nikoli v življenju ti ni bilo težko storiti vsega za napredek. Luč sveta si ugledal pred dobrimi 80 leti, v rodni vasi Laporje kot četrti otrok vaše družine. Že ob rojstvu so ti bile v zibel položene dobre lastnosti - poštenost, delavnost in ljubezen do zemlje. Mladosti nisi preživljal ob igranju, ampak ob delu s svojimi starši na kmetiji. Ljubezen do kmečkih opravil je bila v tvoji duši vse dni tvojega življenja. Zavedajoč se da je v življenju potrebna izobrazba, si kot kmečki fant šel nabirat znanja v gimnazijo v Ljubljano, a ta šolska leta ti je prekinila vojna. V povojnem času , ko so se začele množično ustanavljati kmetijske in obdelovalne zadruge, si bil ti eden prvih, ki so delo začeli opravljati v Zadrugi v Turjaku. Po letu 1960 so se zadruge zaradi politične volje začele združevati, zato ste v začetku leta 61 zadrugo Turjak priključili zadrugi Velike Lašče, kjer si prevzel odgovorno delovno mesto komercialista, ki si ga opravljal vseh 28 let službovanja. V tem času je bilo gospodarstvo v velikem vzponu, kar se je izražalo tudi v posodabljanju kmečkih gospodarstev. Nabava traktorjev in ostalih priključkov ter gradnja hlevov so šli skozi tvoje roke in še danes smo ti hvaležni, saj brez tvoje pomoči takega napredka v naših krajih ne bi bilo. Bil si človek, ki je znal s svojo duhovito besedo in poštenostjo ustvariti ugled in zaupanje povsod, kjer si se je pojavil, zato so bile še kako resnične besede, da tebe, Milan, pozna vsa Ljubljana. Tudi sodelavci se te spominjamo v najlepši luči in velikokrat nanese pogovor na tvojo neizčrpno energijo, ki si jo znal na humoren način deliti med nas. Živel si povezan z zadrugo in vedno, ko smo se srečali, si povprašal kako gre poslovanje, pa čeprav je minilo že 20 let, kar si odšel v zaslužen pokoj. Vpet med zaposlitvijo v zadrugi in delom na domači kmetiji, ki si ga z veliko vnemo opravljal, dokler so ti dovoljevale moči, si veliko svojega časa posvetil tudi KS Turjak kot dolgoletni predsednik. Vemo, da so ti bili v veliko oporo žena in tvoja dva otroka, ki so ti dajali notranjo moč, da si zmogel vse, kar si si zastavil. Ko stojimo na mestu, kjer bo kraj tvojega večnega počitka, bi se ti, dragi Milan, v imenu KZ Velike Lašče rad zahvalil za tvoja velika dela in prizadevanja. Tvoje življenjsko delo pušča globoko sled in spoštovanje pri nas vseh. Hudo nam je v tem trenutku slovesa in čutimo neizmerno bolečino. Pogrešali te bomo, pogrešali bomo tvojo vedrino, optimizem in smeh. Hvala ti, Milan, za vse. Tvojim domačim pa izrekamo iskreno sožalje. Kmetijska zadruga Velike Lašče V. V. Zadnje slovo od ustanovnega predsednika KUD-a Marij Kogoj Milan Zelnik je bil prvi, ki je na sestanku mlade dramske skupine Turjak 18. maja 1956 predlagal ustanovitev kulturnega društva. V ponedeljek, 16. marca, je do nas prišla presenetljiva žalostna vest, da je umrl prvi predsednik kulturnega društva KUD Marij Kogoj Turjak. V začetku leta 1956 so bili takratni Turjaški mladinci zelo Govor Milana Zelnika pri odprfju že asfaltne ceste na Gradež (Junij 1990). Hvala ti in želimo ti miren počitek! Ne bomo te pozabili. KUD MARIJ KOGOJ, TURJAK Dramska skupina Turjak, kasnejši ustanovitelji KUD Marij Kogoj (1956). ambiciozni. Samoiniciativno so se vključevali v družbeno življenje. Vtistem času je bila zelo aktivna in znana dramska skupina mladih Turjačanov, ki jo je vodil kasnejši predsednik kulturnega društva, Milan Zelnik. Na sestanku dramske skupine, ki se je takrat pripravljala na uprizoritev Jurčičevega Desetega brata, je Milan Zelnik med drugim predlagal ustanovitev KUD-a. Vsi prisotni so se s tem predlogom strinjali in datum 18. maj 1956 je tako postal »rojstni dan« KUD-a. Zastavilo se je vprašanje, kako naj se bodoče društvo imenuje. Podan je bil predlog, da naj bi se KUD imenoval po skladatelju Mariju Kogoju, ki je veliko časa preživel in ustvarjal na Gradežu. Verjetno je v tej vasi in okolici tudi dobival navdih za svoje ustvarjanje. Ta predlog je bil predstavljen sorodnikom, ki so tričlanskemu odboru KUD-a do- Milan Zelnik je bil pravi mojster pri motivaciji ljudi za delovne akcije (Priprava cestišča za asfalt na Gradež, maj 1990). Milan Zelnik kot slavnostni govornik na 50. obletnici ustnovitve KUD-a Marij Kogoj (junij 2006). volili uporabo skladateljevega imena za poimenovanje našega KUD-a. V tem odboru je bil tudi Milan Zelnik, ki je osebno poznal skladatelja in njegove potomce, saj je skladatelj velikokrat hodil peš čez Laporje na Rašico in nazaj (prvi pohod po Kogojevi poti leta 2007). Prvi predsednik nadstran-karskega kulturnega društva je postal, že v tistih letih eden redkih naprednjakov, Milan Zelnik. Prav njemu smo današnje generacije hvaležne, saj je bil aktivni član v društvu več kot 50 let in je s svojo vsestranskostjo ter iznajdljivostjo vseskozi pomagal pri razvoju ljubiteljske kulture. 50. obletnico ustanovitve KUD-a Marij Kogoj smo praznovali junija 2006. Za to priložnost smo povabili tudi vse takrat še živeče ustanovitelje društva. Slavnostni govornik na prireditvi je bil prvi predsednik Milan Zelnik. S ponosom je ugotovil, da je prav kulturno društvo tista vrednota, ki jo moramo čuvati in vztrajno dograjevati. Prav iz kulturnega društva Marij Kogoj izhajajo prekaljeni ljudje, ki so uporabni in uspešni še pri marsičem drugem. To si dokazoval že ti, saj si bil z vodenjem in požrtvovalnim delom kot predsednik Krajevne skupnosti in tudi v drugih organizacijah enostavno nepogrešljiv. Bil si sbodbuda za vse krajane, saj si znal pridobiti in motivirati lokalno prebivalstvo tudi za udarniška dela, ki jih danes mnogi pogrešamo. Milan, hvala ti za tvoje plodne ideje pri ustanovitvi nadstrankarskega kulturnega društva takrat in za delo v njem do smrti. Od velikega delovnega ideologa in so-krajana, Milana Zelnika, smo se poslovili na pokopališču v Skocjanu v petek, 20. marca 2009. V sredini Milan Zelnik razlaga pohodnikom, da je prav tu srečeval skladatelja Marij Kogoja (Laporje, sept. 2007). V SPOMIN NA HARMONIKARJA SREČOTA GORŠIČA Dragi Srečo, čeravno narava vse spremeni, ostajaš v naših srcih domoljuben tudi v večnosti. V soboto, 28. marca, smo se za vedno poslovili od rojaka z Cradeža, Srečota Coršiča. Že v zgodnjem otroštvu je kazal svoj glasbeni talet, zato je pri sveti birmi v Skocjanu za dar prejel diatonično harmoniko. Z vztrajnostjo jo je kot samouk kmalu obvladal in tako postal eden redkih harmonikarjev v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Vse bolj je postajal iskan, tako da so ga leta 1956 povabili celo na ohcet v Dolenjske Toplice. Kot vsi mladi fantje, je odšel tudi Srečo s trebuhom za kruhom v zahodno Evropo. Čeprav je bil večkrat utrujen od dela, je ob večerih vseeno poprijel za harmoniko in zaigral narodne pesmi, s čimer je dvigoval samozavest našim zdomcem. Po prihodu iz zahodne Nemčije, si je ustvaril družino in dom v Stražišču pri Kranju, vendar Cradeža ni pozabil in se je sem vračal ob vikendih. Vse generacije smo ga imele za pravega soseda, saj je bil vseskozi zgleden član skupnosti. Junija 1990 je bil sotvorec 1. srečanja harmonikarjev na Turjaku, nastopil pa je tudi na naslednjih srečanjih. V letu 2008 si je izrecno želel nastopiti na omenjenem srečanju, da bi s svojo prisotnostjo spodbudil pranečaka Srečkota, vendar je to preprečila bolezen. V tolažbu mu je lahko dejstvo, da je pranečak Srečko v istem času poprijel za harmoniko, ki jo je dobi I za sveto birmo prav od strica Srečota in bo s tem nadaljeval družinsko tradicijo. HVALA TI, SREČO, ZA VSE! Organizatorji srečanja Turjaški harmonikar In življenje je to, kar v njem cvete, recimo kostanji, in potka ki med kostanji gre, in dnevi nevsakdanji. E. Fritz ZAHVALA Ob smrti dragega moža, našega atka in ata Srečota GORŠIČA se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom Cradeža pri Turjaku - njegove ljube rodne vasi, kamor se je tako zelo rad vračal - da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za podarjeno cvetje, sveče, izrečena sožalja in besede tolažbe. Iskrena hvala vsem! Vsi, ki smo ga imeli radi in ga bomo vedno imeli v naših srci: žena Ivi in hčerke Anita, Anja ter Nevenka ZAHVALA Tiho nas je zapustila naša draga mama Kati ŽUŽEK z Rašice. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vaščanom, ki so ji pripravili slovo z domače Rašice, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem in gospodu Zakrajšku za pogrebne storitve. Njeni najdražji In moja duša krila je razpela za pot v daljave brez bregov, skoz pokrajine tihe je letela, kot da letela bi domov. Qoseph von Eichendorf) ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, strica, dedka in pradedka Jožefa ZABU KO VCA z Jakičevega se prav lepo zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter darovali za maše. Hvala gospodu župniku Vladimirju Jaksetiču za lepo opravljen obred, hvala pevcem cerkvenega zbora za ganljivo petje in pogrebni službi Zakrajšek za opravljene storitve. Hvala vsem, ki ste ga lepo pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerka Zdenka, sin Jože, snaha Cvetka, vnuki Borut, Hermina in Joško in pravnukinje Bona, Teja in Mojca ter vsi ostali sorodniki. Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek. (Dante) ZAHVALA ob smrti Milana ZELNIKA z Lapor. Iskrena zahvala vsem, ki ste nam v času bolezni in smrti stali ob strani. Sosedom, osebju zdravstvenega doma Velike Lašče, gospodu župniku, obema govornikoma, gospodu Zakrajšku in vsem, ki ste se poslovili od njega ter daroavali cvetje in sveče. Vsi njegovi Zakaj, le zakaj si tožim smrt prišla prezgodaj, je bolezen ti odprla vrata. 0 Bog daj da so rajni se odprla na stežaj nebeška vrata. Odšla si tiho, mirno, za večno si zaspala, življenju na zemlji slovo si dala. Za nas slovesa ni, saj duh tvoj med nami tu živi vse do konca tudi naših dni, ko snidemo se vsi nad zvezdami. ZAHVALA ob smrti naše drage žene, mame in babice Marije TEKAVEC (1 942-2009) z Velikega Osolnika Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče in za maše. Hvala vsem, ki ste namesto cvetja darovali v dobrodelne namene, še posebej hvala tistim, ki ste darovali za obnovo farne cerkve Rob. Posebna zahvala župnikom za opravljen obred pokopa, dr. Edu Skulju, dr. Francu Oražmu iz Skocjana in g. Francu Skulju iz Dobrepolja in domačemu župniku g. Vinku Šegi za somaševanje in obisk na domu. Lepa hvala pevcem iz Velikih Lašč in Roba ter gospe Magdi Petrič za lep poslovilni govor. Hvala zdravstvenemu osebju Zdravstvene postaje Velike Lašče za spremljanje ob njeni bolezni in Marku Zakrajšku za vse njegovo delo. Hvala še enkrat vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, z nami žalovali in zanjo molili. Žalujoči vsi njeni Brez slovesa si odšel, a v naših srcih vedno boš živel. Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš skrbni mož, ati in ata Anton GORJU P z Gornjih Podpoljan Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč in tolažbo. Hvala za izrečena sožalja, za podarjeno cvetje, sveče ¡nasvete maše. Posebna zahvala dr. Lidiji Smalc in osebju zdravstvenega doma Ribnica, gospodu župniku Vladimirju Jaksetiču za lepo opravljen obred, gospodu Jožetu Maroltu za poslovilne besede, pevcem za ganljivo zapete pesmi in pogrebni službi Zakrajšek. Se enkrat hvala vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami in ste našega ata v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Ob smrti našega ljubljenega Staneta Hvala vsem, ki ste z nami, ko joka naše srce. Žena Slava z otrokoma Marušo in Klemenom z družinama. Kino - Velike Lasce KINOPROGRAM ZA JUNIJ 2009 PETEK 29. MAJ OB 20.00 NEDELJA 31. MAJ OB 18.00 PETEK 5. JUNIJ OB 20.00 PETEK 12. JUNIJ OB 20.00 PETEK 19. JUNIJ OB 20.00 NEDELJA 21 .JUNIJ OB 18.00 PETEK 26. JUNIJ OB 20.00 AMERIŠKA USPESNICA - KRIMINALNA ROMANTIČNA DRAMA REVNI MILIJONAR 18-letni Malik, sirota iz indijskega sluma, se na kvizu Lepo je biti milijonar znajde pred zadnjim vprašanjem, toda preden bi lahko odgovoril, ga odpeljejo na zaslišanje. Policija ga osumi goljufije, zato prične fant pripovedovati svojo slikovito življenjsko zgodbo o bratski ljubezni in rivalstvu, o neuslišani ljubezni, ki ji je vedno zvesto sledil, in o nemogočih življenjskih razmerah ter usodah revnih ljudi, ki kljub neenakosti v družbi nikoli ne obupajo nad življenjem. Film je prejel zlati globus za najboljši film, režijo, scenarij in glasbo ter kar 10 nominacij za oskarja. DOLŽINA: 120 minut. MAKEDONSKA USPEŠNICA - GLASBENI BIOGRAFSKI DOKUMENTARNI FiLM T O Š E V subtilnem vpogledu v zakulisje nastajanja angleškega glasbenega albuma tragično preminulega makedonskega zvezdnika z angelskim glasom in stasom Tošeta Proeskega potujemo od Jamajke, kjer je glasba nastajala, do snemalnega studia v Londonu in še naprej, v čas po njegovi smrti in posledičnega žalovanja po vsem svetu. Na poti se razkriva silna strast, pogum, hrepenenje in ljubezen do glasbe, ki so zaznamovali mladega pevca. DOLŽINA: 80 minut. AMERIŠKA USPEŠNICA- AKCIJSKA DOMIŠLJIJSKA PUSTOLOVŠČINA VARUHI Režiser vizualnih spektaklov 300 in Zora živih mrtvecev s pomočjo kultnega grafičnega romana na velika platna prinaša zgodbo o času in kraju, kjer so superjunaki del vsakdana. Čeprav so se zaradi nerazumevanja oblasti številni upokojili, jih skrivnostni umor kolega znova združi. Pod vodstvom maščevalca pravice Rorschacha odkrijejo zaroto svetovnih razsežnosti, a da bi svet in sebe rešili pred pogubo, se morajo podati na nepozabno avanturo, polno vratolomne akcije in osupljivih prizorov. DOLŽINA: 163 minut. (ZVIŠANE CENE VSTOPNIC) AMERIŠKA USPEŠNICA - AKCIJSKA KRIMINALKA HITRI IN DRZNI 4 Dominic Toretto vozi po ulicah Los Angelesa, kot da so njegovo kraljestvo. Njegova ekipa je prepričana, da v resnici tudi so. Vse dneve sestavlja in popravlja izjemno zmogljive dirkalni-ke, pri katerih ni pomemben model, ampak dodaten računalniško nadzorovan pogon, ki jim omogoča neverjetno hitrost. Ponoči tekmuje z vsakim, ki si ga upa izzvati. Dirke so ulična predstava, plemenski zbor, adrenalinsko bojišče, kjer vlada nenadzorovana hitrost. Dominik je zvezda tega dogajanja in nepremagljiv. DOLŽINA: 107 minut. AMERIŠKA USPEŠNICA - KOMEDIJA STARI, RAD TE IMAM In kakšna je zgodba? Peter Klaven (Paul Rudd) je uspešen nepremičninski agent, ki ob zaroki s svojim sanjskim dekletom Zooey (Rashida Jones) spozna, da nima nobenega moškega prijatelja, ki bi lahko bil njegova poročna priča. Poda se na več »moških zmenkov«, da bi našel najboljšega prijatelja, seveda pa to privede do vrste nerodnih in komičnih zapletov. Spozna Sydneyja Fifa (Jason Segel), uživaškega, karizmatičnega fanta, ki je Petrovo popolno nasprotje. A nasprotja se privlačijo, pravijo, in možaka vzpostavita tesen odnos. A bolje ko se razumeta, bolj trpi Petrova zveza z Zooey, zato se mora Peter nazadnje odločiti in izbrati med novim najboljšim prijateljem in svojim dekletom. Na dveh stolčkih očitno ne more sedeti. DOLŽINA: 105 minut. AMERIŠKA USPEŠNICA - ANIMIRANA PUSTLOVŠČINA POŠASTI PROTI NEZEMLJANOM Ko na dekle iz Kalifornije, Susan Murphy (Reese Witherspoon), na poročni dan iznenada trešči meteor, v trenutku zraste v 1 5-metrsko velikanko. Pridrvi vojska, ki Susan ujame in jo odpelje v tajno vojaško oporišče. Tam ji izberejo pošastno ime - Agromnika - in jo zaprejo k druščini drugih nenavadnih pošasti, ki jo sestavljajo genialni dr. Ščurek (Hugh Laurie), mišičasti pol opičnjak, pol riba Manjkajoči člen (Will Arnett), želatinasti in neuničljivi BOB (Seth Rogen) ter 105-metrska ličinka Insektozaver. DOLŽINA: 90 minut. AMERIŠKA USPEŠNICA-AKCIJSKI FiLM PRENAŠALEC 3 Neustrašni prenašalec Frank Martin se še v tretje znajde pred nemogočo nalogo, saj ga brezkompromisni zločinci prisilijo, da se z ugrabljeno hčerko ukrajinskega uradnika poda na pot preko celotne Evrope, od francoskega Marseilla do Odesse ob Črnem morju. Da ne bi mislil na beg, mu kriminalci na zapestje namestijo bombo, ki bi jo razneslo, če bi se preveč oddaljil od avtomobila. Toda drzni Frank poskrbi, da nepridipravi kmalu okusijo pravi pomen dirkaških mojstrovin in trdoto njegovih pesti. DOLŽINA: 104 minute. STEKLARSTVO Peter Hren, s.p. Gradež 14,1311 TURJAK GSM: 031/356 668 Tel: 01/7881366 Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo Tuš kabine (po meri, s tesnili) Ogledala Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve »)SAT- antenski sistemi PeieriKnCevars.p, Mertiarjeva Z, Ribnica, gsm 041 761-769 NOVO Končno na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3! UGODNO: državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SLO-1 in SLO-2. PQP A i, ® Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI O BSTOJ EČEGA O BJ E KTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča Najdete nas na Taborski c. 3 v Crosuplju in po telefonu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 Obvestilo za medije RDEČI N9SKI V zadnjem mesecu je bilo Društvo za pomoč trpečim in bolnim - Rdeči noski večkrat obveščeno, da se v bližini nakupovalnih središč in na raznih javnih dogodkih na območju Ljubljane in Kranja pojavljajo ekipe, ki se pretvarjajo, da z nagradno igro zbirajo sredstva za Rdeče noske. Obveščamo vas, da ti ljudje, ki imajo običajno s sabo cekar, v katerem so srečke, niso nikakor povezani z Rdečimi noski, temveč se lažno izdajajo za naše podpornike. Opozarjamo vas, da izdelkov od teh oseb ne kupujete, temveč takoj obvestite policijo, če naletite nanje. Vse promocijske dejavnosti društva izvajajo ljudje, ki nosijo priponke, da so člani društva, se na vašo željo identificirajo in vam ob nakupu penastih noskov ali majice izdajo originalni račun društva. Društvo ne izvaja nagradnih iger. Vse tovrstne dejavnosti so poprej tudi najavljene na naši spletni strani. mag. Livija Roje Stremfelj, vodja projekta Društvo za pomoč trpečim in bolnim Rdeči noski Telefon: 0599 26363 Mobitel:031 508 734 e-pošta: livija@rdecinoski.org , www.rdecinoski.org Vabimo vas v zobno ordinacijo PreNaDENT v Dragi, v CUDV Draga na Igu, kjer hitro in kvalitetno poskrbimo za zdravje vašega zobovja in vam zagotovimo lep nasmeh. Ponujamo estetske plombe, protetično oskrbo, zdravljenja zob in dlesni, beljenja, implantóte. PreNaDENT Novo! BREZBOLEČINSKO DELO z uporabo najnovejšega LASERSKEGA SISTEMA Draga 1, IG tel: 040 934 000 Naročanje vsak delavnik od 8.00 do 18.00. v >Ce mislite, daje življenje tekma, se boste vrteli v krogu.« ( Carol...) Želite zanesljivo* shujšati, 05 993 10 23 Rezervirajte svoj termin za brezplačen pregled in posvet. Linea ¿ÍSnella S L I M IN HARMONV \ www.iineasneiia.si AKCIJA velja do 10.6.2009 oblikovati telo in izboljšati počutje? Uspelo vam bo z revolucionarno, svetovno uveljavljeno metodo Linea Snella®! Uspeh vam zagotavljamo s pisnim jamstvom! Ob vpisu v idealni program vam podarimo 5 anticelulitnih terapij ali mesec vibracijske vadbe gratis! * V povprečju 98,9 % obiskovalk naših centrov ne le doseže, temveč preseže zastavljene cilje. Linea Snella - Grosuplje, Brezje pri Grosupljem 91 - Sončni Dvori OVAR MIRO E'rvünxi hkit Lc.%tu i L? I317 5iv(|n¡í¡eS kl.ySAVIlv fu K 1\ (IKM)VA IZDELAVA CiALAMTERlJE IZ, MARMORJA IN OMKüA SI I h VNJI NA F'l A | N<) /, OIJKM I » # Tel: fl!/836 61 71 tiSM: (M Í '>j5 K4 71 \ \Jgf . Izkopi | • planiranje MINIBAGER 6 TON - m • pikiranje "lUfra TURJAK 59, TURJAK GSM: 041 772 711 V mesecu juniju ura SAMO 21 EUR + DDV! Vrtnarske s Urejanje in vzdrževanje vseh ter podiranje in obrezovanje Bojan Matijasec s.p. Tel: 070 666 738/ 070 564 362 E-mail: boian.matijasec@amis.net Web: www.vrtnarstvo-matijasec.com KLANCAR, D.O.O. Croznikovall 1000 Ljubljana (Rudnik-ob Dolenjski cesti) Telefon: 01/42 72 001 E-mail: klancar@dealer.renault.si RENAULT POOBLAŠČEN SERVIS ZA VOZILA RENAULT MENJAVA IN SHRANJEVANJE PNEVMATIK PNEVMATIKE SAVA, MlCHELIN, KLEBER, KORMORAN .... LIČARSKO KLEPARSKA DELA NOVA IN RABLJENA VOZILA »Ekologija je naša vizija« Smo mlado,.sodobno podjetje, ki svojo dejavnost opravlja v Šmarju - Sapu - Peskokop Šmarje. Zadovoljstvo naših kupcev je naša prva skrb in vedno storimo vse, da bi bili kar najbolj zadovoljni z nami. Znanje, sodobna tehnologija, preciznost in korektnost so pojmi, ki kreirajo našo vsakodnevno poslovanje. - Proizvodnja, dobava in vgradnja svežih betonskih mešanic - Proizvodnja in dobava kamenih agregatov - Zbiranje gradbenih odpadkov ZA INFORMACIJE TER NAROČILA BETONA POKLIČITE NA 031/680 390 KG - EKO, d.o.o. Tel.: 01787 52 00 c „ Ljubljanska 16 B Fax: 01787 43 07 t-posta: 1293 Šmarje Sap Gsm: 031 680 390 kontakt@kg-eko.si Vaše ideje in želje oX\ nas dobijo oblfrQ INDIHAR BOJAN INDIHAR S-P. Trubarjeva cesta 59r 1315 VELIKE LAŠČE Telefon i 01 78- 7 3 0- 79, M obi te 1:041 - 79-59 -31 pestra izbira tkanin, umetnega usnja in usnja ^ PS0GLAVSKI iii7J v Sodražici 09* petek, 3. julij 2009 •PERO LOVŠIN s skupino« ■NATALIJA VERBOTEN s skupino* sobota, 4. julij 2009 DAN ŠPORTA & VAŠKI VEČER odbojka na mivki, nogometni turnir,... ■ nedelja, 5. julij 2009 TRZNI DAN z ansamblom FRANCA MEHELIČA pekel se bo " SODRA8KI VOL " ■ t: f TRGOUP TIIINldKA TRGOVINA Velike Lašče lel.: 01/78 81099 lel./raH 01/78 Q1039 T _________ SOBOTA, 30. MAJ, od 8.00 ure dalje Podhojni hrib ENDURANCE IN SPRETNOSTNO JAHANJE (Konjeniško društvo Podhojca) SOBOTA, 20. JUNIJ Podhojni hrib DAN ODPRTIH VRAT KD PODHOJCA (Konjeniško društvo Podhojca) NEDELJA, 31. MAJ, ob 9.00 uri Rašica-Sv. Primož TRADICIONALNI POHOD NA SV. PRIMOŽ (TŠD Rašca) PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU (4.-7. JUNIJ 2009) Program na strani 4, 5 NEDELJA, 21. JUNIJA, ob 14.00 uri Karlovica DRUŽINSKO KOLESARJENJE PO MOKRIŠČU (Zavod Parnas in TVD Partizan Velike Lašče) i 1 m m * iifj > I NEDELJA, 7. JUNIJ Retje PREDSTAVITEV LEVSTIKOVEGA BUČELSTVA POHODNIKOM PO VELIKOLAŠKI KULTURNI POTI (Čebelarsko društvo Velike Lašče) ČETRTEK, 11. JUNIJ, ob 20.00 uri Trubarjeva domačija, Rašica 3. TRUBARJEV ČETRTEK z Alenko Puhar (Javni zavod Trubarjevi kraji) SOBOTA, 13. JUNIJ, od 8.00 do 12.00 ure Trg pred Levstikovim domom 3. VELIKOLAŠKA TRŽNICA (Javni zavod Trubarjevi kraji) SOBOTA, 13. JUNIJ, ob 19.00 uri Levstikov dom, Velike Lašče DUNJYANA - predstava orientalskega plesa (ŠD Lotusov cvet) TURJAŠKI VITEŠKI DNEVI (17.-28. JUNIJ) Program na strani 1 5 SOBOTA, 4. JULIJ, ob 18.00 uri Podružnična cerkev na Veliki Slevici VELIKOLAŠKI POLETNI FESTIVAL KONCERT ŠKOTSKIH NARODNIH PESMI ZA SOPRAN IN KLAVIR (Občina Velike Lašče in Javni zavod Trubarjevi kraji) SOBOTA, 11. julij od 8.00 do 13.00 ure Trg pred Levstikovim domom, Velike Lašče MEDENA TRŽNICA (Čebelarsko društvo Velike Lašče) SOBOTA, 18. JULIJ, od 8.00 do 12.00 ure Trg pred Levstikovim domom 4. VELIKOLAŠKA TRŽNICA (Javni zavod Trubarjevi kraji) S ^ , k Organizatorji si pridržu v-.;.,/ r ■ i«> • i » j,P,jiO pri IVI co J ^^FT m :.do m 1 Ji orebitni h s p 'A iifr — em 1 Ali eml£ U JlJaU.lfil > i 1 n j