MAŠ CAS MAŠ CAS MAŠ CAS MAŠ CAS MAŠ CAS MAŠ CAS PROTEST GOZDARJEV VLADIMIR KO-ŠIČ: »Moratorij je bil sprejet pod nepojmljivim političnim pritiskom in prinaša nove krivice.« STRAN 3 VEGRAD MEDNARODNA FIRMA Muharem Bolič: Ustanavljamo dve mednarodni firmi, ob tem pa ostajamo tudi velenjsko podjetje — z oblikovanjem podjetja Vegrad Promet. STRAN 4 PRILOŽNOST ALI PREVARA? So denarne igre, ki krožijo po Sloveniji, več kot trideset jih je, nedolžna stvar ali prevara? Mnenja o tem so deljena. Kakšno je vaše? STRAN 6 VROČE, VROČE, KAR V VODO Ml SE HOČE. In ker je ob morju ta strahotno draga, si mnogi Velenjčani išejo prostor pod soncem v neposredni bližini, ob velenjskem jezeru, kjer je bila v nedeljo popoldne že kar nepopisna gneča. Morda pa se le vračajo tisti stari, lepi, dobri časi, ko je bilo velenjsko jezero turistično znano doma in na tujem. Kolektivni dopust v Gorenju V več podjetjih Gorenja v Titovem Velenju in Nazarjah bodo imeli zaposleni od 23. julija do 7 avgusta kolektivni dopust. Med tem časom opravijo vsako leto nekatera večja vzdrževalna dela, ki jih med redno proizvodnjo ni mogoče, pregledajo pa tudi stroje in naprave. Tudi letos bodo v Gorenju Gospodinjski aparati opravili številna redna vzdrževalna dela, sanirali bodo streho na hali 1 in čistilno napravo ter opravili popravilo 500 tonske stiskalnice. V Gorenju Elektronika so predvideli nekatera redna vzdrževalna dela. Ta so predvidena tudi v Gorenju Notranja oprema. Precej delavcev Gorenja Procesna oprema, kjer sicer nimajo kolektivnega dopusta, bo po- magalo pri vzdrževalnih delih v Gorenju Gospodinjski aparati. V Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje, kjer imajo veliko naročil za tujino, bo prvi teden kolektivnega dopusta na delu okrog 120 delavcev. Nekaj pa jih bo delalo še drugi teden. Opravili pa bodo tudi letne preglede strojev. V tovarni keramičnih ploščic Gorenja Notranja oprema pa bodo na kolektivnem dopustu od 1. do 13. avgusta, letos prvikrat. Tudi v tej tovarni bodo opravili nekatera redna vzdrževalna dela, ki jih med obratovanjem naprav (delo poteka v vseh treh izmenah), ni mogoče. (vš) Brezposelnost - junij Na velenjskem Zavodu za zaposlovanje je konec junija čakalo na delo že 1074 oseb, nekaj več kot mesec poprej. Relativna brezposelnost se bliža 5. odstotkom. Kot so nama titovo velenje nam na Zavodu povedali, bo brezposelnost skokovito narasla prav v tem mesecu, torej julija. Vse te dni, v uradnih dneh, ki so trikrat tedensko, se pri njih oglasi poprečno po 10 novih. V glavnem so to tisti, ki so junija končali šolanje. Zaposlovanja pa skorajda ni. Samo dve potrebi sta bili izkazani v juliju — (do konca prejšnjega tedna). (mkp) ZKS - SDP Mozirje Proti hitrim postopkom Posledice »zakona o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini« bodo ob doslednem uresničevanju zakonskih določil za mozirsko občino pomenila pravi polom. O tem razpravljajo in po svojih močeh ukrepajo na vseh ravneh, posebno sejo na to temo pa je v ponedeljek sklical tudi občinski komite ZKS—SDP Mozirje. Šefe so se udeležili ob članih še predstavniki gozdnega gospodarstva, lesne industrije in izvršnega sveta SO Mozirje. Razprava je bila dovolj konkretna in ostra, v zvezi z moratorijem seveda, pokazala pa je pravo pot reševanja perečih problemov mozirske občine, ne glede na strankarsko pripadnost. O problematiki poročamo na drugi strani, tu pa velja poudariti, da občinski komite odločno podpira vse zahteve gozdarjev in lesarjev in se v celoti strinja z njihovimi stališči in ocenami. Med drugim so ugotovili, da moratorij neposredno ogroža tretjino zaposlenih v občini Mozirje, posredno pa pomeni finančni zlom za celotno gospodarsko infrastrukturo in družbene dejavnosti. Vprašanje je, če si država Slovenija sme privoščiti, da najprej tolikim delavcem po hitrem postopku vzame kruh in šele zatem razmišlja kako jih bo nahranila. Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje Privarčevani denar je v varnih rokah Te dni smo lahko v dnevnem časopisju prebrali, kako opeharjeni so varčevalci banke Les iz Radovljice. Ta delniška družba, v kateri je imel Elan več kot polovični delež jim je ponujala izjemno visoke, kar 31 odstotne obresti in jih na ta način seveda zvabila k sebi. A kaj jim zdaj to pomaga, saj so hudo kaznovani. Banka Les je blokirana in okoli 17 tisoč varčevalcev, ki ji je zaupalo svoje prihranke vsaj do 19. septembra svojih dinarjev ne bo moglo dvigniti. Pa so gotovo med njimi tudi takšni, ki so varčevali za dopust. Velenjčanov sicer gotovo ni med temi varčevalci, a takšne vesti vedno vzburijo negotovost do varčevanja. Zato smo se odpravili na Ljubljansko banko Temeljno banko Velenje delniško družbo, kjer nam je_ pomočnik direktorja Franc Žemva zagotovil, da so pri njih prihranki popolnoma na varnem. Za privarčevana sredstva tovrstnih bank (banka Les ni bila takšna) jamčita po uradnem listu št. 10, od lanskega februarja, republika in narodna banka Jugoslavije. To seveda pomeni, da bi varčevalci dobili svoj denar v vsakem primeru, ne glede na to, kaj bi se z banko zgodilo. Varnost je torej popolna, pravi Franc Žemva, obresti pa zato malenkost nižje kot jih ponujajo različni klubi, hranilne službe in banke, za katere pa ne jamči republika oziroma narodna banka Jugoslavije. Sicer pa na Ljubljanski banki Temeljni banki Velenje d.d. varčevalci »pridno« varčujejo. Delež njihovih sredstev v skupnem znesku banke nenehno narašča in v tem trenutku imajo občani že kar 32,6 odstotka sredstev s katerimi razpolaga ta banka. M. Zakošek ZARADI MORATORIJA OB KRUH -Moratorj na sečnjo v družbenih gozdovih je od vseh gozdno-gospodarskih podjetij v Sloveniji daleč najbolj prizadel gozdarje Zgornje Savinjske in Šaleške doline, posledično celotno lesno industrijo, gospodarsko infrastrukturo in družbene dejavnosti. Kakšen bo odgovor na proteste in zahteve vseh sloven- skih gozdarjev na zasedanju republiške skupščine (sreda, četrtek) seveda v tem trenutku še nismo vedeli, v vsakem primeru pa je položaj več kot kritičen. Tako so ocenili tudi na petkovem protestnem zborovanju gozdarjev in lesarjev v Nazarjah, sicer pa o tem več poročamo na notranjih straneh, (foto: jp) SŠGZ bo Območna zbornica Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica ne bo urad z enim zaposlenim, kot je bilo najprej predvideno — sklep o tem je konec maja sprejel izvršni odbor Gospodarske zbornice Slovenije. Po skoraj plebiscitarni podpori podjetij iz Velenja in Mozirja pa je izvršni od-gor GZS dal soglasje, da je območna zbornica tudi v Velenju. V začetku tega tedna, v ponedeljek, je bila v Titovem Velenju ustanovna seja novega območnega odbora. Na hitro so speljali postopek volitev novega — 17 članskega odbora — v katerem so v večji meri zastopana manjša in srednja podjetja, na katerih bo težišče zborničnega delovanja. Mudilo seje, ker je bila že naslednji dan — v torek — prva seja upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (po statutu je predsednik območnega odbora član upravnega odbora GZS). Na ponedeljkovi seji je bil za predsednika območnega odbora izvoljen Franjo Korun direktor ERE Velenje, za podpredsednika pa Anton Vrhovnik — direktor ZKZ Mozirje. Člani odbora Območne zbornice Velenje pa so: Herman Rigelnik — Koncem Gorenje, Iztok Ju-domalj — EŠP Gorenje, Jože Kuder — MGA Gorenje, Franc Avberšek — RLV, Jože Šibanc — ESO, Janez Živko — Glin Gorenje, Marjan Gaberšek — Modni salon, Muhamed Bolič — Vegrad, Jože Melanšek — Turist, Franc Vedenik — Veplas, Silvo Koprivnikar — Instor, Tone Rifelj — Tori, Tone Brodnik — Vekos, Danilo Pocajt — OZ Velenje in Franc Benda — OZ Mozirje. (mkp) Novice w mm m ' 1111 lili H - - 1 i I UČBENIKI PO 15. AVGUSTU (mz) Velenje Mladinska knjiga letos prodaja učbenike na nov način. Že takoj po koncu šolskega leta (pa tudi že prej) so zbirali prednaročila zanje po ugodnih nakupnih pogojih, pričakujejo pa, da jih bodo naročniki prejeli po 15. avgustu. NOVA CISTERNA IN ORODNO VOZILO (tp) Šmartno ob Paki — Za člane gasilskega iz Šmartnega ob Paki je bila prejšnja nedelja praznik. Svojemu namenu so namreč predali kar dve vozili in z njima posodobili strojni park. Glavnino denarja za nakup avtocisterne je prispeval bivši sis za požarno varnost občine Velenje, z odprodajo starega ter prispevki krajanov pa so kupili novo orodno vozilo. Obe vozili (na sliki) sta pridobitev za gasilce in tudi krajane. m Emona ekspres ^^^^^^^fcBi^i^ÄÄSSftsaisfWtl'il PROBLEMATIKA ŠOLSTVA (jp) Mozirje — Danes, v četrtek ob 11. uri, se bo v prostorih skupščine občine Mozirje pričela redna seja občinskega izvršnega sveta. Člani bodo najprej obravnavali poročilo o poteku javne razprave glede problematike šolstva v krajevnih skupnostih Rečica ob Savinji, Nazarje in Mozirje, zatem bodo razpravljali o nadaljnjem razvoju RTC Golte in o problematiki veterinarske službe, med drugimi zadevami pa se bodo seznanili z uresničevanjem lovsko gospodarskih in ribiško gojitvenih del v občini. KONZUMNE ZADRUGE (mkp) Velenje — Predsedniki sindikatov podjetij in drugih oblik organiziranja dela se danes (19. julij ob 9. uri) pogovarjajo o pristopu k aktivnostim za ustanovitev sindikalne konzumne zadruge v velenjski občini. Na pogovor so povabili predstavnika strokovne službe ZSSS, ki naj bi predstavil projekt ustanavljanja sindikalnih konzumnih zadrug, poleg tega pa so na pogovor povabili tudi predstavnike trgovinskih organizacij v občini Velenje — Ero, Namo, Merx, Emono Tržnico. Zadruge naj bi ustanovili zaradi oskrbe zadružnikov z blagom po nižjih cenah. Delovale naj bi kot neprofitne organizacije. OBELEŽITI SPOMIN (fk) Celje — V Celju razmišljajo, kako bi na primeren način obeležili kraj, kjer so v povojnih dneh padle mnoge žrtve, oziroma kjer so pokopane. Najmnožičnejše morišče je bilo na Teharjih, grobovi pa so raztrešeni širom celjske občine. Prav zato se nekateri zavzemajo za skupno spominsko obeležje, ustrezen pomnik pa naj bi postavili tudi na Teharjih. Večina je mnenja, naj bi bil to enostaven leseni križ. Na Teharjih naj bi bila 14. oktobra tudi maša zadušnica za vse žrtve. Opravil naj bi jo mariborski škof. TEDEN BOGATIH PRIREDITEV (fk) Laško — Vse od sobote je Laško v znamenju tradicionalne prireditve Pivo — cvetje. Otvoritvene slovesnosti v soboto sicer niso zaznamovali slavni Avseniki, ker so v »obstojnih« težavah, ampak jih je nadomestila Riva. Prireditve si sledijo vsak dan, glavne pa bodo seveda v soboto in nedeljo. Tedaj bodo namreč zečer pripravili ognjemet, zadoneli pa bodo tudi topovi. Dan kasneje bo še ohcet po starih šegah, obsežna parada vozov na paradi, popoldne pa bo izzvenelo v znamenju godb na pihala. Čeprav nekateri pravijo, da je to največja slovenske veselica, organizatorji zagotavljajo, da pestre in vsebinsko bogate prireditve dokazujejo, da je Pivo in cvetje veliko več od tega. SEDEM ZLATIH VILIC (fk) Podčetrtek — Atomskim Toplicam v Podčetrtku bodo kot zadnji družbenih gostinski organizaciji na celjskem območju podelili »Zlate vilice« — priznanje, ki jih podeljuje beograjska revija Praktična žena. Ta priznanja za kakovostno delo v lanskem letu je celjska turistična zveza v imenu te beograjske revije že podelila hotelu Donat v Rogaški Slatini, Zdravilišču Laško, gradu Tabor v Laškem in celjskemu hotelu Turška mačka. Med zasebnimi gostinci so taka priznanja za lansko leto prejeli gostišči Bohorč v Šentjurju in Koštomaj v Celju. MORATORIJ Piše: VINKO VASLE Ni težko biti v opoziciji, še težje je vladati! To naša bivša opozicija vsak dan znova spoznava in ji je kar malo žal za časi, ko je lahko od padlega režima terjala in zahtevala vse mogoče, kazala na njegove napake, pomanjkljivosti, neumnosti in ostale doneske. Zdaj je sama v istem zosu, pa še slabše je z njo, saj je svojim dragim volilcem v predvolilnih pohodih obljubljala raj na Zemlji in je spregledala krščansko načelo, ki govori šele o raju v onostranstvu. S tega vidika naša vlada ni nič kaj krščanska, pa tudi na levo stran demokracije tu pa tam malo zaše-pa. Kaže pa, da se je odločila, da bomo Slovenci nekaj časa v prihodnje živeli od moratorijev. Moratorij namreč pomeni začasno prepoved nečesa, odložitev rešitve za določen čas, ali pa prelaganje bremena v nedefinirano prihodnost. Bremen in grehov pa si je naša mlada demokratična oblast začasa svoje vladavine nabrala ničkoliko in so nekateri upali, da se ji to dogaja zaradi mladostne zaletavosti, drugi pa so še vedno prepričani, da je to rezultat komunistične vladavine, ki je za sabo pustila ruševine desete stopnje. Kar je sicer res, ampak imam občutek, da bodo nekateri rdeče preklinjali še v poznem dvaindvajsetem stoletju, kajti, kaj je lepšega kot to, da imaš za vse lastne zadrege in nespretnosti priročen izgovor in »organiziranega sovražnika«! Potem ko smo Slovenci dobili razglas o suverenosti, to ni pomenilo nič drugega kot moratorij na odcepitev. Kolikor se sam spoznam na zadeve, smo si suverenost izborili že z ustavnimi spremembami, ki jih je forsiral podli stari, rdeči, marksistični režim in če kaj vem, so nam nove stranke za sveto obljubile odcepitev. Pa zdaj še kar nekaj štrikajo in kvačkajo in so za konfederacijo in iz vsakega popotovanja po tujini prinesejo novo informacijo, da svet nekako ni navdušen nad njihovimi predvolilnimi predlogi o samostojni Sloveniji. Celo gospod Reagan je dal našim jasno vedeti, da mu na konec pameti ne pride, da bi podpiral kakšne slovenske odcepitvene zadeve. Kar je grobo vmešavanje v naše notranje zadeve, Gorbačov je pa tako in tako že svojim separatistom povedal, kar jim gre. Torej smo ostali brez podpore in so naše zdaj vladajoče stranke morale svojo obljubo požreti. Bomo pa živeli od moratorijev, so sklenili in najprej gozdarjem prepovedali sekati les, kar je nekaj najbolj normalnega na svetu, ker gozdarji so za to, da tekajo po pragozdovih in ročno preganjajo lubadarja in ostale gozdne škodljivce, s komunisti vred, če so se slučajno zatekli pod kakšno grmovje. Kar ne bi bilo nič čudnega, ko jim pa nova oblast ni prav nič mila. In so predsednici vrhovnega slovenskega sodišča Francki Strmole Hlastec povedali, da naj spakira kovčke, ker se zdravstveno slabo počuti. Tako pa se počuti zategadelj, ker je bila članica cekaja bivše partije. Gospa ali tovarišica je javno povedala, da se prav nič slabo ne počuti. No ja, če se še ne, se pa še bo — če ne drugega jo bo vrgla kakšna kontinuirana gripa. Vsemu temu se reče moratorij na rdečke, kar je posebne vrste bolezen tistih, ki jih je v preteklosti napadel komunistični virus. Toda po tem kriteriju bi moralo tričetrtine naše nove oblasti biti pikčaste kot ošpi-čarji v zgodnji fazi bolezni. A ker so si ti v glavnem pravočasno premislili, so pikčasti kar tako in to ne šteje. Poleg tega pa so se še pravočasno spokori-li za svoje grehe. Naša nova oblast bo pač vse zadrege reševala z moratoriji. Recimo, ker zeleni ne morejo preko noči doseči, da bi bil naš zrak čist, je pričakovati, da bo parlament sprejel moratorij na dihanje. In ne bomo dihali, dokler zrak ne bo čist. Ker nam manjka denarja za zdravstvo, bo gospa ministrica Katja Bohova uspela z moratorijem na umiranje, tisti pa, ki bi v tem času zanalašč izdihnil, bo zapadel pod stroga kazenska določila. Moratorije je namreč treba spoštovati, kar najbolj vedo gozdarji, ki bodo v prihodnje morali kar lepo v farovš povprašati gospoda kaplana, če lahko kakšno smreko poderejo. Naša oblast je namreč zaščitila tudi bivša cerkvena veleposestva, čeprav je gospod Ivan Oman od kmečke zveze prisegal, da mu gre samo za kmečke gozdove. Ampak, prisege so eno, obljube drugo, praksa pa tretje. Ce se prav spomnim, smo tudi ta film že gledali, repriz pa nekako ne maram preveč . . . mm Celjsko območje Goste privablja kakovost Poletje sicer ni čas za turisti-čno-gostinske obračune, saj naj bi v tem času želi rezultate, pa vendar morajo o tem marsikje misliti prav zdaj. Predvsem tam seveda, kjer jim tujci ali domači zahtevnejši gostje obračajo hrbet. Lepo je slišati, da je naša narava še vedno lepa, vendar pa vsega tega še ne znamo najbolje vnovčiti. V tujini namreč standard še vedno raste in so tako njihove zahteve vse večje. Hkrati pa seveda niso tako bogati, da bi pri nas drago plačevali slabo kakovost. V Zgornji Savinjski dolini so se pred dnevi ob srečanju z ostrimi očmi nizozemskih turističnih delavcev že lahko zamislili, saj jim je bilo le malo prostorov na kmečkih turističnih kmetijah in drugih objektih tako všeč, da jih bodo uvrstili v svoj katalog, ki ga bodo ponudili interesentom na Nizozemskem. Nasploh lahko zapišemo, da so se sanje o tem, da bodo turistične kmetije na celjskem območju nesle zlata jajca, domala povsem izjalovila. Svojčas smo za to namenjali veliko denarja pod ugodnimi kreditnimi pogoji; iz tega so sicer zrasla poslopja, od turizma pa je ostalo bore malo. Pa čeprav bi bile za tuje — tudi zahtevne goste — počitnice na naših urejenih kmetijah zelo mamljive. To dokazujejo tiste redke, kjer so gospodarji mislili resno in so se zdaj že dodobra uveljavile. Pri nas je žal tudi večina hotelov izgubila korak z vse višjimi zahtevami tujcev. Zato je seveda upravičeno prizadevanje velenjskega hotela Paka, da stopi na novo pot. V podobnem položaju so hoteli v drugih krajih, tisti predvsem, ki so jih zgradili pred leti. Problem je v tem, da je zara- di slabega obiska tudi slab dotok denarja in s tem vse manj možnosti za posodabljanje. Le v večini naših zdraviliških krajev na razvoj k sreči niso pozabili; na to seveda tudi niso smeli, sicer bi si odžagali svojo razvojno vejo. Tudi tu stanje ni povsod enako. V Laškem, na Dobrni, tudi v Topolšici preureditve in razvoj zadevata ob precejšnje denarne težave. Skoraj povsod se vsaj deloma ozirajo po tujini, da bi našli kakšnega zunanjega »sodelavca«, ki bi odprl mošnjo. Žal naše nestabilne razmere povzročajo težave tudi pri tem. Tudi v Podčetrtku in Zrečah, kjer vendarle imajo moočnejše zaledje, naložbi ne gresta tako kot so načrtovali. In kaj lahko se zgodi, da tudi priliva gostov ne bo takega kot so že zapisali v plane; saj bi gostje novosti že morali uživati. Kot vse kaže, se najbolje ta čas na celjskem območju razvijajo v Rogaški Slatini. Tu so pravočasno spoznali, da morajo obnoviti vse stare turistične objekte, ki niso več zadovoljevali vse večjim zahtevam gostov. Tako so ob gradnji novih objektov obnavljali tudi tiste, ki so že več let sprejemali goste. Vedno pa tudi gledali nekaj let naprej, da se razvojni korak ne bi ustavil. Prav zdaj so pri Zdravilišču Rogaška Slatina pred novo pomembno naložbo: skupaj z italijanskem partnerjem (30 odstotni delež) bodo že prihodnjo zimo začeli graditi nov najsodobnejši hotelski kompleks s sanatorijem. Pri tem smelem koraku seveda ne streljajo v prazno, saj jih v tako naložbo sili vse večji obisk tujih gostov iz vse Evrope in ostalih delov sveta. In to gostov, ki si res želijo visoke stopnje uslug. (-fk) Savinjsko-šaleška naveza Zdaj je čas, da se čuje glas Čeprav me nekateri gledajo postrani, moram zagotoviti, da zame gostinski lokali 'niso tisto, kar večina misli; zame so to mesta, kjer izvem največ informacij. Saj je res, da mnogi trdijo, da je najboljše izmenjavanje vesti pri frizerju, ampak morate priznati, da bi bilo nerodno, če bi človek večkrat na dan hodil k frizerju. V gostilno pa lahko stopi, kajne. To je res koristno: v restavraciji Jezero sem zvedel vse, kako je bilo včasih v rudniku, kdo ga je kje in kaj pobiksal, v Kolodvorski restavraciji pa so mi trije zatrjevali, da je zdaj čas, ko bi morale priti na dan vse velenjske lumparije, tja do gorečih kozolcev. Ker sem jim rekel, da sem premlad, da bi vse to podrobneje poznal, so me obtožili, da še vedno držim z »njimi« in so mi zaprli informacijsko pipo. Tako iz lokala v lokal — od informacij do informacij. V mozirskem Turistu sem bil priča resnega spopada med dvema upokojencema. Le špricar ali dva sta manjkala, da si nista skočila v lase. Vzrok so bile pokojnine in plače. Eden je namreč trdil — saj ne boste verjeli — da imajo prevelike penzije in to dokazoval s tem, da imajo njegovi trije otroci, ki delajo, nižjo plačo kot on penzijo. Pa še pristavil, da nima ravno visoke penzije. Zato je tudi glasno, da ga je slišalo več ljudi, terjal, da penzije znižajo, da bodo imeli delavci višje plače. Drugi, ki menda nima nič manjše penzije, pa tudi otrok menda nima, je bil ostro proti. Zatrjeval je, da so si take prejemke zaslužili z delom. In kar so si za- služili, jim ne more nihče vzeti. Ne da jim ne more — ne sme jim tega nihče vzeti. Oni pa da naj bolj delajo in si zaslužijo višje plače. V tem dvoboju se nista uskladila, oba pa sta pokazala svojo preteklost s tem, da sta se strinjala, da je treba znižati penzije vsem borcem. Ne le za teh 19 odstotkov kot nekateri nakazujejo, ampak naj bi jim jih kar povsem ukinili. Kaj pa da so nam sploh priborili! sta pogledovala po gostilni. »Zdaj jih pa bomo!« je ro-bantil kmet pri Rogovilcu. »Ne bojo več sekali našega.« Drugi mu je sicer pritrjeval z glavo, pa vendarle podvomil, da bo iz tega kaj dobrega. Ker da vsaka oblast po svetu čuva gozdove. Zdaj da bojo gozdove morda res vrnili kmetom, ampak zato pa bojo navili davke, da bo kdo raje hosto ponudil nazaj. Pa da si lahko še kdo omisli cestnine za gozdne ceste. »Še kolcalo se ti bo po tem dosedanjem sistemu, ko si lahko na črno vseeno toliko posekal, da si lepo živel. Zdaj bo pa vse tvoje, gozdna kontrola pa tako huda, da še hloda na črno ne boš spravil ven. Hudič pa taka lastnina!« se je priduše-val. Še bi lahko našteval, kaj vse sem slišal, zadnji čas po centrih javnega obveščanja. Saj res pravijo, da je zdaj čas, da se čuje raznorazni glas. Tak, ki je komu všeč, pa tudi tak, ki koga zbode in zapeče. Ja tudi tak, da lahko koga zapeče vest! (frk) GL^LLUu ^u^jjDiJii.^r/u h ausali Jiii 'jiy;ji:u r rl -> i v J J J Ù i D Iii k prifiU(® IHcfflScjijfi iJ i >.y — . Trinajstega je bilo v petek, za 6.500 slovenskih gozdarjev je bil to črn dan, čeprav so se temni oblaki nad njih pričeli zgrinjati že precej pred tem. Prav ta petek so slovenski gozdarji enotno protestirali proti sprejetju po hitrem postopku »Zakona o prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in nepremičninami v družbeni lastnini«. Gre med drugim za že kar »zloglasni« moratorij sečnje do konca letošnjega leta. Gozdnogospodarska podjetja so se s tem znašla v nemogočem položaju, že kar nesmiselnem. Nesmisel je v tem, da vsi — tudi gozdar- ji — podpirajo odločitev, da se kmetom vrnejo tako ali drugače nasilno odvzeti gozdovi, pri tem pa nihče ne more razumeti dejstva, da bo v kratkem na cesti večina slovenskih gozdarjev. V tem primeru je torej zaenkrat zatajila predvolilna obljuba, da na račun popravljanja starih krivic, ne bodo nastajale nove. Gozdarji ne sprejemajo obtožb o brezobzirnem ropanju gozdov, ne morejo razumeti, da jim v tem trenutku nihče noče priznati zaslug pri gospodarjenju z gozdovi, njihovemu varovanju in gojitvi, pri gradnji gozdnih cest do skoraj vsake kmetije, pri (doslej) dobrem sodelovanju s kmeti, pomoči in podobno. Razočarani so in ponižani. Lepo so v petek dopoldne na protestnem zborovanju vseh zaposlenih nazarskega gozdnogospodarskega območja (občini Mozirje in Velenje) dejali, da »se zahvaljujejo novi vladi, ki jih je iz gozdov vrgla na cesto«, v imenu politične in NE gospodarske odločitve. Spraševali so se tudi, če ob tem »sprava z mrtvimi pomeni spor med živimi«. V vsej Sloveniji je gotovo najbolj prizadeto nazarsko gozdnogospodarsko območje, saj poslej ne sme gospodariti s kar 97 odstotki vseh gozdov v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Brez podcenjevanja problemov, ki bodo s tem nastali v Šaleški dolini, je dejstvo, da bodo posledice mnogo hujše, če že ne pogubne, za gospodarstvo mozirske občine in dolino v celoti. Gozd za Zgornjo Savinjsko dolino pač pomeni življenje, obstoj in razvoj. V tem položaju gozdno gospodarstvo lahko preživi le še dober mesec (da pospravi kar je v gozdovih posekanega), kaj kmalu se bo ustavila žaga v na-zarski lesni industriji (tudi njeni delavci so se udeležili protestnega zborovanja), kritičen je položaj v proizvodnji stavbnega pohištva, v gornjegrajski Smreki so že v ponedeljek ustavili delo v žagi in še bi lahko naštevali neposredne posledice moratorija. Kakorkoli že, če bo ostalo kakor je, bo na cesti vsaj polovica gospodarstva mozirske občine, da o posledicah na področju družbenih dejavnosti in drugod ne govorimo. Brez nageljnov v gumbnicah ... V petek so se torej na protestnem zborovanju v Nazarjah zbrali zaposleni v gozdnem gospodarstvu Zgornje Savinjske in Šaleške doline, pridružili so se jim vsi delavci žagarstva nazarske lesne industrije, predstavniki skupščine občine Mozirje, prizadetih delovnih organizacij mozirske občine, poslanec v zboru občin republiške skupščine dr. Anton Žunter, predsednik republiškega odbora sindikata gozdarstva Vladimir Kosič in drugi. V imenu sindikata nazarskega gozdnega gospodarstva in lesne industrije ter gornjegrajske Smreke je zbrane nagovoril Janez Marovt in dejal : »Lepo nam je bilo v preteklosti, ko smo se srečevali na podobnih . shodih z rdečim nageljnom v gumbnici in z zavestjo, da smo zopet izbojevali novo delovno zmago, pa naj bo to na novo odprta višinska kmetija, gozdni predel ali nov obrat v tovarni. Danes naša srca niso vesela, brez nagelj-zani-mivega branja o tem kaj se dogaja v našem gospodarstvu in v sindikatu. Delavska enotnost je že pri vašem prodajalcu časopisov. Počitniškega dela pa ni u^yjhym Podjetja praktikantov ne potrebujejo več Še počitnice niso za dijake in študente več tisto, kar so bile včasih. Vedelo se je: za en mesec na kakšno delo, največkrat v proizvodnji, z malo več sreče pa v kakšni pisarili. Tako en mesec dan za dnem, potem pa po nagrado, ki je bila v različnih časih različno visoka in potem na prave počitnice. Kam na morje. Pogosto v zadnjih letih, ko je standard staršem kar precej upadel, je kakšen delček nagrade šel tudi za jesenski šolski >pribor<. Pa letos? Nič, nič, nič. Na Mladinskem servisu v Titovem Velenju so rekli preprosto — počitniškega dela je zelo malo, nekaj malega v Gorenje Servisu, od drugod pa pravih ponudb ni bilo. »Zdi se nam, da vse skupaj poteka po ustaljenem principu, če imaš očeta ali znanca na vplivnem položaju v podjetju, potem dobiš tudi počitniško delo,« pravijo. Zanimanja pa je precej, vendar so tudi mladi uvidevni, vedo kako je. Tisti čas, prejšnji teden, ko smo trkali na njihova vrata, niso imeli na zalogi prav ničesar, niti za en dan. »Lahko pa da bo že čez kakšno uro kdo poklical in zahteval tri delavce, da bodo pomagali pri delu,« so rekli. Nič kaj dobrega se tistim, ki bi radi študentski, vedno prazni žep, napolnili vsaj s čim malim, ne obeta niti preko Študentskega servisa. V sredo prejšnji teden nam je Suzana Žula ponudila samo tri stvari, verjetno pa so do danes že pošle — delo v butiku na Ravnah na Koroškem — za približno tri tedne v deljenem delovnem času, potem strežba v bifeju v Šoštanju in pa akviziterska prodaja. Tisto malo proizvodnega in počitniškega dela, ki so ga letos delovne organizacije ponudile študentom preko tejga servisa pa je že pošlo. Ze v maju so zbrali dovolj tistih, ki delajo ali so delali ali bodo delali v TEŠ-u, TUŠ-u ali ESU. Nekaj podobnega so nam potrdili v Elektrostroj- ni opremi. Počitniškega dela je sicer nekaj, a precej manj kot lani. 25 v juliju, 25 v avgustu in konec. V,glavnem so to štipendisti te firme, ali pa otroci tam zaposlenih. Osnovni kriterij, ki jih je k počitniškemu delu napeljal, je bila seveda potreba po delavcih. Ponudbo pa so dali preko Študentskega servisa. Veliko počitniškega dela je bilo v prejšnjih letih zlasti na rudniku in v Gorenju gospodinjskih aparatih. Letos na rudniku ni nobenega, v Gorenju Gospodinjskih aparatih pa so >urgent-no< poklicali nekaj štipendistov za sedem dni. In to je bilo tudi vse. (mkp) Sindikat zahteva zamrznitev odloka Kaj bo s cenami stanarin in komunalnih storitev? Najverjetneje so delegati torkove skupščine razširili dnevni red še z eno točko, v kateri naj bi dorekli povišanje cen stanarin in najemnin ter cen osnovnih komunalnih storitev. Povišanje, tisto, ki so ga uporabniki teh storitev prejeli za mesec julij, je namreč povzročilo precej negodovanj. Sindikat, ki tokrat ni imel možnosti sodelovati pri oblikovanju odredbe o višini cen (oblikoval jo je izvršni svet) je s svojimi stališči seznanil najprej predsedstvo oziroma vodstvo skupščine občine in izvršnega sveta, kasneje pa skupaj s sindikati večjih podjetjih oblikoval stališča in jih posredoval v obravnavo skupščini (za torek 17. julija). »Sindikat stoji na stališču, da bi se lahko stanarine in komunalne storitve ter druge usluge, povečale največ za 55 odstotkov. Znotraj tega bi morali najti pravo mero tudi za občino Velenje,« nam je o tem v ponedeljek rekla predsednica Občinskega sveta ZSSS Velenje Mira Vide-čnik. O tem povišanju so svoje rekli tudi sindikati podjetij Gorenja Koncern in Rudnika lignita Velenje. Obema je edina sprejemljiva rešitev takšno povišanje cen, kot se je letos povišala realna vrednost osebnih dohodkov v občini Velenje, vse drugo pa predstavlja nesprejemljiv in grob poseg v standard delavcev, zato so predlagali Skupčini občine Velenje sprejetje sklepa o zamrznitvi odloka svojega izvršnega sveta o povišanju stanarin in najemnin ter cen osnovnih komunalnih storitev. Ob tem, da tako v sindikatu Gorenja Koncern kot v sindikatu Rudnika lignita Velenje menijo, da je treba upravljanje stanovanjskega fonda znova prepustiti podjetjem, ki so njegovi lastniki in tako zagotoviti boljši nadzor nad razpoložljivimi kapacitetami in racionalnejše upravljanje s stanovanji. Sindikat pravi, da v primeru, da Skupščina občine Velenje ne spremeni odloka o stanarinah in komunalnih storitvah, ta v zaščito svojih delavcev uporabi vse oblike sindikalnega boja, da prepreči nadaljnje padanje standarda delavcem. O tem, kaj so in če so, o tej točki rekli delegati zborov torkovega sklica skupščine, bomo lahko kaj več napisali šele v naslednji številki. Do zaključka redakcije tega namreč ni bilo moč narediti. M. Krstič-Planinc Gorenje Gospodinjski aparati Subvencije stanarin naraščajo Preveliko stanovanje marsikomu breme Že misel na kakršnokoli podražitev v teh časih je neprijetna. Če pa poskočijo cene tako kot so cene stanarin in komunalnih dobrin, je stiska toliko večja. Po preračunu 1. aprila letos je pomoč v obliki delne nadomestitve stanarin v občini prejemalo 586 upravičencev, kar pomeni 7,9 odstotkov nosilcev stanovanjske pravice oziroma povedano nekoliko drugače — v velenjski občini je upravičenih do subvencije stanarin 10 odstotkov stanovalcev. Na Centru za socialno delo v Titovem Velenju kljub temu ne ocenjujejo, da je to veliko. Razlog pa pripisujejo sorazmerno nizkim stanarinam v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami. Podatek je v teh razmerah in časih resda relativen, vendar dogajanja od 1. julija dalje kažejo, da temu kmalu ne bo več tako. Od takrat so stanarine za 92 odstotkov višje in to ne bo vplivalo le na višje število prejemnikov delne nadomestitve stanarin, ampak bo potegnila podražitev žrtev za sabo še vrsto drugih težav. Toliko bolj, ker je naša občina tudi na tem področju nekaj posebnega. Ljudje večinoma živijo, po sedanjih normativih, v prevelikih stanovanjih, za nameček pa so osebni dohodek v velenjski občini višji od republiškega povprečja. »Ker so pač vsi kriteriji za uveljavitev delne nadomestitve stanarin še vedno naravnani na republiško poprečje, se bodo na Centru najbrž oglasili v najbližji prihodnosti poleg stalnih tudi lanski upravičenci, ki sedaj te pravice niso uveljavljali iz različnih razlogov. Morda se jim stanarina v primerjavi z ostalimi življenjskimi stroški ni zdela previsoka, ali pa so jo odklanjali zaradi tega, ker se jim je to poznalo pri višini družbeno denarne pomoči otrokom. Kajti doslej veljaven sistem določa, da se vsaka prej pridobljena pomoč prišteje k osebnemu dohodku, za uveljavitev druge pomoči je potreben nov preračun, pri katerem je treba vključiti prej pridobljeno pravico,« poudarja strokovna delavka na Centru za socialno delo Titovo Velenje Marjana Čelofiga. Položnice z višjimi zneski stanarin in komunalnih dobrin so nekateri prejeli^ drugi jih bodo v teh dneh. Ze obiski prvih prejemnikov položnic pa kažejo, da bodo številke o številu subvencije stanarin precej drugačne. Na Centru pravijo, da so na nove, nespodbudne razmere pripravljeni. Pri premagovanju težav jim bodo pomagali, seveda v okviru pristojnosti in pravil, ki jih morajo kljub spreminjajočim razmeram spoštovati. In kateri so odločilni kriteriji za pridobitev pravice do delne nadomestitve stanarine? Dva pogoja sta — primerna velikost stanovanja glede na število družinskih članov in dohodek na družinskega člana. Pri izračunu velja lanskoletno poprečje. Tam pa, kjer je v družini nastala kakšna posebna sprememba, je uporabljiv letošnji dohodek, seveda če je v primerjavi z lanskim precej nižji. Zapiranje oči pred dejstvom, da bo subvencija stanarine družini v skromno pomoč pri premagovanju stisk, najbrž nima pomena, kajti levji delež celotnih stroškov bivanja še vedno predstavljajo komunalne storitve, ki pa pri znižanju teh obveznosti niso vključene. V naši občini so se dvignile cene slednjih še višje kot so poskočile cene stanarin. Ob koncu tega dela zapisa še tale napotek tistim, ki menijo, da so upravičeni do delne nadomestitve stanarin: prejemniki družbeno denarnih pomoči otrokom morajo tej vlogi dodati le potrdilo hišnega sveta, da v stanovanju nimajo podnajemnikov. Obrazec za to dobijo na centru ali v kadrovski službi svoje delovne organizacije. Tisti, ki pa želijo to pravico uveljaviti povsem na novo, morajo ob tej priložiti še izpolnjeno vlogo za uveljavitev socialnovar-stvene pomoči. Potrebne obrazce imajo na zalogi v nekaterih kadrovskih službah v delovnih organizacijah in v Mladinski knjigi- Sledijo tujim konkurentom Po daljšem premoru je leta 1985 v Gorenju Gospodinjski aparati znova zaživela naložbena dejavnost. S posodabljanjem tehnologij in osvajanjem proizvodnje novih ter posodobljenih izdelkov želijo v tem največjem podjetju koncema Gorenje slediti sorodnim tujim konkurentom. Velike gospodinjske aparate, izdelane v Titovem Velenju, vse bolj odlikujeta zanesljivost in funkcionalnost, za svoje delo porabijo manj energije, izdelki pa so bolj prijazni do okolja. Precejšen poudarek namenjajo posodobitvi površinske obdelave; dejstvo je, da zagotavlja prodajo, ob dobrih sestavnih delih, tudi izgled velikih gospodinjskih aparatov. Z novo tehnologijo pri proizvodnji hladilno-zamrzovalnih aparatov, novosti bodo prišle na trg ob koncu prihodnjega leta, bodo razširili ponudbo tovrstnih aparatov. Na tehnološko najzahtevnejših svetovnih trgih pa se bo Gorenje Gospodinjski aparati pojavilo z enako paleto izdelkov, kot vsi drugi proizvajalci tako imenovane bele tehnike v Evropi in v svetu. Letos bodo v Gorenju Gospodinjski aparati nadaljevali z naložbami v proizvodnji hladilno-zamrzovalnih aparatov. Pripravljen je že glavni projekt za posodobitev proizvodnje vertikalnega programa hladilno-zamrzo-valnih aparatov. Hkrati s posodabljanjem tehnologij bodo uvedli proizvodnjo 7 novih in 10 posodobljenih hladilno-zamrzo-valnih aparatov. Z naložbenimi deli v hladilno-zamrzovalni teh- niki bodo nadaljevali tudi v letu 1991, novi, tudi po izgledu najsodobnejši izdelki, pa bodo prišli na trg ob koncu 1991. leta. Prihodnje leto bodo precej denarja namenili še za nov program štedilnikov 600; namestili bodo, med drugim, novo peč za žganje osnovnega nanosa. Za prihodnje leto je v načrtu še osvojitev proizvodnje sodobnega sušilnega stroja. Leta 1992 bodo začeli uresni- Gorenjevi štedilniki oziroma pečice sodijo, kar zadeva porabo energije, v sam evropski vrh tovrstnih izdelkov, podobno je tudi z njihovo namembnostjo in zanesljivostjo. Pralni stroji se ponašajo, kar zadeva varčevanje in prijaznost do okolja, z vsem, kar ponuja tuja konkurenca. Razvita pa je tudi nova generacija, hladilno-zamrzovalnih aparatov, različnih dimenzij, večvratnih in tudi z večtem-peraturnimi nivoji. Na trg bodo prišli ob koncu prihodnjega leta, saj jih na obstoječih napravah ne morejo izdelovati. Sicer pa je v izolaciji hladilno-zamrzovalnih aparatov od sredine lanskega leta za polovico manj freonov tako, da so tovrstni Gorenjevi izdelki, kar zadeva zaščito ozračja, povsem enakovredni tujim izdelkom. čevati nove pralne grupe za pralne stroje (prokrom kad in pro-krom boben). Kar zadeva program hladilno zamrzovalnih aparatov bodo nadaljevali z drugo fazo naložbe, povečali bodo zmogljivosti za proizvodnjo novih oziroma posodobljenih hla-dilno-zamrzovalnih aparatov, proizvodnjo katerih bodo osvojii med prvo fazo naložb. Nova generacija pralnih strojev z novim ohišjem bo prišla na trg leta 1993; do takrat bodo avtomatizirali tudi montažo pralne grupe. Obnovili bodo program štedilnikov 500 in povečali zmogljivosti linije za izdelavo nekaterih izdelkov iz pločevine za štedilnike oziroma pečice. Dokončali pa bodo še dela na obeh linijah temeljenga emajliranja, da bi dosegli predvidene količine končnih izdelkov. Da bi uresničili naložbe, ki jih načrtujejo v Gorenju Gospodinjski aparati, bodo morali do leta 1993 nameniti za vlaganja po okrog 60 milijonov zahodnonem-ških mark letno. To je resda velik zalogaj tudi za to Gorenjevo podjetje, vendar potreben, da bi se Gorenje z vso paleto velikih gospodinjskih aparatov še v večjem obsegu uveljavilo v Evropi in svetu. In še to: v Gorenju Gospodinjski aparati so s postavitvijo nove linije za preoblikovanje pločevine začeli uveljavljati računalniško vodenje proizvodnje. Tako bodo pospešili osvajanje proizvodnje novih velikih gospodinjskih aparatov in proizvodnjo kar najbolj prilagodili potrebam trgov oziroma željam kupcev. (VŠ) In kaj pravijo na stanovanjski skupnosti naše občine? Doslej je bilo od 3 do 8 odstotkov neplačnikov stanarin, pač odvisno od meseca. Večina med njimi je stalnih. Delavci Gorenja plačujejo te obveznosti v glavnem za nazaj, delavcem Rudnika, Ere in še nekaterih drugih podjetij Šaleške doline pa odštejejo te zneske kar pri izplačilu osebnega dohodka. Kako ukrepajo pri neplačni-kih? Obračunsko obdobje je kvartalno, zato tudi prvo opozorilo o neplačanih obveznosti (opomin) velja za ta čas. Temu sledi zadnji opomin, nadaljnja pot vodi na sodišče, ki ugotavlja pravilnost postopka. Če ta zahtevi stanovanjske skupnosti ugodi, je izvržba za neplačnika neizogibna. V večini primerov jo opravijo kar v delovnih organizacijah, kjer neplačane obveznosti odtegnejo od osebnega dohodka. Tako dolgo kot traja postopek, mora neplačnik plačati še zamudne obresti. Te pa so tolikšne kot so na banki za vezano vlogo nad eno leto. Zaradi težav v našem gospodarstvu so že doslej komaj zbrali dovolj sredstev solidarnosti za pokritje subvencije. Zadnja podražitev pa pomeni 100 odstotno povečanje. Samo za primerjavo: v mesecu januarju letos so subvencije znašale 57.017.00 din, za februar in marec skupaj 242.314,40 din, za april, maj, junij 287.257,20 din, samo za mesec julij pa že 193.666,10 din. Ob vsem zapisanem najbrž ni težko ugotoviti, da prevelika stanovanja marsikomu postaja breme. Selitev iz večjega v manjše (ob nezmožnostih plačevanja stanarin in komunalnih dobrin) je kruta in boleča, toda za nekatere bo najbrž nujna. Povsem na mestu je tudi vprašanje, kako bo takrat, ko bodo delovne organizacije prevzele skrb za svoja stanovanja, kako bo s subvencijami pri neustrezno zasedenih stanovanjih in podobno. (Po govoricah naj bi se na Rek-u za takšen korak odločili že 1. septembra oziroma 1. oktobra letos). Sklicevanje na stanovanjsko pravico, pridobljeno na osnovi števila udarniških ur, najbrž takrat ne bo kaj dosti zaleglo. Gorenje je na dobri poti Z velikimi sistemi po Jugoslaviji moramo vzpostaviti načrtno izmenjavo mnenj, tudi zato, da bomo lahko, če bo potrebno, dopolnjevali oziroma spreminjali že sprejete odločitve in pripravljali nove, je med obiskom v Gorenju prejšnji torek popoldan poudaril predsednik zvezne vlade, Ante Markovič. Žal pa je bilo premalo časa za poglobljeno razpravo in izmenjavo mnenj, pa čeprav je bilo Gorenje edino podjetje oziroma koncern, ki ga je obiskal Ante Markovič med zadnjim bivanjem v Sloveniji- Gorenje je, po besedah Anteja Markoviča, na najboljši poti, da izkoristi vse prednosti, ki jih prinašajo svežnji ukrepov zveznega izvršnega sveta. Podrobno ugotavljajo, kaj jim prinašajo posamezni ukrepi in kar morajo na tej osnovi storiti znotraj posameznih podjetij oziroma v koncernu. Konvertibilnost dinarja, na primer, zagotavlja tudi Gorenju velike možnosti za uresničitev razvojnih in tržnih ciljev, zahvaljujoč zlasti spoznanju, da si lahko svoj prostor v svetovni ekonomiji zagotovijo z internacionalizacijo koncema, se pravi s sprejemom mednarodnih norm na vseh področjih poslovanja. Gorenje se zato mora, kot meni Ante Markovič, še bolj vključiti v mednarodno delitev dela, tudi z iskanjem strateških partnerjev na tujem. Internacionalizacija Gorenja je nujna ne glede na to, kako se bo razvijal jugoslovanski trg. Za nadaljnje povečevanje izvo- zne ekspanzije pa bo treba motivirati delavce tudi z obveznicami oziroma z delnicami. Ko so predstavniki Gorenja poudarili, da sodi med najpomembnejša nerešena oziroma potrebne pogoje za uspešnejše poslovanje tudi nerešeno vprašanje družbene lastnine, je Ante Markovič dejal, da je zvezni izvršni svet še potegnil prve poteze za transformacijo družbene lastnine; predstavnikom Gorenja je predlagal, da znotraj njihovega koncema pospešijo proces preobrazbe družbene lastnine. Izkušnje boljših kolektivov pri tem so zagotovo lahko samo dobrodošle, posebej še v primeru, če bi bile potrebne morebitne spremembe predlaganih rešitev. Gorenje sodi med tiste kolektive oziroma sisteme pri nas, kjer niso pozabili na razvoj. Ante Markovič je izrekel Gorenju priznanje za doslej opravljeno delo, čeprav ni bilo in tudi v prihodnje ne bo lahko. V tem koncemu so se torej odločili sprejeti pravila razvitega svetovnega gospodarstva za tekmo s tem gospodarstvom. Zato tudi ni slučaj, da je med pogovori predsednik poslovodnega odbora koncema Gorenje, Herman Rigelnik, izrazil vso podporo zveznemu izvršnemu svetu in republiškemu izvršnemu svetu za njuno politiko naravnanosti k svetovnemu gospodarstvu! (an) Predsedstvo sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Nepremičnine pridobljene zakonito T. Podgoršek V Zvezi svobodnih Sindikatov Slovenije, v sindikatih dejavnosti in v vseh sindikalnih organizacijah ter med članstvom je predlog zakona o prenosu nepremičnin bivših družbenopolitičnih organizacij na družbenopolitično skupnost povzročil veliko presenečenje pa tudi vznemirjenje. Predlog zakona namreč odvzema bivšim družbenopolitičnim organizacijam in tudi Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije vse nepremičnine, ki so jih pridobile na zakonit in legalen način v preteklih 45 letih s svojim delom in poslovanjem. Republika Slovenija je z ustavnimi amandmaji k svoji Ustavi iz septembra 1989 in marca 1990 ter Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije trasira- la politično, lastninsko in sindikalno pluralno ter demokratično in pravno državo, temelječo na enakopravnosti vseh in vsakogar, v kateri so pravice in svoboščine človeka in državljana eden izmed temeljev politične in gospodarske ureditve. Prav ta Republika Slovenija pa namerava odvzeti vso nepremično premoženje bivšim družbenopolitičnim organizacijam in Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije z zakonom, ki nima nobene ustavne in pravne podlage, ker krši načela enakopravnosti vseh subjektov, ker v imenu te iste enakopravnosti jemlje enim, da bi dajal drugim. Zakon tudi nima pravne podlage, ker učinkuje za nazaj, ker jemlje tisto, kar je bilo ustvarjeno oz. pridobljeno na zakonit način v skladu s tedaj veljavnimi predpisi. Zakon, takšen kot je predložen, negira načela pravne države in ni v skladu s pravno ureditvijo. Predlog zakona je izraz politične volje novih oblasti in ne pravne države. Strinjamo se, da nova vlada omogoči delovanje političnih strank tudi z zagotavljanjem materialnih pogojev, ne strinjamo pa se, da se to realizira z odvzemom nepremičnega premoženja dosedanjim družbenopolitičnim organizacijam in Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, je med drugim zapisano v stališču predsedstva Sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije k Zakonu o prenosu nepremičnin bivših družbenopolitičnih organizacij med sredstva družbenopolitičnih skupnosti. KOMERCIALNE VERIGE Igraš in zakaj ne? Morda Zigolo, morda Delto, Lucky Line, Rubikon, Ekspress sistem, Prestige ... Pogledaš Naš čas — novo v Velenju, pogledaš Večer — novo v Mariboru ... Vsepovsod je novo in vsepovsod ob minimalnem vplačilu maksimalen dobitek. Kdo le ne bi igral? Zakaj le še delamo? Zakaj res naša vlada, tako kot se je vprašal prejšnjikrat kolega — frk — zakonsko ne predpiše, da vsi Slovenci igramo vsaj eno od iger, pa bi imeli polne denarnice, napolnili pa bi jih brez dela. Tako pa delamo in delamo ... Pa ne pridelamo marsikje niti za pošten dopust? Nekateri pa služijo. Ne samo organizatorji, čeprav ti največ. Služi nenazadnje tudi časopis, ki oglase objavlja, pa pošta, z nakaznicami sem in tja, pa država, če organizatorji plačujejo davke, pa najbrž posamezniki, ki se med prvimi vključijo v igro. Pa služi najbrž še kdo. Kar spomnite se Jack pota, ki je prišel k nam nekje iz Avstrije in pri katerem je bilo treba poslovati z devizami. Koliko iskanja soigralcev je bilo, koliko prodajanja kuponov, koliko upanja? Spretni so dobili nazaj vsaj toliko kot so vložili, če so prodali kupone. Ko pa je proti koncu bolj naivnih že zmanjkovalo, pa prestrašenih tudi — ko se je pojavilo tisto o nezakonitem iznašanju deviz čez mejo — je bil marsikdo na zgubi in ima danes kakšen kuponček še vedno za spomin v predalu. JASNO JE, KDO SI MANE ROKE Zdaj so med nami nove komercialne igre. Pri nekaterih je treba soigralce še iskati, pri nekaterih pa ne več. Enostavno vplačate pristopnino in takoj postanete član distributivne verige. Vsota, ki jo je treba vplačati je različna, včasih zadostuje že 200 din, najpogosteje pa od 1000 do 2000 dinarjev. Nekateri poznavalci pravijo, da je teh iger ta čas v Sloveniji že vsaj trideset, pa jih je verjetno še več. »Organizatorji, ki pri teh igrah v vsakem primeru poberejo smetano in dobiček, namreč od vsakega igralca poberejo različno velike vsote za vodenje igre (temu pravijo stroški za reklamo, dokumentacijo in obdelavo podatkov) poleg tega pa (čeprav tega ni moč zanesljivo dokazati) najbrž ob začetku igre na prva mesta postavijo svoje ljudi (denimo sorodnike' in znance, ki so za provizijo pripravljeni posoditi svoje ime). Če ne bi bilo tako, potem ne bi kot gobe po dežju rasle nove poslovalnice raznih marketinških firm in celo družbe z omejeno odgovornostjo, katerih edina dejavnost so komercialne igre.« (Delo, 12. julija — Zakaj bi bili revni, če lahko postanete bogati? — Janez Petkovšek, Zdenko Matoz) Poglejmo kakšne stroške si obračunajo nekatere od teh firm : Igra Firma Strošek firme Rubikon Rubikon Zagreb 249 din Prestige Marketing TEA Zagreb 200 din Ekspress Inmar Sevnica 200 din Glorius Glorius Bačka Topola 35 din Family Line Unitrade Čakovec Happy Line Avstrija 80 DEM Turbo Pot Zagreb 300 din MNOGO UPAJOČIH, MALO DOBITKOV Velenjčani so pred časQm na veliko igrali Zigolo. Ta igra jim je bila verjetno najbližja. Osnovni polog je bil nizek, 200 dinarjev. Kako pa igrajo in gledajo na te igre danes? Mojca M. je konec maja vplačala 200 dinarjev za Zigolo, do danes zatrjuje, daje dobila 1700 dinarjev. Olga V. se za te zadeve sploh ne zanima, ker ne verjame v to. Marinka Z. je maja igrala igro Ferialnega saveza Sarajevo. »Obljubljeno je bilo precej, dobila nisem še nič. Res pa je, da nisem prodala vseh treh, ampak samo eno kartico. Vplačala pa sem 100 dinarjev prvemu na seznamu, 100 dinarjev Ferialnemu savezu, 100 pa tistemu, ki mi je igro dal.« Slavica C. pravi, da se nima časa ukvarjati s takimi stvarmi, in da računa na denar, ki ga zasluži sama. Dragica D. je tudi igrala Žigolo, od tega pravi, da je že dva meseca, pa še nič! »Od takrat, ko je 200 dinarjev vplačal Alojz P. je že mesec in pol pa nič .. . Tako torej pravijo nekateri Velenjčani, ki so ali niso poskusili. Nekaj jih poznam, ki so z navdušenjem igrali to ali ono, pa se zdaj nič kaj ne hvalijo s tem koliko so dobili. Morda pa so in zato, da ne bi podžigali favšije, raje molčijo. Tiho so tako v obeh primerih. Ko sem z zanimanjem sledila obema že omenjenima avtorjema v Delu se mi je zdelo še posebno zanimivo nekaj, kar se bo morda tudi vam. ČE TI USPE PREPRIČATI 81000 LJUDI »Pri piramidnem sistemu, s tremi igralci za vami, je na-primer za igro Ekspress line potrebnih 3000 igralcev, da se igralcu, ki je na tisočem mestu izplača vsota 600 dinarjev, na prvi ravni za njim. Na drugi ravni je potrebnih 9000 igralcev, da se mu izplača 1880 dinarjev (tu se igralcu povrnejo stroški, ostane pa mu še nekaj denarja za pomirila). Na tretji ravni za igralcem, ki je na tisočem mestu v igri, je potrebnih 27.000 igralcev, da se mu izplača 5400 dinarjev. Za četrto raven pa igralec potrebuje za sabo 81.000 igralcev, da mu izplačajo 48.600 dinarjev. In ko seštejemo dobitke, dobimo številko 56.400 dinarjev, ki jo obljubljajo kot najvišji dobitek. Recept je preprost — če hočete brez večjega truda dobiti 56.400 dinarjev, morate samo prepričati (ali pa to stori namesto vas organizator) 81.000 ljudi, naj se vključijo v igro za vami.« Sicer pa, kdo bi vedel? Igramo, da upamo. Morda pa se za nekaj časa upanja izplača vložiti kakšen tisočak? Glede na to, da danes ni ničesar več zastonj, menda tudi upanje ne, vložek niti ni tako velik. M. Krstič-Planinc Drugačno praznovanje šoferskega praznika 13. julij naj ostane simbol šoferskega poklica V teh vročih poletnih dneh so ljudje bolj usmerjeni na najnujnejše delo ter na izrabo letnih dopustov, kot na obrobne zadeve, zato ni čudno, da so člani Združenja šoferjev in avtomehanikov iz našega kraja, nekoliko spremenili koncept praznovanja stanovskega praznika »13. julija«. Dosedanje svečane parade in povorke vozil so očitno postale predrage, njihova izvedba pa je bila v tem času vedno zahtevna za organizatorja. Zato so se domislili praznovanja v obliki tova-riškega srečanja. Izkazalo se je, da opravičeno, saj je bilo v kulturnem domu v Vinski Gori pretekli petek praznično kot le malokdaj. Zbralo se je res manj članov s svojimi družicami, kot so pričakovali, preko sto ude- ležencev pa se je počutilo več kot odlično. Ing. Lojze Ko-Ienc, novi predsednik ZŠAM Titovo Velenje, je v pozdravnem nagovoru le bežno orisal pomen in obeležje praznovanja, menil pa je, daje potrebno aktivno in tudi agresivno iskati rešitve za napredek v tej stroki. Promet in transport, prevoz potnikov ter spremljajoča cestno prometna problematika, terjata visoke strokovne zahteve, dobre kadre, v tem obdobju tudi zaostreno odgovornost, ne le voznikov, tudi načrtovalcev, prometne infrastrukture in logistične dejavnosti sploh. Predstavnik Republiškega in občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je 15 voznikom podelil republiška priznanja in plakete »vzoren voznik«, ka- tere so si člani ZŠAM Titovo Velenje »privozili« z vestnim delom, tisoči in tisoči kilometri ter varnim, načinom vožnje. Plakete so prejeli delavci Izletnika, Vegrada in obrtniki. Prispevek lahko sklenemo z mislijo iz programa, kateremu je dal posebno noto še pevski zbor šoferskega združenja, da je potrebno strniti vrste in v kriznem obdobju še povečati tovarištvo, okrepiti medsebojne odnose in si organizirano ustvariti pravo mesto v družbi in podjetništvu. Promet je vendarle tista vitalna sila delovanja vsakega organiziranega procesa, brez katerega si življenja ne moremo predstavljati. Za predah pa praznik kot je »13. julij« kar prav pride. Jože IVI i ki ave Praznik naj bo! Ko smo se v preteklih dneh srečevali s poklicnimi vozniki, člani ZŠAM Titovo Velenje in se pomenkovali o njihovem delu, o praznovanju »13. julija — dneva šoferjev«, smo dobili nekaj mnenj. Večina jih je za to, da se praznik ohrani, vendar mislijo, da bi se ob tem bolj negovali medsebojni odnosi. Poklic voznika je še vedno zapostavljen in brez združenega interesa in ciljev, ki bi bili postavljeni višje, ne bo napredka. Tudi vsebinskega praznovanja ne. Kaj so nam povedali naši sogovorniki? JOŽICA VIDMAR, voznik ka- miona, zaposlena v Gorenju Servis: Ne sprašujte me po našem praznovanju. Bolj bi si želela, če bi se pogovarjali o delu, o peklenskem tempu v našem prometu, o transportu. Tudi o delovnih pogojih, o naših cestah in nevarnostih ... pa eh, danes praznujemo in naj povem, da si želim lepo, še lepše praznovanje, ko nas bo veliko »ŽA«, ko bomo tako složni, da bomo radi prihajali skupaj. Mi, šoferji, seveda! Saj je kulturni utrinek, razvedrilo, zabava, potrebno vsakemu — in zelo lepo je! IVAN LIPICNIK, voznik inštruktor pri Avto šoli ZŠAM Titovo Velenje: Naš praznik je premalo cenjen, ker je to premalo spoštovan poklic. Napak je bilo, da je v preteklih desetletjih lahko postal poklicni voznik skoraj vsakdo. Raven izobraževanja se mora dvigniti, kriteriji morajo biti mnogo višji, zato pa tudi nagrada za trdo in zahtevno delo. Menim, da je za takšne razmere kriva država. Praznovanje . . . ja, naj ostane, saj je to le ena izmed priložnosti, da se pomenimo o naših težavah. NADA PIRMANŠEK, voznik viličarja v Gorenju: Naš praznik potrebujemo zaradi združenja, zaradi krepitve tovarištva in medsebojnih odnosov, ki so tudi v našem poslu pogosto dokaj krhki. Občasno to sploh niso odnosi, so le slabi stiki. Praznik rabimo tudi za razvedrilo, za zabavo, saj je pristnega kulturnega in družabnega življenja vse manj. Člani ZŠAM moramo imeti trdnejšo organizacijo, v kateri sodelujemo vsi. To pa žal tudi v tem času še ni doseženo. Kot vozniki in mehaniki sino nepogrešljiva kategorija delavcev, tega pa se moramo zavedati .. . tudi pri vključevanju v družabnost in kolektivnost med stanovskimi tovariši. FERDO GRMIČ, poklicni voznik, samostojni avtoprevoznik: Sem eden izmed ustanovnih članov našega, velenjskega Združenja in z veseljem sodelujem na srečanjih. Jih je pravzaprav premalo. Pogrešam tiste oblike, ki bi delavcem v prometu nudile izpopolnjevanje, dogovarjanje in ustvarjanje pogojev za boljše delovne razmere. Danes sem prejel plaketo »vzoren voznik«, prav vesel sem je. Le kako se ne bi veselil tudi praznika. Dneva šoferjev. Praznik naj bo! SILVESTER GLAVNIK, voznik kamiona, zasebni avtoprevoznik: Praznovanje? Ja, to naj bi bil lep dogodek, svetla točka v delu in življenju voznikov. Lahko se preoblikuje tako, kot narekujejo možnosti, važna je vsebina in sodelovanje večine. Če bo razumevanje, bo delo lepše, bo tudi interes za praznovanje večji. »Šoferaj« ne bo razpadel, čeprav doživlja krizo skupaj z vso družbo. Zato moramo prebroditi težave, ostati moramo složni. Potem se bomo o praznovanju šoferjev pogovarjali s ponosom! BOŽO HORVAT, ing.. Izletnik Ceje, PE Titovo Velenje: Ce potrebujemo šoferski praznik? To bi se morali vprašati za vsa.-ostala praznovanja. Menda imajo namen ljudi zbliževati. Potem menim, da je praznik še kako potreben. Vozniki včasih vlečemo bolj narazen, bolj posamezno . . . potrebno pa je ravno narobe. Npr. v potniškem prometu vozimo »v petek in svetek«, kdaj se torej naj vsede sosed k sosedu, mož k ženi, prijatelj k prijatelju? Praznik naj bo, le da si ga moramo napravili še lepšega, še bolj svečanega. To pa bomo zmogli, če bomo iskreno želeli, če bomo imeli društvo, ki združuje in ne razdvaja. Praznovanje v Vinski Gori pa je bilo kljub vsemu odraz volje in želje mnogih zvestih aktivistov ter šoferjev, ki so si ga pripravili profesionalno lepo in spodobno. Za praznikom tako vedno pride . .. delavnik. JOŽE MIKLA VC «cno vožnjo v letu 90 Svečanost in tovariško srečanje letos nekoliko drugače Deset dni mladega muziciranja v Velenju Pred šestimi leti oblikovani Teden kitare je v tem času prerasel začetne okvire in se razvil v pravi Poletni tabor, ki ga skupaj pripravljata Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega in Glasbena mladina Slovenije. Tokrat'je potekal od 5. do 15. julija, udeležilo pa se ga je sedem mladih harmonikarjev, sedemindvajset kitaristov, štirje violinisti, štirje flavtisti, trije violončelisti, dve pianistki in klarinetist. Udeleženci iz raznih koncev Slovenije so bili različnih starosti, od osnovnošolcev pa do študentov Akademije za glasbo. Pod vodstvom mentorjev — prof. Franca Žiberta, ki deluje v Zvezni republiki Nemčiji kot profesor harmonike in koncertant, kitaristov prof. Jerka Novaka iz Ljubljane in prof. Istvana Römerja iz Zagreba ter violinista, prof. Tomaža Lorenza iz Ljubljane — so mladi glasbeniki izpo- polnjevali svoje znanje in z izjemnim muziciranjem sklenili tabor s tremi večernimi koncerti. V času tabora se je zvrstilo kar osem različnih koncertov, na katerih so nastopili vsi mentorji- skoraj vsi udeleženci tabora in nekateri gost- Iz muzeja Velenje Zgodilo se je . . 19. JULIJA Ker v času >kislih kumaric< novic ni bilo in jih tudi tokrat ni v izobilju, objavljamo danes le štiri krajše novice iz naše doline. LETA 1958 V julijskih dneh, ko se počasi približuje obiranje hmelja, je bilo v preteklosti precej časopisnih vesti iz naše doline posvečeno ravno hmelju (po mnenju mnogih, najžlahtnejši slovenski kulturi) in delovanju Kmetijske zadruge Velenje. Tudi Slovenski poročevalec je na to temo objavil krajšo vest: »Kmetijska zadruga iz Velenja je uredila strojno lopo. Pri zadrugi uspešno deluje trgovina z reprodukcijskim materialom. Na območju zadruge gradijo sušilnici v Šentilju in Podkraju, potrebni pa bi bili tudi v Ložnici in v Velenju.« Tudi hmelj se je moral kljub vsej svoji žlahtnosti iz Šaleške doline umakniti. LETA 1962 V Večeru je bila tega dne objavljena zanimiva notica z naslovom Nov turistični prospekt Velenja: »Turistično društvo Velenje bo v kratkem izdalo nov propagandni prospekt z nazornim prikazom vseh pomembnih turističnih zanimivosti mesta in okolice. Društvo je izdalo tudi šest novih razglednic v barvah, ki so že v prodaji.« Takšne novice so danes žal zelo redke ali pa jih sploh ni, ker ...?! LETA 1968 Naslednja novica, ki jo je objavil mariborski Večer, pa je precej poletno obarvana in posvečena našim najmlajšim: »Občinska zveza Društva prijateljev mladine v Velenju skrbi za razvedrilo in vzgojo otrok tudi poleti. V začetku julija so organizirali plavalni tečaj za šolsko mladino v kopalnem bazenu v Šoštanju. Tečaji trajajo po teden dni, udeležuje pa se jih precej otrok. Predvidevajo, da se bo do konca julija naučilo plavati 200 otrok. Tečaj vodi profesor za telesno vzgojo Marjan Pisto-tnik.« Ker se žal zopet vračajo časi, ko si veliko družin ne more več privoščiti predragih počitnic na morju, bi kazalo takšne in drugačne tečaje spet obuditi. LETA 1969 Tudi zadnja današnja novica je bila objavljena v mariborskem Večeru: »Merx bo gradil trgovski hiši v Žalcu in Šoštanju. Celjsko trgovsko podjetje Merx se pripravlja na gradnjo dveh novih trgovskih hiš v Šoštanju in v Žalcu. Graditi ju bo najbrž začel šele prihodnje leto. V obeh mestih bosta to doslej največji trgovini, v njih pa bodo poleg živil prodajali tudi industrijske izdelke.« Po dvajsetih letih zastari še tako modema stvar, kaj šele trgovina. DAMIJAN KUAJIČ je. Že prvi večer, 5. julija so v organizaciji Kulturnega doma Ivan Napotnik na velenjskem gradu iep spored del za harmoniko, duo violine in kitare ter trio violine, kitare in harmonike predstavili Tomaž Lorenz^ Jerko Novak in Franc Zibert. Dva dni pozneje, 7. julija je tam z imenitnim kitarskim recitalom nastopil Istvan Römer. V ponedeljek, 9. julija je na gradu zahteven program za harmoniko predstavil komaj 21-letni Tržačan Corrado Rojac. Koncert sta skupaj organizirala Glasbena mladina in Kulturni dom Ivan Napotnik. V sredo popoldan je na ploščadi pred velenjsko NA-MO krajše skladbice zaigralo enaindvajset mladih glasbenikov. V četrtek, 12. julija je na velenjskem gradu nastopila študentka Akademije za glasbo Alenka Okorn, kitaristka, ki se že več let udeležuje velenjskega tabora. Zadnje tri dni — 13., 14. in 15. julija so bili večeri posvečeni sklepnim koncertom tečajev harmonike, kitare in komorne igre. Kljub temu, da je bilo med 48 udeleženci tokrat veliko zelo mladih glasbenikov, je bila raven vseh treh koncertov presenetljivo visoka, v veliko zadovoljstvo mentorjev, staršev, poslušalcev koncertov in seveda organizatorjev ter samih mladih koncertantov. Sobotni koncert je posnel tudi Radio Maribor, ki bo tako ohranil vsaj del tega svežega muziciranja. KAJA ŠIVIC Iz kadilnice je zadišalo po svobodi in dostojanstvu Bil je lep sončen dan, ko se je v nedeljo, 15. julija ok. 11-ih na bivšem šoštanjskem Glavnem trgu, sedaj trgu Bratov Mravljak zbrala okrog okusno okrašenčga Marijinega kipa množica ljudi; tokrat v spomin na zavetnika šoštanjske mestne cerkve sv. Mohorja in vi'. Fortunata. Res ni bilo zaznati pom-poznosti kot pred dnevi, ko je bil kip od tistih, ki so ga pred desetletji vandalsko odstranili, ponovno vrnjen na svoje prvotno mesto. Vse je potekalo mirno, za nekoliko bolj oddaljene komajda slišno, kot da se je dogajalo nekaj vsakdanjega. Samo liturgi-čni obred šoštanjskih dušnih pastirjev, pospremljen z ubranim petjem šoštanjske-ga cerkvenega zbora. Pa vendar, iz kadilnice je zavel tokrat nov vonj. Zadi- šalo je po svobodi in dostojanstvu, po svobodi, za katero so bila potrebna dolga desetletja, da jo je lahko slovensko srce, potem, ko mu je bila sramotno odvzeta, ponovno zaznalo tudi na svojih tleh. Recimo temu: Bogu hvala! Zal me navdaja neprijeten občutek, da nam Slovencem do te, nedvomno največje kvalitete življenja, svobode, za katero se tako krčevito zavzema tudi naše novo vodstvo, še vedno ni dosti mar. Da nam le ne manjka materialnih dobrin! Kot da smo se svobode odvadili ali kot da zanjo sploh nikoli nismo resnično vedeli. Toda, ali ni nekaj čudovitega že samo to, če se ti ni treba več skrivati pred učiteljem, ko se odpraviš iz šole k verouku, ko se lahko brez bo- jazni pred morebitnimi na-všečnostmi s svojim prijateljem na delovnem mestu ali v šoli pogovoriš tudi o nedeljskem obisku tega ali onega svetišča, ko ti v šoli ni več treba sramežljivo pogledati v tla in zardevati pred vrstniki, če se ravnatelj šole vpričo celega razreda ponorčuje iz tebe, ker si sodeloval pri nedeljskem bogoslužju. Verjemite mi, tudi to je svoboda. Bodimo iskreni. V duhu sprave si poglejmo v oči in priznajmo: Ni bilo pošteno, kar se je dogajalo v vsem povojnem času. Človekovo dostojanstvo je bilo hudo one-čaščeno, človeško srce globoko prizadeto. Naj se kaj takšnega nikoli več ne pono- Jože Kolar TOF, Moped show in Pust Razgibaj m o življenje in Mozirje Že nekaj tednov teče To-fova poletna akcija Razgi-bajmo življenje, kar pomeni rekreacijo, sprostitev, tekmovanje, zabavo. Tone For-nezzi-Tof s svojim Moped Show Quartetom pripravlja v bolj ali manj znanih turističnih krajih rekreativno razvedrilne prireditve in tako bo v četrtek, 26. julija, prišel tudi v Mozirje. Zanimivo je, da si je tokrat za družabnike izbral neugnane mozirske Pustnake, kar je dodatno zagotovilo za vedro razpoloženje. Najprej bo na vrsti spust s kajaki od mostu v Spodnji Rečici do Savinjskega gaja, po Savinji seveda. Vmes so trije jezovi, kar zagotavlja »atraktivnost«. Strokovno vodstvo in opremo za tiste, ki je nimajo, bo zagotovil športni center »Prodnik« Edija Jur--jevca iz Radmirja, za vse kar zraven sodi pa sam Tof. Ob 18. uri se bo v Savinjskem gaju pričelo zares. Kolektivna telovadba, program Moped Showa, tekmovanja, modna revija in trim tek po Gaju bodo prinesla lepe nagrade, obvezna pa bo tudi zabava s plesom, ki je tudi razgibavanje. j- P- Galerija Vegrad Razstava del Zlatka Kljajiča, v Irene Guček inArpada Šalamona Tudi v poletni sezoni v Ve-gradu niso pozabili na kulturo. Ta mesec so razstavili v galeriji Vegrad dela Zlatka Kraljica, člana likovnega združenja Medjimurje. Ogledate si jih lahko vsak dan od 7. do 15. ure. V prostorih uprave sektorja DOM 101 je odprta razstava del Irene Guček, v prostorih Mehanizacije pa Arpada Šalamona. Oba sta člana Šaleških likovnikov. J. Pantner > > > i i > H i Kil j r/m ko i; ico k Počitnice? Uh, kje pa, pravijo knjižničarke kulturnega centra Ivana Napotni-ka v Titovem Velenju. Po obisku sodeč — tudi več kot 110 obiskovalcev na oddelku na dan — občani našega mesta, poleg ostalih razvedril, ki jih nudi polet-no-počitniški čas, radi vzamejo v roke tudi knjigo. Na oddelku za odrasle vam bodo poleg uspešnic priljubljenih pisateljev ponudili v presojo tudi nekaj novosti. Victorijin pohod, pisateljice Caroline Gray, je že ena od slednjih, ki bo pritegnila pozornost ljubiteljev napetih resničnih zgodovinskih pripovedi. Kraj dogajanja zgodbe, konec 19. stoletja, ni običajen za viktorijansko dobo, kajti zgodba je prestavljena v puščavo in tropski gozd v Afriki. Na sproščen in odkrit način je opisana skupina žensk britanskega višjega sloja, ki se po brodolomu znajde v okolju, kjer njihova vsestranska uglajenost in vzgoja nista nikoli obravnavana. Zato prihaja do mnogih tragikomičnih in nevarnoh zapletov, iz katerih najde vedno izhod njihova voditeljica Victorija. Tej pri tem pomagajo izkušnje, ki jih je pridobila kot žena misionarja v Keniji. Novost je primerna za široko krog bralcev, saj vsebuje elemente pustolovske, potopisne in ljubezenske zgodbe. Poleg te boste na obloženih knjižnih policah — na pionirskem in na oddelku za odrasle je menda kar okrog 70 tisoč knjig — našli še nekaj novih del z zanimivo tematiko, primerno za ta letni čas. Čas sproščenosti Janine Boissard je ljubezensko čustveni roman, v katerem je opisana izpoved ženske, ki je morala od otroštva dalje v sebi na silo du-šiti vsa spontana znamenja seksualnosti; Napeta, razburljiva kriminalka Jacka Higginsona Primi hudiča sega v svet mednarodnega terorizma in boja proti njem; Kruh na vodi Irwina Shawa je pretresljiva zgodba o razpadanju sodobne družine in o nevarnostih, ki jih prinaša civlizacija; Lo-wis L'amonc je avtor, ki doslej še ni prišel med slovenske bralce. Tokrat pa v svojem delu Jubal Sackett opisuje družino Sackettovih, njihove posamezne člane in usode; knjiga Nebesa in pekel Johna Jakesa je tretji in zaključni roman briljantne trilogije Sever in Jug. Nekoliko mlajši bralci oziroma obiskovalci pionirskega oddelka se v počitniških dneh, do konca tega meseca, ne bodo mogli razveseliti kakšnih novih del. Nekaj novosti jim knjižničarke obljubljajo za mesec avgust. MLADINSKA KNJIGA Že prejšnji mesec je bilo delo Jubezni Josipa Broza (280 din) poleg knjižice Na očeh najbolj iskano »blago« v velenjski Mladinski knjigi. Tisti, ki ste s tem delom že obogatili svojo knjižno zbirko, boste tokrat morda raje segli po romanu Justica za 280 din ali morda po Zvezdnatih nočeh Dušana Jelinčiča, zanj boste plačali 250 din. Izbirate pa lahko še med delom Daniele Steel Zvezda (330 din), knjigo Tineta Hribarja Sveta igra sveta — umetnost v post-moderni dobi, ljubitelje okrasnega cvetja pa bo morda pritegnila knjižica Rastline z belimi cvetovi (107 din) ter Kakteje v sobi (zanjo boste odšteli prav toliko kot za prej omenjeni priročnik). To sta že 15. in 16. delo iz zbirke Moje sobne rastline strokovnjaka Zdravka Žgonca. Mladi bralci pa bodo na prodajnih policah velenjske Mladinske knjige našli še osmo knjigo iz velike zbirke Pet prijateljev. Tokrat nosi naslov Skrivnost fantomskega vlaka. Zanjo boste plačali 108 din. Poleg omenjenega ponudbo dopolnjuje še pestra izbira angleških knjig — bodisi strokovnih ali leposlovnih. I Velenjski vrtci so polni I j Prednost delovni in raziskovalni vzgoji i i i i i i i B I I I I I I I I I I I I Vsi vrtci v Titovem Velenju bodo tudi v prihodnjem šolskem letu polno zasedeni. Nekaj prostih mest imajo le še v Pesju, na Konovem in v Skalah ter v družinskem varstvu. Prošnje pa evidentirajo tudi za druge vrtce, saj vedo, da se nekateri starši zadnji hip premislijo, zato ta prosta mesta nemudoma zapolnijo z otroci, ki so varstva potrebni. Skupno bo obiskovalo njihove enote tudi od septembra dalje, okoli 1600 otrok, za približno 200 pa bodo izvajali pripravo na šolo izven dnevnega varstva. V tem času namenjajo v velenjskem vzgojno varstvenem zavodu (zdaj imajo otrok malo, nekatere enote so v počitniškem času zaprli in jih obnavljajo in čistijo) vso skrb načrtovanju vzgojnega dela za prihodnje šolsko leto. IGRALNICA POSTAJA PREMAJHNA Po besedah pomočnice ravnateljice Jožke Dolinar, so že pred leti začeli spreminjati način vzgojnega dela, zdaj pa v celoti uveljavljajo delovno in raziskovalno vzgojo. Izhajajo iz .otrokovega okolja, ki ga ta neposredno opazuje in raziskuje in izraža svoje interese. Ravno interesi otroka so postavljeni v ospredje, so vodilo vseh vzgojiteljičinih aktivnosti. Vzgoja v vrtcu torej ni več neko šolsko izobraževanje, kjer bi vzgojiteljica otroke učila, ampak postaja ta modelatorka, organizatorka aktivnosti — otrokova sodelavka. Takšno delo terja od nje seveda dodatne napore, pa tudi znanje, prinaša pa veliko zadovoljstva tako otrokom kot njej. Za takšen delovni oziroma raziskovalni način vzgoje otroka potrebuje ta širše okolje. Igralnica postaja premajhna. Prav zato so otroku v vrtcih odprli vsa vrata, v delo pa vključujejo številne sodelavce — od staršev do različnih strokovnjakov. Cilj tega je razgibati interese otroka, ga spodbuditi k razmišljanju, radovednosti in kasneje slediti njegovim željam. Morda je bolje, če si vse tole ogledamo na povsem konkretnem primeru. Otroku v oddelku seje strgal gumb. Po dosedanji praksi bi mu ga vzgojiteljica ali varuhinja prišila in nadaljevali bi začrtano aktivnost. Po novem se vzgojiteljica z otroki pogovori, kaj zdaj storiti, s čim gumb pri-šiti ... Ob tem spoznajo iglo, sukanec, gumb. Naučijo se ga prišiti. Zanima jih, kako to naredi šivilja. Pokukajo v vrtčev-sko krojaško delavnico, pa kasneje, če je le mogoče, še v čisto pravo delavnico, k sebi povabijo šiviljo ... DODATNI PROGRAMI Nov način dela terja med drugim vrsto novih organizacij- skih prijemov, med drugim drugačen način prehranjevanja in spanja otrok. Spanje bodo v skupinah malih šolarjev opustili. Z novim šolskim letom uvajajo v velenjskih vrtcih še eno novost. Staršem bodo ponudili dodatne vzgojno izobraževalne programe (politehnična vzgoja, raziskovalno delo, plavalni tečaji, glasbeni krožek, likovna delavnica, folklora, telovadba s starši). Nekatere programe bodo izvajali strnjeno, druge enkrat tedensko preko celega le- Otroci so veliki raziskovalci — prisluhniti je treba njihovim interesom ta. Te programe bodo ponudili tudi otrokom, ki vrtcev redno ne obiskujejo (v popoldanskem času). Precej težav imajo z načrtovanjem dela saj je precej velenjskih kolektivov prešlo na evropski delovni čas. Zaenkrat je bilo otrok, ki so potrebovali podaljšano varstvo za 12 oddelkov in 4 varstva na domu, jeseni pa jih bo verjetno še nekoliko več. Spoznali so, da starši niso zainteresirani, da bi vrtce razdelili tako, da bi nekateri delali po starem, drugi po evropskem delovnem času (interes za varstvo bi verjetno precej upadel, saj želijo imeti starši otroke v vrtcu čim bliže domu), zato bodo prisiljeni še naprej delati kombinirano. To pa seveda pomeni nekaj dodatnega dela, dodatnih ur vzgojiteljic. Doslej so to razreševali delno s prerazporeditvijo delovnega časa, delno z nadurnim delom. Vendar pa bo treba pritegniti k sodelovanju še kakšno novo vzgojiteljico. S pridobitvijo kadra pa so težave. Letos zadnjič, so lahko zaključile vzgojiteljice izobraževanje na srednji stopnji (v bodoče bo obvezno višješolsko izobraževanje) in se jih večina že sedaj odloča za nadaljnji študij. Mira Zakošek Varujmo vode Poletni čas bolj kot drugi pokažejo vse probleme oskrbe z vodo in slabe kakovosti voda na Slovenskem. Povečujejo se obolenja. Povečuje se tudi poraba vode. Vse več je jioginov rib, kar ni le velika materialna škoda, temveč dokaz, da se zastrupljajo vode in vodni viri. Gnojnica, organske odplake, klor, lugi in kisline, fenoli in naftni derivati so največkrat dokazana sredstva, malomarnost in neznanje pa povzročitelja incidentov ali stalnejsega onesnaževanja. Tudi zadnji čas se ponavljajo takšni hudi pojavi. Skoraj ni reke od Mure in Ledave do Sofle in notranjske Reke, ki ne bi bila prizadeta. Dogovor o čiščenju reke Save se prepočasi uresničuje; nekatere občine še ne gradijo čistilnih naprav, ki bi jih morale zgraditi do odprtja hidroelektrarne Vrho-vo. ljubljanska pa tudi zamuja. Ponekod spuščajo v vode sunkovito, kar čez teden zadržujejo. Še vedno ljudje mečejo v vode vse mogoče. Inšpekcije naj nemudoma posredujejo. Pričakujemo, da bomo kmalu brali tudi o kakšni javni obsodbi ali resnejši sankciji. Pozivamo vse, ki kakorkoli uničujejo vode z odplakami ali odpadki, s kemikalijami ali uničevanjem obvodnega rastja in živalskih stanišč, ki spreminjajo vodne tokove ali njihove struge — da razumno in odločno preprečijo sleherni škodljiv vpliv! Na koncu vse seže do naših kozarcev in krožnikov! Skupščini republike Slovenije pa predlagamo, da čimprej sprejme in uveljavi zakon o vodah! Ribiška zveza Slovenije Gradovi, graščine, dvorci v Šaleški dolini Otroci predlaga jo nedeljski izlet (1) Učenci osnovnih šol Šaleške doline so pripravili, na pobudo občinske zveze prijateljev mladine Velenje, ob zaključku šolskega leta raziskovalne naloge na temo Gradovi, graščine, dvorci in odkrili veliko zanimivega. Izdelali so čisto prave turistične vodnike. Nekatere bomo povzeli in vas povabili na krajši izlet. OGLEJTE SI GRAD TURN (THURN) Za začetek vas v imenu učencev 3. razredov osnovne šole Veljka Vlahoviča vabimo na grad Turn. Grad leži na položnem hribu v Hrastovcu. Prvič je v zgodovinskih arhivih omenjen leta 1207. Prvi lastnik naj bi bil Otto Thurnski. Kasneje je bil grad večkrat porušen, še zlasti leta 1635, ko so ga zavzeli uporni kmetje. Današnjo podobo pa je grad Turn dobil šele konec 18. stoletja. Učenci osnovne šole Veljka Vlahoviča predlagajo, da ne hitite preveč. Ustavite se še na nekaterih zanimivih točkah. Postojte ob Vrtnariji Vekosa, ki jo Vi-*- . 1 ■"i . >,- sestavljajo različni proizvodni objekti. Tu je rastlinjak, plastinjak, tople grede in njive. Gojijo predvsem cvetlice, od takšnih za rezanje, do lončnic, ki krasijo marsikateri dom. Spomladi pa lahko tu kupite zelenjavne sadike. Malo naprej je Modni salon, ki obstaja že 30 let. Pred 15. leti so zgradili novo, moderno tovarno. Še posebej zanimiva je njihova trgovinica, kjer prodajajo svoje izdelke po ugodnih cenah. Postojite lahko tudi v velenjskem parku, kjer je kotalkališče in kjer se vrstijo številne prireditve. Najbolj zanimivi sta gotovo tradicionalni skok čez kožo v rudarski stan in pa mednarodno kotalkarsko tekmovanje za rudarsko svetilko. Ljubitelji kotalkanja pa lahko na velenjskem kotalka-lišču vsak dan rekreirate. Zdaj pa le pohitimo proti Turnu, prelepemu spomeniku iz naše zgodovine. Vreden je ogleda, a gotovo boste tudi razočarani. Ta zgodovinski spomenik je namreč povsem neurejen. Tu so še vedno stanovanja in t ri "i ■ » * wJ m J. » fJaP ' Jr * m B^pfll to povsem neustrezna. Notranjosti torej ne boste mogli videti, a zanimivosti je kljub vsemu toliko, da je grad Turn vredno obiskati. Domov se lahko vrnete mimo škalskega jezera in obudite spomin na nekdaj uspešen turizem ob njem. Zdaj boste videli predvsem razvaline. Imamo pa, na srečo še več jezer. Ob Velenjskem boste lahko prijetno preživeli prosto popoldne. Lahko ribarite, igrate minigolf ali pa tenis in se okrepčate v bližnji restavraciji. Vsega kar so zbrali učenci osnovne šole Veljka Vlahoviča je kar preveč za en sam nedeljski izlet. Zmogli ga boste, če se boste na pot podali zgodaj zjutraj, razdelite pa ga seveda lahko tudi na več krajših izletov. Pa srečno pot! (dalje prihodnjič) Učenci tretjih razredov osnovne šole vas sicer vabijo na grad Turn, mi pa vas moramo opozoriti, da ne boste naleteli na lep zgodovinski spomenik. Hudo boste razočarani! Grad Turn namreč strahotno propada. Načel ga je zob časa, nihče nič ne ukrene. Še več, tu so neustrezna stanovanja, z očitno neurejeno kanalizacijo, saj v okolici gradu, ki skriva bogato zgodovinsko izročila, hudo zaudarja. Izlet na Turn vam bo torej bolj spoznanje, kako mačehovsko obravnavamo naša zgodovinska izročila. - * ;flHHB "" flMHI fwwa jHMonitEfll ìd Ji xi\ parit ^ ~7 ~ j0 \> 7? 0.777 ?? lil. L L L \ \ ■ ■. issÉeffežiii*!'/ SŠMfflmm Za enkratni naravni biser, ki so ga jamarji odkrili pred slabim desetletjem v osrčju mogočne Raduhe na veliki nadmorski višini, je večina gotovo že slišala, od sobote dalje pa si ga bo lahko tudi ogledala. »Snežna jama« je ob enkratnih lepotah in glede na razmere pravzaprav naravni čudež. V vseh teh letih so jo jamarji in drugi strokovno raziskovali in jo opremljali za varen ogled ostalih obiskovalcev, od sobote dalje pa je »na voljo« vsem; in sicer so vhodi v jamo vsak dan ob 12. in 15. uri, pod pogojem seveda, da šteje skupina vsaj pet ljudi. Ob praznikih, sobotah in nedeljah velja takorekoč »non-stop«, tudi za skupine razumljivo. Jamo je za ogled uredil jamarski klub »Črni galeb« iz Prebolda, s pomočjo ostalih jamarjev in Lučanov. Odveč je pravzaprav opisovati lepote, ker se jih preprosto ne da, jamo je treba videti. Vseeno pa nekaj podatkov ne bo odveč. Jama je dolga preko 1.000 metrov in globoka več kot 100. Vhod vanjo se skriva na dnu kraške udornice. Po ledenem in 20 metrov dolgem ledenem pobočju, opremljenem s stopnicami, pridemo v Ledeno dvorano z velikim ledenim jezerom in okrašeno z ledenimi kapni- ki. Globlje, kot smo v jami, bolj je kapniško zanimiva in atraktivna. Vidimo lahko posamezna jezerca in skupine kapnikov kot so Snežni gozd, Grad, Jedilnica in drugo. Po kakšnih 700 metrih postane jama bolj zah- tevna za ogled in se je zanj treba posebej dogovoriti. Ogled traja do 3 ure, za okrepčilo vsem je poskrbljeno, možna pa je ob tem tudi prehrana s prenočiščem v koči na Loki. J. P. li^ J Posebno opozorilo! Vse več ljubiteljev sadjarstva se pritožuje nad nenehnim napadom zelenih uši. Kot sem že večkrat omenil, jih je potrebno poškropiti z ACTELICOM ali PIRI- MOR-jem, za večjo učinkovitost pa mu dodajte eno od močil (SANDOVIT, RADO-VIT), ter drevo temeljito poškropite s čim večjo količino vode in po možnosti proti večeru. Matjaž Jenšterle Moj sadni Poletna opravila Izhajam iz stališča, da smo do sedaj opravili vse pravilno okoli našega sadnega drevja. Obrali smo že češnje, višnje, črni in rdeči ribez, obiramo pa tudi že zgodnje breskve. Ni pa več daleč čas, ko se bo treba pripraviti na obiranje kasnejših breskev, zgodnjih jabolk, ter zgodnjih hrušk. Skratka, naš sadni vrt nam daje nazaj, saj vedno vrača ljubezen, ki smo mu jo izkazali. Morda je zdaj čas, da mu posvetimo še malo pozornosti, preden se odpravimo na zasluženi dopust, saj je ta čas zelo pomemben za razvoj cvetnih brstov za prihodnje leto. Pri češnjah, višnjah in breskvah odstranimo polomljene veje, pri malinah pa lahko odstranimo iz-rojeni stari les, če se nam kažejo še kakšne okužbe (škr-lup, plesen, kodravost...), jih seveda vsaj še enkrat poškropimo s fungicidi (DIT-HANE, ANTRACOL, CAPTANE ...), da čim dlje oču-vamo zeleno in zdravo listje. Posebno pozornost posvetimo jablanam in hruškam, katerim je v potrebno sedaj vezati ogradne, še nevezane veje, navzdol v vodoravni položaj, tako da ustavimo rast in hkrati pospešimo tvorbo novih cvetnih brstov za prihodnje leto. Potrebno jih je vsaj še enkrat poškropiti proti škrlupu, plesni in sadni gnilobi. Za jabolčnega zavija-ča pričakujemo drugi izlet metuljčkov okoli 10. avgusta, takrat seveda škropimo z enim od lažjih pripravkov kot so: DIMILIN, ZOLO-NE, DIAZION ... Seveda pa je zdaj najbolj ugoden čas za razvoj rdeče sadne pršice (rdečega pajka), katere prag škodljivosti je zdaj že od 6 do 8 odraslih pajkov na list. Če hočemo očuvati lepe in zdrave plodove, je jablane in hruške potrebno poškropiti z enim od akaricidov, ki imajo krajšo karenco (MITAC, PI-NOFON, NEVRON, PINI-KON ...), vendar ne pozabimo. da je sedaj že prepozno za najuspešnejši preparat, kot je NISSORUN ali APOLLO. Vse več pa je letos problemov s hruševo bolščico, katere se nismo in nismo mogli znebiti. Zdaj je skrajni čas, da hruške poškropimo z MI-TACOM ali DECISOM. Če bomo vse to postorili, se lahko mirno odpravimo na dopust, saj bo sadno drevje vsaj nekaj časa počivalo. Z drugimi besedami; jablane in hruške so se umirile v rasti in sedaj pospešeno dobavljajo hrano v plodove. Ko se vrnemo iz dopusta, pa bomo opravili letno ali zeleno rez, o tem pa več kdaj drugič. Nenavadna goba je borova gljiva Ko smo v prejšnji številki Našega časa pisali o nenavadni gobi, ki jo je našel Franc Laznik, si nismo mislili, da bomo tako hitro zvedeli za kakšno gobo gre. Sploh ni ta- ko nenavadna, sploh pa ne redka, nam je sporočila bralka Osojnikova. Gre za Borovo gljivo, ki je užitna. Mora pa biti mlada. Ta podatek so naši bralci kasneje še dopolnjevali. Zelo dobra je ocvrta, je povedala Zlodejeva, dobra pa tudi v golažu. Tako! Nenavadna goba je >razkrinkana<. (mkp) Bog ljubi'revne in daje bogatim. Židovski pregovor Velenjski avtomobilski sejem Prodajalcev in kupcev vse manj Čas počitnic in dopustov se odraža tudi na avtomobilskem sejmu pred Rdečo dvorano. Vsako nedeljo je vse manj prodajalcev in kupcev, kar bi težko trdili za firbce, ki jih je tudi sicer največ. Najbolj vztrajni, ki bi avto radi prodali še pred dopustom, so se trudili tudi to nedeljo in seveda o svojem železnem konjičku govorili vse najlepše in najboljše. Nekateri so celo pretiravali, kajti videz avtomobila je bil že na zunaj povsem drugačen. Kljub skromnemu povpraševanju v teh dneh, pa se cene ne menjajo preveč. Poglejmo jih nekaj. Yugo 45 A, 1987, 40.000 dinarjev, Yugo 45 AX, 1987, 6.100 DEM, Zastava 750, 1973, 800 DEM, Zastava 750, 1982, 2.000 DEM, 126 P, 1979, 2.200 DEM, 126 P, 1980, 12.000 dinarjev, Golf 5 XD, 1987, 17.000 DEM, Golf, 1978, 43.500 DEM, Renault 4 DTL, 1986, 5.300 DEM, Visa, 1983, 40.000 dinarjev, Fiat 128, 1988, 8.000 DEM, Merzedes 200 D, 1976, 9.500 DEM itd. B. M. Ponudba na sejmu je eno, želje in možnosti pa drugo Nagradna akcija »Mladinske knjige« V Benetke Ivan Šafranič Akcija vzpodbujanja prodaje, ki je slednjič zanimivost tudi v prodajalni Center velenjske Mladinske knjige, je že doživela zanimiv razplet. Potem, ko so razdelili med kupce šolskih potrebščin preko šeststo nagradnih kuponov, je bilo v soboto, 15. junija, nagradno žrebanje pred prodajalno Mladinske knjige v Titovem Velenju. Zbralo se je le nekaj mlajših radovednežev ter osebje MK in že je slučajni, sprehajalec, mlajši fantič izvlekel preko dvajset nagrad. Poleg knjižnih in drugih drobnih nagrad, so prejeli lepe nagrade kupci Jurko Natalija (slušalke z radiom), Lidija Kajzer iz Laz (kolo max skatebike) ter najvrednejšo Ivan Šafranič iz Titovega Velenja (potovanje v Benetke za dve osebi). Zanimivo, da je poleg Lidije Kajzer imela srečo pri žrebu še njena sestra Mojca. Obe sta naročili knjige za tretji, oz. sedmi razred. Nagradna akcija Mladinske knjige se nadaljuje in vsi, ki bodo do 14. 9. 1990 še kupovali šolske knjige in druge potrebščine, bodo lahko tega dne izžrebani za enako lepe nagrade. Poleg tega pa so pri MK obljubili, da se bodo še posebej potrudili pri postrežbi kupcev, tudi najmlajših. Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da trg že deluje in prav je tako. Ko se bomo vsi še bolj potrudili, nam bo mogoče lepše. Jože Miklavc Prvo žrebanje je mimo, drugo bo 14. septembra. (foto Mira Zakošek) O LULÄNJU IN KAKANJU I. Pred dnevi smo se mudili (osebe namerno zamolčimo) na avtobusni postaji in čakali na staro mamo, ki bi naj pripotovala od daleč. Ker je ni bilo z dogovorjenim avtobusom, je bilo potrebno počakati. Pač stopiš na pivce za živce in nato še na WC. Toda, opa ... je zaklenjen. Kaj zdaj? Za bližnji grm pri Rdeči dvorani? Menda ja ne! Zamolčimo še to, kje smo zadrego rešili, da ne bi voznik osebnega avtomobila protestiral. WC upravlja »privatnik« iz Celja, pa ga občasno zapusti. Ko smo hoteli poklicati, kje se je izgubila stara mama, je bilo potrebno kupiti žetone. Pri centrali piše; »žetone dobite (kupite) v WC«. Pa smo bili spet tam. Kaj vse se lahko dogaja (ali pač ne) v čisto navadnem »sekretu« naše avtobusne postaje? O LULANJU IN KAKANJU II. Veterinarski inšpektor je objavil zahteve za zaščito bivalne okolice pred psi, ki da lulajo in kakajo po naši zeleni okolici, pa tega ne bi smeli početi, ker je to prepovedano. V prejšnjem Našem času je utemeljitev jasna in obvestilo več kot dobrodošlo. V Titovem Velenju, najbrž še kje, živi na stotine hišnih prijateljev, ki s svojimi skrbniki hodijo na sprehode na otroška igrišča, parke in zelenice, tam pa se tudi spozabijo in napravijo kupček in lužico. Že, že, če ne bi ta stvar povzročala hude zadrege, npr. učencem telesne vzgoje, otrokom v vrtcih, sprehajalcem po parkih. »Ti, kaj pa na naredim«, me je v zvezi s tem pobaral prijatelj, ki ima zajetnega cuclja v bloku? Odgovoril sem mu, da res nimam pravega odgovora, da pa je stvar približno taka. Če nimaš letališča, ne moreš imeti aeroplana! PRAZNOVANJA JE KONEC, NAJ ŽIVI ŠOFERSKI PRAZNIK Ko so se zbrali šoferji, člani ZŠAM Titovo Velenje na stanovski praznik, 13. julija v sosednji občini, v Vinski Gori, so dokazali, da ne poznajo plotov in pregrad. Razen tistih, ki jih nekateri posamezniki gradijo okrog sebe, zaradi svojih interesov. A takšni plotovi prej ali slej propadejo. Bilo pa je v Vinski Gori veselo in zabavno. Bilo je mnogo članov in njihovih »družic«. Dvorana kulturnega hrama bi bila skoraj polna, pa je ... žal tako velika. XXX Za prevoz na praznovanje so se šoferji ZŠAM Titovo Velenje dobro pripravili. Imeli so na razpolago poseben »lokalni« avtobus na relaciji Velenje—Vinska Gora. Pa je ostal avtobus kar na parkirišču, saj so vse tri čakajoče potnike zvozili kar s službenimi osebnim avtomobili. Čez komot ga ni! XXX Na svečanosti ob »12. juliju« je Svet za preventivo v cestnem prometu Slovenije, v sodelovanju s Svetom za preventivo iz občine Velenje, podelil plakete »vzoren voznik« kar petnajstim poklicnim voznikom. Če še kdo dvomi, da si jih niso zaslužili, naj pogleda na ceste, v avtobuse, v kamione in se o tem prepriča. Da medalja ne zadene vedno pravega? Dajte no, pri šoferjih se pa to ne more zgoditi, še posebno, če jih cilja kdo s strani (SPV). Šoferje v glavnem pozabljajo, ko delijo ... XXX Po uspeli, nadvse prisrčni šoferski fešti, je bilo pričakovati, da bodo šoferji zaključili praznovanje pod mizami (takšna je pač bila do sedaj tradicija). Pa smo se ušteli. Šoferji so zaključili tovariško srečanje na mizah. V evforičnem vzdušju so namreč za zaključni glasbeni komad muzikantje zaigrali tako poskočne viže, da je praznujoče kar dvignilo. Dobesedno na mize, kjer so celo zaplesali. Takšna priložnost je le redka! Velenjski šoferji so tako prvič v zgodovini prišli na »visoke« položaje — v Vinski Gori! Peter Musi ali Mussi? Opto- _* me- ter / * j^gift-- V uredništvu se je pred dnevi oglasila bralka Vida C. in nas opozorila na napako na napisu pod kipom Petra Musija v enoti Ljubljanske banke na Prešernovi v Titovem Velenju. Musi je napisano z enim S, po njenem mnenju pa bi moralo biti »MUSSI«. O tem smo povprašali na Ljubljanski banki Temeljni banki Velenje, kjer nam je pomočnik direktorja Franc Žemva povedal, da so se za takšen napis zavestno odločili. Peter Musi je bil Slovenec, rojen v Šoštanju. Njegov priimek se je resnično pojavljal v obeh oblikah, s tem da ga je sam pogosto uporabljal v slovenski verziji, torej izpisan z enim S. Tako se je podpisoval tudi pod članki, ki jih je obja- vljal v Kmetijskih in luivu-delskih novicah (kopijo iz 23. oktobra 1844 imajo spravljeno). Z enim S je njegov priimek izpisan tudi v brošuri, ki jo je izdal slovenski šolski muzej leta 1972 »Prizadevni šolniki na Slovenskem v obdobju 1774-1914.« Za mnenje smo povprašali še zgodovinarja, profesorja Jožeta Hudalesa, ki je obdelal zgodovino Šaleške doline v 19. stoletju. Tudi on meni, da je slovenska verzija priimka pod doprsnim kipom Musija primerna. Pri proučevanju zgodovine je naletel na oba priimka, v slovenskih virih praviloma vedno en, v nemških pa dva S. Na banki so se torej odločili za slovensko verzijo. (mz) Plavalni DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE — Šoštanj je minule dni kot že leto poprej organiziralo na bazenu Šoštanj 10-ur-ni plavalni tečaj. Štiriindvajset otrok, ki se je tečaja redno ude- tečaj leževalo, se lahko sedaj, ko je tečaja konec, politali s še korakom dlje v tej veščini. Eni so splavali, drugi svoje plavalno znanje še izpopolnili. Za oboje gre zasluga predvsem prizadev- nemu mentorju Andreju JURIČ, ki je vseskozi delal z njimi (» pomoč so mu bile še štiri vadifeJji-ce) odgovorno in uspešno. Za DPM — Šoštanj Jože Kolar Atletski klub Velenje Naš veliki up — Jolanda Steblovnik Odbojka Turnir trojk Šaleški študentski klub bo v petek in soboto, 27. in 28. julija, pripravil turnir trojk v odbojki. Obakrat se bo na igriščih pri bazenu pričel ob 16. uri, tekmovali bodo v.ka-tegorijah rekreativcev do in nad 35 let, prijave sprejemajo do 25. julija v Placu vsak dan po 20. uri, na igrišču pri bazenu vsak dan po 18. uri (Bu-rič, Jug), ali po telefonu 857-702 (Burič, od 15. do 18. ure) in 854-843 (Jug). Prijava vsebuje ime ekipe in telefonsko številko enega od igralcev, prijavnina je 120 dinarjev in jo lahko poravnate na žrebanju 25. julija ob 21. uri na terasi pri bazenu, ali pred pričetkom turnirja. Ce bo deževalo, bo turnir teden dni kasneje. ZTKO Mozirje Na Olševo Komisija za planinstvo pri ZTKO občine Mozirje in planinsko društvo iz Solčave bosta v nedeljo, 22. julija, organizirala pohod na Olševo. Zbor pohodni-kov bo ob 9.30 pri planinski postojanki pri Sv. Duhu. Ura huda je potrebna do znamenite Potočke zijavke in še poldruga do vrha Olševe. Zlasti drugi del je zahtevnejši in poleg primerne opreme terja tudi malo več vzdržljivosti. Letošnja atletska sezona se je prevesila v drugo polovico in se bliža svojemu vrhuncu v domačem merilu, v mednarodnem pa z evropskim prvenstvom, ki se bo v Splitu pričelo konec avgusta. Prav je torej, da ocenimo dosežke velenjskih atletov in njihove načrte. Ni odveč ponoviti ugotovitve, da je bila pomladanska sezona tekov v naravi ponovna potrditev vrednosti velenjskih atletov. Na republiškem prvenstvu v krosu so vse ekipno premočno in brez prave konkurence zmagali, osvojili sedem posamičnih naslovov in še osem posamičnih odličij za druga in tretja mesta. Na državnem prvenstvu so bili vseekipno drugi, najvišji naslov pa se jim je izmaknil za eno samo točko. Posamično so osvojili dva naslova državnih prvakov ter po eno drugo in tretje mesto. Republiška in državna prvensva na atletskih stezah za vse kategorije se vrstijo eno za drugim in jih bodo sklenili do evropskega prvenstva. Lepi uspehi velenjskih fantov in deklet se kar vrstijo. Na republiškem prvenstvu za starejše mladince in mladinke so blesteli velenjski pionirji in pionirke. Pionirke so v štafeti 4 x 400 metrov zrušile slovenski rekord in bile tretje v kolesariji st. mladink, republiški rekord je izboljšala tudi pionirka Steblovniko-va in sicer v teku na 400 metrov kar ni njena disciplina, še več pa je ta dosežek vreden, če upoštevamo, da je bila prejšnja lastnica sedanja državna reprezen- bliških in državnih prvenstvih pa jih bodo gotovo še precej. Mlada ekipa je odlična, sestavljajo jo Steblov-nikova, Mrazova, Bizjako-va, Cesarjeva, Rantova, Pohar, Hrapič, Koža*, Ivšek in še mnogo drugih mlajših, ki že sedaj najavljajo odlične rezultate. V klubu so se pred leti odločili za teke in odločili so se prav, kar dokazujejo dosežki zadnjih let in še lepši obeti za prihodnje, saj z ekipo mladink želijo-kaj kmalu prodreti v sam jugoslovanski vrh. Seveda pa imajo velike težave s treningi tehničnih disciplin. Stadiona ni, zato bo za prodor v jugoslovanski vrh dodatno otežen, ker morajo na treninge v Celje, kar je najprej izguba časa in denarja, zatem pa tudi učinki treningov na »tujem« niso enaki treningom doma, čeprav je gostoljubje Celjanov za vso pohvalo. Zato kljub vsem težavam želijo rešiti problem stadiona, saj so prepričani, da bi mesto kot je Titovo Velenje moralo imeti mestni stadion (ne le za atletiko). Prepričani so, da je to prvi in najpomembnejši objekt na športnem področju in je nujno potreben. Tudi zato, ker je atletika osnovni šport in izhodišče za vse ostale. Kar malo nevoščljivi so Novemu Mestu, ki je tak stadion dobil pred kratkim, ob tem pa upajo, da bi z nekaj dobre volje in večje naklonjenosti atletiki in športu sploh, takšen stadion lahko dobili tudi v našem mestu. j- P- 600 in 1.000 metrov in s tem znova dokazala, da je' velik up velenjske in jugoslovanske atletike, pionirke na 4 x 300 metrov pa so bile druge. S prvim delom atletske sezone so lahko v velenjskem klubu upravičeno zadovoljni; doslej so osvojili 15 kolajn, na bližnjih repu- Plavalni klub Velenje Plavalni klub Velenje je organizator letošnjega repnega prvenstva za mlajše pionirje v plavanju. Tekmovanje bo to soboto in nedeljo, torej 21. in 22. julija na odprtem letnem 50-metrskem bazenu v Titovem Velenju. Tekmovanje se bo pričelo v soboto ob 9.30, otvoritev prvenstva in défilé plavalcev pa bo popoldne ob 16.45. Drugi del tekmovanja bo v soboto ob 17. uri, tretji v nedeljo 9.3« in četrti popoldne ob 16.30. Zaradi organizacije republiškega prvenstva v plavanju bo velenjski bazen v soboto in nedeljo zaprt. ■■■i Vinska gora V petek košarkarski turnir Košarkarska sekcija TVD Partizan iz Vinske gore bo jutri, 20. julija, v dvorani večnamenskega doma pripravila turnir v košarki. Prijave sprejema Stane Lesjak, Vinska gora 19/a, ekipe pa se lahko prijavijo tudi petnajst minut pred začetkom turnirja, ki se bo sicer pričel ob 16. uri. Septembra super maraton Prvo soboto v septembru bo na vrsti že šesti maratonski pohod iz Celja do Logarske doline, ki šteje kar 75 kilometrov. Lani se gaje udeležilo 210 pohodnikov, letos pa jih pričakujejo že preko 500 in to z mednarodno udeležbo. Že doslej se je prijavilo 30 udeležencev iz Sovjetske zveze, 45 iz Češke in Slovaške federacije, 14 iz Nemčije, 4 iz Poljske in 2 iz Avstrije, pričakujejo pa še več prijav iz tujine in domovine. Takšno mednarodno udeležbo so si zagotovili s sodelovanjem na letošnjem 100-kilometr-skem maratonu v švicarskem Bielu kjer so se ob osebnih stikih predstavili tudi s primerno propagando. Tudi letos še ne bo treba plačati startnine, ne glede na to pa bo v celoti poskrbljeno za osvežitev, okrepčila, prvo pomoč, zavarovanje in ostalo. Strelsko tekmovanje Osnovna strelska organizacija iz Mozirja bo v nedeljo, 22. julija, na strelišču v Mozirju pripravila vsakoletno nagradno strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško. Pričelo se bo ob 8. uri, za 10 nabojev vsak udeleženec plača 50 dinarjev, število ponavljanj pa je neomejeno. Denarne nagrade, pokale in medalje bodo podelili ob 17. uri, tekmovalci in obiskovalci pa žejni in lačni tudi ne bodo. Račune na terenu je lahko poravnati, veliko težja je poravnava v — blagajni. Samo v nelojalni konkurenci nam gre kot po — loju. Smo gradbinci ali nogometaši? Pri obojih pogosto mnogi končajo v — mavcu. tantka Irena Domine. Pohvaliti seveda velja Pohar-ja, ki je zmagalna 800 in 1.500 metrov, tretja pa je bila še Mrazova. Jolando Steblovnik kaže še enkrat posebej pohvaliti za nastop na državnem pionirskem prvenstvu v Zagrebu, ki je osvojila naslov državne prvakinje v teku na Celje—Logarska dolina novo balinišče — Vrli člani društva upokojencev iz Šmartnega ob Paki namenjajo rekreativno-zabavni dejavnosti precej pozornosti. Tako so lani pri društvenih prostorih uredili rusko kegljišče, pred nedavnim pa so svojem« namenu predali še novo balinišče. Ob pomoči nekaterih kolektivov in zasebnikov naše občine so balin stezo uredili udarniško. Okrog 450 ur so opravili. Kot so poudarili na otvoritvi (na sliki) ga bodo s pridom koristili tisti, ki za društvo v tej panogi že nastopajo kot tudi ostali člani. NOGOMETNE ISKRICE Mislil je, da je »planetarni« igralec. Na terenu pa so ga namesto malih zelenih marsovčkov pričakali rumen; in rdeči — kartoni. Šola našega nogometa: samo posamezniki vedo vse o žogi; ostali padajo na izpitih, ko iščejo te — posameznike. Mozirje Safet Smajlovič prejema od mednarodne komisije priznane evropske A licence za inštruktorja karate športa — tretji dan Karate Safet Smajlovič mednarodni inštruktor V Malem Lošinju je bil pred nedavnim prvi evropski seminar za inštruktorje in trenerje. Udeležili so se ga karateisti Švice, Nemčije, Italije, Avstrije, Španije in Jugoslavije. Med njimi je bil tudi Velenjčan, trener karate kluba Šoštanj Safet Smajlovič. Seminarje vodil znan jugoslovanski strokovnjak, nekdanji zvezni selektor in evropski prvak dr. prof. Ilija Jorga. Ob zaključku so karateisti obnavljali licence ali delali izpite za inštruktorje karate športa. Pred medarod-no komisijo, ki so jo poleg Jorge sestavljali še Cataluffi, Zailer in Gromerz, je izpit uspešno opravil tudi Safet Smajlovič. Zdaj je edini v Sloveniji inštruktor karate športa — 3. dan — evropske A licence. To je pravzaprav ponoven dokaz uspešne karate poti Safeta Smajlo-viča, ki je v dosedanji 16-letni tekmovalni karieri posegel po nekaterih najvišjih mestih, zdaj pa je kot kaže uspešen trener karate kluba Šoštanj, katerega tekmovalci se že pojavljajo med najboljšimi. Kdo je Milan Aksentijevic in kaj je storil? prikriti, da je ukaz o odvzemi orožja slovenski TO temeljil nt Konflikt (incident), ki ga je na skupnem zasedanju vseh zborov Skupščine republike Slovenije 14. junija 1990 povzročil predstavnik oboroženih sil Milan Ak-sentijevič, je v Našem času sprožil razgreto polemiko. Kot republiški poslanec želim zato bralcem in volilcem v 13. volilni enoti dogodek predstaviti še z očmi očividca. Volilce in bralce želim najprej opozoriti na dejstvo, ki ga je večina komentatorjev spregledala ali/in zamolčala, zaobseženo pa je v moji uvodni trditvi, da je namreč konflikt Sprožil Milan Ak-sentijevič. Zakaj? 1) Prvič zato, ker se je Milan Aksentijevic, sicer delegat zaposlenih delavcev v JLA, v Republiški skupščini »spoštovanemu zboru« predstavil kot PREDSTAVNIK OBOROŽENIH SIL. Upoštevanje tega DEJSTVA gotovo BISTVENO spreminja naravo kasnejšega incidenta. Ak-sentijevič je namreč s tem zavedel predsedujoče, ki so mu IZJEMOMA dovolili nastop (ki sicer na skupnem zasedanju vseh treh zborov ni bil predviden), prav gotovo prepričani, da želi nastopiti AKSENTIJEVIC - DELEGAT in ne AKSENTIJEVIC -PREDSTAVNIK JLA. Predsedujoči Ivan Bizjak namere vojaka Aksentijeviča seveda ni mogel vnaprej spregledati, saj mu je besedo dal preden se je ta predstavil. Uniformirani vojak je skratka na skupnem zasedanju vseh treh zborov Skupščine republike Slovenije IZSILIL nastop in kot PREDSTAVNIK OBOROŽENIH SIL delegatom govoril v SRBOHRVAŠČINI torej v jeziku, ki ga mnogi pomotoma šteje- jo za uradni jezik v JLA. S tem dejanjem je Aksentijevic storil hudo napako, saj so ga v Skupščino RS (v zbor združenega dela) izvolili zaposleni v JLA. Aksentijevic je torej delegat zaposlenih delavcev in oficirjev, ne pa JLA. JLA namreč v Skupščini Republike Slovenije NIMA PREDSTAVNIKOV ALI DELEGATOV! Tudi zaradi tega dejstva mu je kasneje predsedujoči na predlog delegata dr. Pirnata (ne glede na stvaren motiv za njegovo intervenco) po mojem mnenju besedo UPRAVIČENO in skladno s Poslovnikom Skupščine RS VZEL. Ko je predsedujoči skupnega zasedanja Ivan Bizjak besedo Milanu Aksentijeviču sicer dal, je ta po nekaj uvodnih stavkih v slovenščini DELEGATE prosil, da mu oprostijo, ker bo uporabljal svoj materni jezik. Poslovnik Skupščine RS ne predvideva, da nastopajoči prosi delegate, ampak mora to urediti s PREDSEDUJOČIMI zasedanja. Tega Aksentijevic ni storil. Razen tega poslovnik Skupščine RS NE GOVORI O MATERINEM JEZIKU, ampak o slovenskem jeziku, jeziku madžarske in italijanske narodnosti in JEZIKIH DRUGIH JUGOSLOVANSKIH NARODOV. Zdaj smo pri »spornem« 13. členu poslovnika. Naj ga citiram v celoti: »SKUPŠČINA IN NJENA TELESA POSLUJEJO V SLOVENSKEM JEZIKU, VSAK DELEGAT IMA PRAVICO GOVORITI V JEZIKU SVOJEGA NARODA. GOVORI V JEZIKIH DRUGIH JUGOSLOVANSKIH NARODOV IN ITALIJANSKE IN MADŽARSKE NARODNOSTI SE PREVEDEJO V SLOVENSKI JEZIK«. Kaj nam pove 13. člen? Predvsem dvoje: da skupščina posluje v SLOVENSKEM jeziku in da se govori v drugih jezikih obvezno PREVEDEJO v slovenščino. Ob nastopu vojaka Aksentijeviča nista bila izpolnjena niti prvi niti drugi pogoj. Tisti, ki položaj Aksentijeviča izenačujejo s položajem predstavnika narodne manjšine (kot sta to madžarska in italijanska manjšina), ki bi smel govoriti v svojem »materinem jeziku«, delajo hudo in težko odpustljivo napako. Zaposleni v JLA namreč niso narodna manjšina. In še več: za zaposlene v JLA srbohrvaščina NI URADNI JEZIK. Je samo jezik poveljevanja (kar je tudi sicer sporno in milo rečeno nenavadno). Slovenščina je po ustavi v JLA jezik, ki je enakovreden in enakopraven vsem drugim jezikom, ki jih govorijo zaposleni v tej napravi. Aksentijevic bi torej KOT DELEGAT lahko v SLOVENSKI skupščini povsem mirno uporabil SLOVENSKI JEZIK (ki ga, mimogrede, dobro obvlada). 2) Drugič zato, ker je vojak Milan Aksentijevic »gospoda Janšo« (torej ne ministra Janšo!) v srbohrvatskem jeziku in brez prevajalca, za katerega ni niti prosil (13. čl. poslovnika!), obdolžil, da je »izjavil čiste laži«. Sporni ukaz (označen s strogo zaupno, vojaška tajna), ki ga je podpisal komandant TO Janez Hočevar in ki smo ga delegati DPZ dobili na vpogled na naslednji seji DPZ dokazuje, da Janez Janša NI LAGAL. To je počel nekdo drug, ki je očitno hotel odvzemu orožja slovenski TO temeljil na odredbi organa, ki za to ni pristojen (ZSLO). In na koncu še moje mnenje o neki spregledani »malenkosti«: glede na dejstvo, daje Milan Aksentijevic (če se tako predstavi seveda) po zakonu predstavnik (delegat) tako CIVILNIH kot uniformiranih oseb, ZAPOSLENIH v JLA, je najmanj neokusno, da se na zasednajih Skupščine RS pojavlja v vojaški uniformi. Drugi poslanci svoje poklicne pripadnosti ne izražajo na tak način. Primarij dr. Plešivčnik iz Slovenj Gradca, sicer komunistični poslanec in zdravnik, se npr. za govorniškim odrom še ni pojavil v beli zdravniški halji. In tudi Franc Avberšek ne v rudarski uniformi. A to je seveda stvar civilizacijskih manir in okusa, o katerem menda ni dobro razpravljati. Domnevam, da sem z zapisanim uspel osvetliti nekatere manj znane okoliščine tega slavnega incidenta. To se mi je zdelo potrebno še posebej zaradi znamenite hitrosti, s katero so se v preteklosti velenjski oblastniki (v našem imenu) zaletavo z obsodbami in hvalisanjem prilizovali šefom. Spomnimo se le 57. številke Nove Revije! Vane Gošnik ZELENI delegat v DPZ Republiške skupščine Skrb za gozdove Ob naglem propadanju gozdov na našem pianetu smo se za-Nttlli, da so tudi gozdovi splošna življenjska dobrina, kot sta zrak in voda. Saj gozdovi : — zadržujejo vlago v ozračju in blažijo temperaturne spremembe, — so rezervoar za vodo, saj še dolgo po dežju polnijo studence in preprečujejo poplave. Če bodo propadli gozdovi, bodo usahnili tudi studenci, — proizvajajo kisik in čistijo zrak prahu, — zadržujejo plodno zemljo in preprečujejo erozijo. Za odmrlim gozdom kmalu ostanejo samo gole skale, ki jih človek ne more več pogozditi. — so rekreacija in zatočišče za ljudi in živali, — dajejo les, — gozd je stalno obnavljajoči se vir energije in življenja. Tako kot si nekdo ne more lastiti reke, tako si ne more lastiti gozdov, ker je od reke in gozda odvisno življenje vseh ljudi v njunem vplivnem območju. Tako popolnega lastništva nad gozdom ni, pa naj bo njihov lastnik država, družba ali posameznik. Nobena družba ne bo mogla opustiti nadzora nad gozdovi, če bo hotela ohraniti življenjske pogoje svojim ljudem. Tako ne bo smela dovoliti : — krčenja gozdnih površin in spreminjanja njihove namembnosti, — pretiranega izkoriščanja gozdov, ki bi ogrožalo njihov obstoj, pretirane gostote gozdnih cest, celoletne sečnje, ki daje les slabe kakovosti v posameznih letnih obdobjih, sečnje na poseke, iztrebljanje posameznih drevesnih vrst itd. — pretiranega poudarjanja lastništva z omejevanjem rekreacijskega gibanja drugih ljudi po gozdovih, — uničevanja posameznih rastlinskih in živalskih vrst, kar bi ogrožalo ekološko ravnovesje v gozdnih združbah. Sama pa bo morala prevzeti skrb za preprečevanje uničevanja življenjskih pogojev gozdov in poostriti zakonodajo ekološke zaščite ter nadzor nad njenim izvajanjem. Njena izvršilna oblast bo morala oblikovati kriterije za povrnitev že nastale škode zaradi onesnaževanja okolja in določiti njen obvezni delež za sanacijo gozdov. Kjer pa ni mogoče določiti krivca za propad gozdov (promet, individualna kurišča, splošni škodljivi vplivi), pa bo morala lastnikom pri sanaciji finančno pomagati. Prav tako bo morala organizirati mrežo sveto- valne službe za pravilno nego gozdov. Individualno lastništvo gozdov bo ob ustrezni zakonodaji, ki bo gozdove ščitila, vendarle ustreznejše kot dosedanje družbeno lastništvo, kjer so se križali interesi istega gospodarja in so se morali gozdovi podrejati drugim kratkoročnim interesom. Sedaj se bo ob družbenih potrebah o spremembi namembnosti gozda trčilo ob interes njegovega lastnika, zato bo procedura razlastitve daljša in spornejša, kar bo spodbudilo iskanje najbolj sprejemljivih variant. Prav tako bo budnost lastnikov nad uničevanjem gozdov zaradi industrijskega in drugega onesnaževanja večja ter ostrejša zahteva po zavarovanju lastnine pred takimi škodljivimi vplivi. Za Šaleško ekološko društvo predsednica Marija Šaror Onesnaženost zraka Meritve imisije EIS TEŠ v maju so potekale na vseh šestih merilnih mestih. Povprečne mesečne koncentracije SOz v maju so nižje od aprilskih in znašajo v mg/m3: Veliki vrh Šoštanj Graška gora Zavodnje Topolšica Titovo Velenje 0,052 0,037 0,021 0,035 0,029 0,012 Še vedno se visoke koncentracije pojavljajo največkrat na Velikem vrhu, zato je tudi tu povprečna mesečna koncentracija SO2 najvišja, drugi najbolj obremenjeni kraj pa je tudi v maju Šoštanj. V maju so bile povprečne dnevne koncentracije SO2 vseskozi nižje od MIK-24 0,30 mg/m' in so znašale največ za posamezno merilno mesto: Meritve dušikovih oksidov so potekale v Topolšici in Za-vodnjah. Vrednosti so pod dovoljeno mejo. V poletnih mesecih je onesnaženost zraka v Šaleški dolini in njeni okolici bistveno manjša, kar je posledica predvsem ugodnejših vremenskih razmer. Povišane koncentracije SO2 se lahko kratkotrajno pojavljajo na vseh merilnih mestih, kar je V dneh od 9. 7,—15. 7. 1990 so bile na posameznih merilnih postajah izmerjene naslednje koncentracije SO2 višje od polurne MIK 0,75 mg/m3: Datum: 9. 7. 1990 Veliki vrh Šoštanj Graška gora Zavodnje Topolšica Titovo Velenje 0,14 mg/m 0,18 0,16 0,13 0,06 0,04 Koncentracija Ura: Merilna postaja SO2 mg/m3 10,00 Šoštanj 0,76 15,30 Šoštanj 1,27 16,00 Šoštanj 1,07 16,30 Šoštanj 1,05 17,00 Šoštanj 1,25 17,30 Šoštanj 1,14 18,00 Šoštanj 0,84 18,30 Šoštanj 1,04 19,00 Šoštanj 0,91 Povprečne polurne koncentracije SOz so presegale 1/2 urno MIK 0,75 mg/m3: Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnje Graška gora Titovo Velenje 8 X 1 X 13 X 3 X 1 X 0 KOMITE ZA GOSPODARSTVO, PLANIRANJE IN VARSTVO OKOLJA v največji meri odvisno od lokalnih, deloma pa tudi globalnih vetrov. Višje koncentracije se zaradi labilne atmosfere večkrat pojavijo tudi v samem Šoštanju, saj s premešanjem prizemnih plasti ozračja, kljub visokim dimnikom Termoelektrarne, pride onesnažen zrak vse do tal. Anama I Namin kotiček v samopostrežni prodajalni veleblagovnice nama: — sok Limessa 1/1 oranž. sok Limessa 1/1 mešani Happy day orange juice mešani sirup Presad 1 /1 malinovec Apis 1/1 krompir kg/din sladkor kristal kg/din olje namizno 1 /1 /1 15,80 13,20 22,70 26,80 24,70 7,90 10,70 14,70 din na oddelku kozmetike: — velika izbira nakita za poletne dni (uvoz iz Češke) uhani, ogrlice, zapestnice povprečno 50,00 din/ kom. v prodajalni preskrba na koroški cesti: — namizno rdeče Gor. Brda 1/1 14.60 — moto keksi 500 gr. 1/1 22.00 — Fany napolitanke 300 gr. 18.50 — vanili rogljički 300 gr. 13.60 Nagrajenka ALENKA VRABIČ, Stantetova 7, Titovo Velenje bo v mesecu septembru potovala na izlet z Namo!! NOVO novo PAPIRNICA IN KNJIGARNA PIKA v Šaleku 91 vam nudi: veliko izbiro šolskih potrebščin, pisarniškega materiala, usnjene galanterije, stekla, daril za vse priložnosti, okrasnega papirja in kozmetike! PIKA je odprta vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19., ob sobotah pa od 7. do 13. ure. PRIDITE ŽE NA OTVORITEV PIKE, V SOBOTO, 21. JULIJA ob 10. URI V ŠALEK 91!! DRUŽBENO PODJETJE Cagis-ptuj TOVARNA AVTOMOBILSKE OPREME, p. o. MOTORISTI NOVO ZA VAŠE MOTORNO KOLO POKROV Z ZAKLEPOM ZA POSODO GORIVA DVE DIMENZIJI POKROVOV USTREZATA ZA NALIVNA GRLA 0 30 in 0 40 mm POSODA Z AGISOVIM POKROVOM -VARNA POSODA Z DRAGOCENIM GORIVOM. NAŠI POKROVI SO NA ZALOGI V TRGOVINAH Z REZERVNIMI DELI IN NA BENCINSKIH ČRPALKAH. VARNO VOŽNJO ŽELI DP »AGIS« PTUJ ® 772-131 13. julij-dan ZŠAM Ta praznik meni osebno mnogo pomeni. Žalosten pa sem, da je poklic voznika v naši družbi tako slabo cenjen. Po moje dosedanja vlada, pa tudi sedanja, ki nam kroji naš poklic in naše ceste, premalo pozna, kako se vrti volan težkega tovornjaka ali avtobusa. Krojijo pa nam usodo našega poklica — življenj in dopuščajo nizko izobrazbeno raven. Ob tem pozabljajo, da je vzgoja v prometu nujna, življenjsko pomembna. In to že v rani mladosti. Pomembnejša je od marsikaterega predmeta, ki ga poučujejo v osnovni šoli. Človek bi si moral privzgojiti prometno kulturo in disciplino. Le tako bi bila prometna zavest vsakega udeleženca na cesti, od pešca do tistega za volanom težkega tovornjaka, višja. Dokler tega ne bomo spoznali, dokler bo naše šolstvo spalo, bodo naše ceste vedno prenevarne in krvni davek ter materialna škoda velika. Mesto šoferja bi moralo dobiti v naši družbi ustreznejšo vlogo, tako glede položaja, opredelitvi benificirane delovne dobe kot nagrajevanja. To pa ho takrat, ko bodo delo načrtovali praktično in teoretično usposobljeni ljudje, ne pa le zgolj teoretiki in politiki kot doslej. Želim, da bi bil naš praznik. 13. julij, dan šoferjev in avtomehani-kov lep praznik in to vseh nas. Naš poklic pa bolj cenjen in spoštovan. Srečno vožnjo vsem, predvsem pa stanovskim tovarišem. Ivan Lipičnik DEŽURSTVA DEŽURNI ZDRAVNIKI: 19. 7. 1990 dopoldan: dr. Rus popoldan: dr. Pečnik nočni: dr. Renkova nočni: dr. Popov S. 20. 7. 1990 dopoldan: dr. Župančič popoldan: dr. Mejin nočni: dr. Lazar nočni: dr. Kočevar 21. 7. 1990 dopoldan: dr. Pečnikova nočni: dr. Popov S. nočni: dr. Pečnikova 22. 7. 1990 dopoldan: dr. Pečnikova nočni: dr. Popov S. nočni: dr. Pečnikova 23. 7. 1990 dopoldan: dr. D. Popov popoldan: dr. Žubrova nočni: dr. Rus nočni: dr. Stupar Če želite kvalitetno in prijazno postrežbo in prihraniti pri vašem družinskem proračunu obiščite lUGTItO Trgovino z mešanim blagom na Kardeljevem trgu 5, v Titovem Velenju. V trgovini METRO vam ponujamo: — živila, delikatese, pijače, sadje, zelenjavo, čistila in še marsikaj... — bogato in pestro izbiro po konkurenčnih cenah Vsako soboto vas bomo presenetili z akcijskimi prodajami! Vabimo vas od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 20. ure, vsako SOBOTO in NEDELJO pa od 9. do 12. ure! Izberite svojo pot, cenimo vas in vaš denar — METRO! SVET VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA VELENJE, Jenkova 2, Titovo Velenje Ponavlja OBJAVO RAZPISA ZA IMENOVANJE — direktorja Vzgojno-izobraževalnega zavoda Velenje Kandidat za direktorja mora izpolnjevati naslednje POGOJE: 1. Izpolnjevati mora pogoje iz 96. člena zakona o osnovni šoli, torej pogoje za učitelja, šolskega svetovalnega delavca ali drugega strokovnega delavca v vzgojno-izobraževalnem delu, z ustrezno izobrazbo; 2. imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojno-izo-braževalnem delu ter opravljen strokovni izpit; 3. njegove strokovne in organizacijske sposobnosti ter dosedanja aktivnost morajo jamčiti, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog v osnovni šoli in v VIZ Velenje; 4. k dokazilu morajo kandidati priložiti program, v katerem naj opredelijo svojo aktivnost in cilje, ki jih bodo uresničevali v štiriletnem mandatnem obdobju. Vloge je treba poslati na naslov DO VIZ Velenje, Jenkova 2, v zaprti kuverti ter z oznako »za razpisno komisijo« v roku 15 dni od dneva objave razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30. dneh po imenovanju. DEŽURNI VETERINAR: Od 20. 7. 1990 do 27. 7. 1990 dr. Matko Milan, Topolšica 15, telefon 891-166 DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK: 22. 7. 1990 dr. Zvonka Petek ■ 21. julija ob Ma umoIìkì L. ■ ... ,la »esenci oo igral ZAMRZOVALNIKOV Če vam skrinja toči, rosi, ledeni, neprenehoma deluje, pokličite 062/511-743 ali 512-348 NON STOP. Garancija, navamo. Gisiro £ VARČEVALCI BANKE LES SO OSTALI BREZ DENARJA ... /O ljubljanska bankaF 1 Pravi naslov | za denarne zadeve 1 Splošna banka Velenje d.d. Titovo Velenje | ■ Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. opozarja varčevalce, da jamči za njihove dinarske vloge in tekoče račune Narodna banka Jugoslavije po zakonu, zato jih vabi, da varčujejo v njenih enotah, kjer jim nudi kakovostne bančne storitve in zagotavlja varnost in tajnost njihovih prihrankov. Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. z mrežo svojih enot v Šaleški in Gornji Savinjski dolini se priporoča. POZIV VSEM PREJŠNJIM LASTNIKOM PODRŽAVLJENEGA OZIROMA PODRUŽBUENEGA PREMOŽENJA! Občina Velenje, Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, poziva vse prejšnje lastnike oz. njihove pravne naslednike, da PRIGLASIJO svoje pravice do gozdov, kmetijskih zemljišč in drugih nepremičnin. Priglasitve sprejema občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo vsak dan, razen sobote in nedelje. Obrazci za priglasitev so na voljo v prostorih Občine Velenje soba št. 19/1. Informacije dobite po telefonu št. 855-201 vsak dan od 8. do 10. ure. Rok za priglasitev je en mesec od objave v Našem času. Komisija za delovna razmerja KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK TITOVO VELENJE razpisuje prosta dela in naloge za VODJO KNJIŽNICE (za nedoločen čas) Razpisni pogoji: — visoka izobrazba — 3 leta delovnih izkušenj — poznavanje računalništva — znanje dveh tujih jezikov Kandidati naj oddajo vloge komisiji za delovna razmerja, Kulturni center Ivan Napotnik, Titov trg 4, 63320 Titovo Velenje, v roku 8 dni po obiavi. X FARMIN INŽENIRING po Po sklepu delavskega sveta družbenega podjetja FARMIN INŽENIRING, Titovo Velenje nudimo dolgoročni najem ali odkup poslovnih prostorov v poslovni zgradbi na Trgu mladosti 6 v Titovem Velenju. Vabimo vse zainteresirane, še posebej pa družbena, mešana in zasebna podjetja ter zasebnike, ki za svojo dejavnost iščejo primeren poslovni prostor v centru Titovega Velenja, da se s pisno ponudbo prijavijo na oglas. Za dodatne informacije se lahko osebno oglasite na sedežu podjetja FARMIN INŽENIRING, Trg mladosti 6, Titovo Velenje ali nas pokličete po telefonu na številko 853-271. Prednost pri najemu oz. odkupu poslovnih prostorov bodo imeli tisti interesenti, ki bodo v okviru svoje dejavnosti oziroma podjetja zaposlili tudi delavce družbenega podjetja FARMIN INŽENIRING. REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE ENOTA TITOVO VELENJE OBJAVA POTREB PO DELAVCIH DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DEL. IZK. NČ ROK DČ P. OD ŠT. DEL. Pe/:065°056-603 OBČINA SLOVENJ GRADEC SPLOŠNA BOLNICA višja medicinska sestra — višja medicinska sestra (poskusno delo tri mesece) 9m nč 8 6.212 OBČINA VELENJE VIZ KAREL DESTOVNIK KAJUH učitelj matematike in fiz. — uč. matematike in fizike z opravlje- nim strokovnim izpitom - dč 15 6.802 VIZ KAREL DESTOVNIK KAJUH učitelj gospodinjstva — uč. gospodinjstva za opravljanje dč CENTER SREDNJIH ŠOL nalog vodje šolske prehrane — 15 6.802 prof. biologije — učitelj biologije TEH. DRUŽB. USMERITVE — dč 8 7.000 CENTER SREDNJIH ŠOL dipl. ing. računalništva — učitelj računalništva TEH. DRUŽB. USMERITVE - dč 8 7.000 CENTER SREDNJIH ŠOL dipl. ing. elektrotehnike — uč. strokovno teoretičnih predm. v TEH. DRUŽB. USMERITVE elektro tehnični usmeritvi - dč 1/2 8 3.500 CENTER SREDNJIH ŠOL dipl. ing. strojništva — uč. strokov, teoretičnih predmetov TEH. DRUŽB. USMERITVE v strojni usmeritvi - dč 8 7.000 NOVOST: čistilni sistem za čiščenje vertikalnih lamel (zaves)!! V prodajalni na Prešernovi 7 v Titovem Velenju EDO CEHNER vam poleg avtoprevlek, namiznih prtov, pregrinjal za avtomobile ponujajo VELIKO IZBIRO VSEH VRST ZAVES po naročilu, tudi LAMELNIH!! V Dekorativi sprejemajo tudi naročila za čiščenje lamelnih zaves! ČETRTEK 19. JULIJA PETEK 20. JULIJA SOBOTA ■ NEDELJA | PONEDELJEK 21. JULIJA ■ 22. JULIJA ■ 23. JULIJA TOREK 24. JULIJA TV SI 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke: Grizli Adams, 14. del ameriške nanizanke 9.25 Tv mozaik — Zakon v Los Angelesu, 7. del amerièkè nanizanke 10.10 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč, ponovitve ameriških nadaljevank Dragi John, Dokler se ne snideva spet, Zločini stoletja 18.00 Tv dnevnik 1 18.10 Te presenetljive živali — Vodič za krilate sladokusce, angleška poljudnoznanstvena serija, 4. del 18.40 Čudežna leta, ameriška nanizanka, 5. del 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 29.05 E. Waugh: Vnovič v Brideshea-du, angleška nadaljevanka, 11. del 21.00 Com plesso settecentesco Italiano A. Salieri Arlecchinata: Ballet di Trinidad: Karneval na Trinidadu 21.45 Tv dnevnik 3 22.10 Poletna noč — Dragi John, ameriška nadaljevanka, 4/20, Dokler se ne snideva spet, ameriška nadaljevanka, 2/6, Zločini stoletja, ameriška nanizanka, 9/13 0.15 Video strani TV SLOVENIJA 2 H.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija. 8. del. 20.25 Napadalnost in razdiralnost — razdiralnost in človeška narava, izobraževalna oddaja IV Sarajevo, 1. del. 20.55 Večerni gost — pogovor s prof. dr. Antonom Dolencem. 21.45 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. H TV 1 9.50 Tv koledar. 10.00 Poletni program (do 15.30). 15.30 Pregled programa. 15.35 Vesti. 15.50 Program plus, ponovitev. 18.00 Poročila. 18.10 Tv koledar. 18.20 Številke in črke. 18.40 Poročila za tujce. 18.45 Ekološki dokumentarni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.00 Spekter, politični magazin. 20.50 Varo-šarije. 22.00 Dnevnik 3. 22.20 Poročila za tujce. 22.25 Program Plus (Morse, serijski film; Alf, humoristična serija; Maria Curie, dokumentarni program). V35 Poročila. HTV 2 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik (TV Titograd). 20.00 Koncert, domači igrani film. 21.30 Poročila. 21.35 Tv razstava. 21.45 Glasbena oddaja. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Lad-[a ljubezni, Zdravje. 10.05 Teleshop. 10.30 Diamanti za zajtrk, angleška komedija. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14 05 Per-rine. Kuhajte, Horoskop, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Duki, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T. J. Hooker, serija (William Shatner). 21.00 Potovanje na otok groze, španski pustolovski film, 1981 (Terence Stamp. Peter Chushing). 22.50 Poročila. 23.15 Hudičev krog strahu, začetek ameriške serijske kriminalke, 1972 (Sebastian Cabot, Pamela Franklin). 0.05 T.J. Hooker, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.05 Bogat in lep. 10.35 Tv butik. 11.00 Pričeska 1-T05 Explosivno. 12.00 Cena je vroča 12.30 Klasika. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Polna hiša. 16.00 Munsterjevi. 16.30 Buck Rogers. 17.10 Cena Je vroča. 18.00 Riptide, serija. 18.45 Poročila. 19.10 Moški za šest milijonov dolarjev (Lee Majors). 20.00 Delo na črno (Bruce Willis). 20.50 Ciklus filmov z Budom Spencerjem in Terencom Hillom: Krokodil in njegov nilski konj, italijanski film, 1979. 22.40 Poročila. 22.45 Ameriški sladoled, ameriški film, 1986. 0.15 Skozi zeleni pekel, ameriški film, 1981. Ennzn 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Aerobika. 10.00 Tour dr France. 11.00 SP za prizadete. 12.00 Veslanje, Luzern. 13.00 Tenis, Stutgart, nato golf. 18.30 Moto novice. 19.00 Tour de France. 20.00 Tenis. Mercedes Cup. 22.00 Golf. O.OO Avstralski nogomet. 2.00 Tour de Fran- SUPER CHANNEL 6.00 Channel E. 6.30 E.B.C. 7.00 Daybreak. 8.30 Mix. 17.30 Summer on the Air. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Zveza, ameriški film, 1961 (William Redfield). 22.00 Poročila. 22.15 Thika, serija. 23.15 Sladko in kislb. 23.45 Mix. 0.15 Poročila. 0.30 Time Warp. 10.30 Infošov. 11.00 Frantic, francoska kriminalka, 1988 (Harrison Ford). 13.30 Infošov. 14.00 Navpični start nemška komedi-.....ie Kri' . _____ ili).' ___________ Project X, ameriški film o šimpanzih, 1987 ja, 1988 (Mike Krüger). 15.25 Telemix. 16.00 Na glavo, v Ameriko, ameriška komedija, i (Gary Marshall). 17.30 Infošov. 18.00 ect X, ameriški film o šimpanzih, 1987 (Matthew Broderick). 20.00 Svetlikajoča smrt, ameriška kriminalka, 1988 (Jenny Se- agrove). 21.35 Tai pan, ameriški film, 1986 (Joan Chen). 23.45 Modri Zamet (Blue Val-vet), ameriška kriminalka, 1985 (Isabella Rossetiini). FILMNEI 24 7.00 Between the Darkness and the Daen, ameriški, 1986. 9.00 Better off Dead, ameriški, 1985 (John Cusack). 11.00 L'Exstrava Gante Mission, francoski, 1945. 13.00 Brot her John, ameriški, 1971 (Sidney Poitier). 15.00 Robin Hood, ameriški, 1922. 17.00 (Connle Selecca). 19.00 Amazing Stories 3, ameriški, 1986 (Hayley Mills). 2100 L'Hom-me a ia Bulck, francoski, 1967. 23.00 Tin Men, ameriški, 1987 (Danny De Vito). 1.00 Jan Rap En Z'n Maat, nizozemski. 1988. SU» Suspect, ameriški, 1987 (Cher). EEETEM 8.50 Video strani 9.00 Kljukčeve dogodivščine: Klju- kec kot Indijanec 9.30 Delfin Flipper, ameriška nanizanka, 1/7 9.55 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija, 8/12 10.20 Napadalnost in razdiralnost: razdiralnost in človeška narava 1/5 10.50 E. Waugh: Vnovič v Brideshea-du, angleška nadaljevanka, 9/13 11.45 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank Dragi John, 4/20. Dokler se ne snideva spet 2/6, Zločini stoletja, 9/3 18.00 Tv dnevnik 1 18.10 Safari v mestu: Zatočišče v parku, angleška poljudnoznanstvena nanizanka, 5/6 18.40 Pet prijateljev, angleška nanizanka 4/13 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.54 Zrcalo tedna 20.15 Rumena reka, japonsko-kitaj-ska dokumentarna nadaljevanka, 8/10 21.10 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka, 10/42 21.55 Tv dnevnik 3 22.20 Poletna noč — Dragi John, ameriška nadaljevanka, 5/20, Dokler se ne snideva spet, ameriška nadaljevanka, 3/6, Zločini stoletja, ameriška nanizanka, 10/13 0.25 Video strani TV SLOVENIJA 2. 16.00 Satelitski programi — poskusr prenosi. 18.50 Števerjan 90, reportaža s festivala narodnozabavne glasbe, ponovitev. 20.00 Recital Marjane Lipo-všek ob 80-letnici Marijana Lipovška. 21.00 Vprašajte Zis. 22.00 Balkansko prvenstvo v plavanju, posnetek iz Skopja. 23.20 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 HTV 1 9.50 Tv koledar. 10.00 Poletni program (do 15.30). 15.30 Pregled programa. 15.35 Poročila. 15.50 Repriza programa Plus. 18.00 Poročila. 18.10 Tv koledar. 18.20 Številke in črke. 18.40 Poročila za tujce. 18.45 Noro, norejše, norišnica, humoristična serija. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 V centru, serijski film. 21.00 Show program z domačimi izvajalci. 21.45 Dnevnik 3. 22.05 Kulturni magazin: Dubrovniške poletne igre. 23.05 Poročila za tujce. 23.10 Program Plus (Avtostopar, serijski film; Santa Barbara, serijski film; Terorvizija, show program). 01.20 Ekstra program Plus (erotika). 02.20 Poročila. HTV 2 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik (Tv Priština). 20.00 Tedenska oddaja. 20.45 Poročila za gluhoneme. 21.00 Vprašajte Zis. 22.00 En avtor, en film. 23.30 Zan-dyeva zaročenka, ameriški igrani film. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Kuhajte. 10.05 Teieshop. 10.30 Duki. 11.20 Kadeče pištole. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Ghostbusters, Potovanja, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 High Chap 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 17.50 Addamsovi. 18.15 Mini Max. 18.45 Po- ✓haparral. ^.35 Test. op. 1 17.00 Poročila. 17.10 Sosedie. 17.3^ ngel ki za Chariija, serija. 20.55 Poročila. 21.00 ročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Trije angelč- Taras Buljba, ameriški pustolovski film, 1961 (Perry Lopez, Tony Curtis). 23.10 Poročila. 23.20 Sport, golf British Open. 23.50 Divje življenje, francosko-italijanski film, 1974 (Sirpa Lane). RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.05 Bogat In lep. 10.35 Tv butik. 11.00 Krokodil in njegov nilski konj italijanski film. 12.30 Cena je vroča. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara, 350 nadaljevanje. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Polna hiša. 15.45 Poročila. 16.00 Holmes in Yoyo, serija. 16.30 Oče Murphy. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Riptide, serija. 18.45 Poročila. 19.10 Prva skupina,. 20.00 Boj proti mafiji, serija. 21.00 Zvezde in glasba ob Vrbskem jezeru. 22.15 Na pomoč, moja žena gre znova v šolo, italijanska erotična komedija, 1981, 23.35 Poročila. 23.40 Detroit 9000, ameriški akcijski film, 1978. EUROSPORT 6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurobics. 10.00 Tour de France. 11.00 Avstralski nogomet. 13.00 Tenis, Stuttgart, golf iz St. Andrewsa. 18.30 Športni vodič. 18.30 Tedenski športni pregled. 19.00 Tour de France. 20.00 Tenis, Stuttgart. 21.00 Wrestling 22.30 Športne novice. 23.00 Trax. 1.00 Golf! 2.00 Tour de France. EEumrna 6 00 Channel E. 6.30 E.B.C. 7.00 Daybreak 8 30 Mix. 17.30 Summer on the Air. 19.00 Hit studio International. 20.00 Vreme. 20.05 Mix. 21.00 Koncert. 22.00 Poročila in vreme. 22 15 Koncert. 23.15 Max Headroom. 23.45 Mix. 0.15 Poročila. 10.30 Infošov. 11.00 Noro poletje, ameriška komedija, 1986 (Demi Moore). 13.30 Infošov. 14.00 Dva in dva je umor, ameriški psi-ho triler, 1988 (Stefanie Powers). 15.30 Telemix. 16.00 Big — Veliki, ameriška komedija, 1987 (Tom >lanks). 17.40 Infošov. 18.00 Taksist, francoska komedija, 1985 {Claude Brasseur). 19.30 Telemix. 20.00 Vrzi mamo skozi okno, ameriška satira na umore, 1987 (Bily Crystall, Danny DeVito). 21.30 Zareza, ameriška drama, 1987 (Barbra Streinsand). 23.25 Vizije temačnosti, ameriška grozljivka, 1988 (Jennifer Rubin). 0.55 Umor na frekvenci, francoska kriminalka, 1987 (Catherine Deneuve). 8.50 9.00 9.15 9.20 10.20 10.50 11.40 12.10 15.45 15.55 18.00 18.10 18.40 19.10 19.30 19.54 20.15 20.30 22.50 23.15 1.20 Video strani Radovedni Taček: Tekmovanje Zlata ptica: Mačka in miš Moja družina in ostale živali, angleška serija, 3/13 Zgodbe iz školjke, 29. oddaja Večerni gost — pogovor s prof. dr. Antonom Dolencem I. mednarodni festival pevskih zborov narečnega petja Ljubljana 90 Video strani Video strani Poletna noč, ponovitev nadaljevank Dragi John, 5/20, Dokler se ne snideva spet, 3/6, Zločini stoletja, 10/13 Tv dnevnik 1 Iz tujih kuhinj, ponovitev izobraževalne serije, 5/9 Spored za otroke in mlade — Cvetlične zgodbe Risanka Tv dnevnik Utrip Žrebanje 3x3 Zvezda je rojena, ameriški film Tv dnevnik 3 Poletna noč — Dragi John, ameriška nadaljevanka, 6/20, Dokler se ne snideva spet, ameriška nadaljevanka, 4/6, Rožnata nanizanka, francoska nanizanka, 2/8 Video strani TV SLOVENIJA 2 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Kako biti skupaj, oddaja TV Titograd. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Pavarotti, Domingo, Carreras, posnetek koncerta iz Rima. 22.15 Balkansko prvenstvo v plavanju, posnetek iz Skopja. 23.35 Satelitski programi — poskusni prenosi. HTV 1 9.20 Tv koledar. 9.30 Čebelica Maja, serija, risanka. 9.55 Ponovitev programa Plus. 16.45 Dnevnik 1.17.25 Hrvatski pisci na tv ekranu — M. Krleža: Aretej, 2. del. 18.30 Prisrčno vaši, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.00 Igrani film. 21.30 Svečana otvoritev 25. festivala folklore. 23.05 Dnevnik 3. 23.20 Športna sobota. 23.40 Poročila za tujce. 0.45 Program Plus (Dragi John, humoristična serija; Pot okrog sveta v 80 dneh, dokumentarna serija; operne zgodbe). 1.55 Ekstra program plus (erotika). 2.55 Poročila. HTV 2 15.50 Pregled programa. 15.55 Tv koledar. 16.05 Igre brez meja: Italija. 17.35 Kako biti skupaj. 18.05 Bologna: Zlati cekin, posnetek. 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik TV Sarajevo. 2.00 Umag: boks — Jugoslavija—ZDA. 22.30 Poročila. 22.35 Nerone, posnetek opere Splitskega poletja. SATELITSKA TV SAT 1 7.30 Dobro jutro s Sat 1. 9.30 Gospodarski forum. 10.05 Teleshop. 10.30 Ghostbusters. 11.00 Taras Buiba. ponovitev filma. 13.00 Kremenčkovi, Naša mala farma, Mister Ed. 15.05 Golf British Open. 16.40 Novo v kinu. 17.05 Sanjska potovanja. 17.50 Fantazijski otok. 18.45 Poročila. 19.05 Batman, serija. 20.00 Stinrary. 21.00 Jake in McCabe, serija. 22.05 V ducatu do pekla, italijansko-španski film, 1973. 23.35 S trupli tlakovana iot, italijansko-francoski film, 1978 (J.L. rintignant. Klaus Kinski). RTL PLUS 8.00 Za otroke, risanke, serije. 10.15 Pravljice s celega sveta. 10.15 Promet. 11.00 Debla, španski film, 1950. 12.30 Klasika. 13.00 Risana serija, začetek. 13.50 Teena- ge Mutant Hero Turtles, risana serija. 14.30 ioodwill Games. 16.05 High Mountains Rangers, serija. 16.55 Cestni jastreb, serija. 17.45 Čudovita leta. 18.15 Detektiv Iron-side. 19.00 Nogomet. 20.15 Narodna glasba. 21.50 Ruleta. 22.00 Vse ali nič. 23.00 Baronesa, nemški erotični film, 1969. 0.30 Elodie, francoski erotični film, 1981 (Marche Grant). HH-l-HJ-H 7.00 Morski greben. 7.30 Leteči kivi. 8.00 Za otroke. 10.00 Eurobics. 10.30 Judo. 11.00 Trax. 13.00 Tedenski športni pregled. 13.30 Športno popoldne: tenis, Stuttgart, golf iz št. Andrewsa, Škotska. 19.00 Moto tenis, Stuttgart, ■,35 Avto 17.50 Matt Houston. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Ve- selo dalje. 20.30 Male pravdne ribe, serija. 21.00 Kitajska zgodba, angleški film, 1961. 23.20 Šport. 0.20 Spiegel TV. 0.50 Zunajze- meljski, serija. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Tv butik. 11.00 Umetnost. 11.05 Stiri pesti za halelujo, film. 13.05 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara, 352 nadaljevanje. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Polna hiša, serija. 15.45 Goodwill Games. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Kaz in družba. 18.45 Poročila. 19.05 Sledge Hammer, satira. 19.30 Nogomet: Borussia Dortmund—Bayern München, prenos. 21.20 Prebujenje sfinge, angleško-ameriška grozljivka, 1979. 23.00 Explosiv, politični magazin. 23.40 Poročila. 23.50 Eva in moški za vse, ameriški erotični film, 1960. ehh Čurobics. portnl 7.00 Za otroke. 9.30 10.00' Športne novice. 11.00 gled. 12.00 Snokerjl, bljjard. 6.00 Poslovni raport. 0.00 Spe Športni pregled. ----- ----------. 13.00 Boks. 14.00 Golf, U.S. Seniors PGA. 15.00 Atletika: ZR Nemčija ---- - ' nlšf SZ. 16.00 Konjeništvo. 17.00 Konjeništvo, prenos iz Stockholma. 19.00 Novice. 20.00 Sabljanje, prvenstvo Nemčije. 21.00 Moto šport. 22.00 WW Wrestling. 23.00 Svetovne Igre v konje-ništvu. 0.00 Biljard. 1.00 Športne novice. SUPER CHANNEL 6.00 Channel E. 6.30 E.B.C. 7.00 uayDreak. 8.30 Mix. 9.15 Mix. 17.30 Summer on the Air. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Ultra šport. 22.00 Poročila. 22.15 Ultra šport. 0.15 Poročila. 10.30 Infošov. 11.00 Svetlikajoča se smrt, ameriška kriminalka, 1986 (Murray Cruc-hlev). 14.00 Navpični start, nemška komedija, 1988 (Mike Krüger). 15.25 Telemix. 16.00 Project X, ameriški film, 1987 (Matthew Broderick). 17.45 Infošov. 18.00 Dva In dva je umor, ameriška kriminalka, 1988 (Stefanie Powers). 19.30 Telemix. 20.00 Prinčeva nevesta, ameriški fantazijski film, 1987 (Robin Wright). 21.40 Nenavadna srečanja, ameriška psihološka drama, 1983 (Peter Weller). 23.10 Ars Amandi, umetnost ljubezni, francoski erotični film, 1984. ■ aH.TUiri FILMNET 24 7.00 Miss Mary, ameriški. 1986 (Julie Christie). 9.00 Plaza Suite 2. ameriški. 11.00 Can't Buy my Love, angleški, 1987 (Patrick . 13.00 That'lf be the Day, angle- 7.00 Better ol Dead, ameriški, 1985. 9.00 Putain D'Histoire D'Amour, francoski, 1981 (Richard Berry). 11.00 Captive Hearts, ameriški, 1987 (Mari Sato). 13.00 Some Kind of Wonderfull. ameriški. 15.00 Brother John, ameriški, 1971 (Will Geer). 17.00 Zulu Dawn, ameriški, 1979 (Burt Lancaster). 19.00 Like Father, Like Son ameriški. 21.00 Sidecar Racers, ameriškL 1975 (Ben Murphy). 23.00 Outragerous Fortune, amerišKi, 1987 (Bette Midier). 1.00 La Cages Aux Fol-les 3, francoski, 1985 (Ugo Tognazzi). 3.00 The Òriver, ameriški, 19-* ški, 1974 15.00 Better of Dead, ameriSkL 1985 (Diane Franklin). 17.00 Octopussy, angleški, 1983 (Roger Moore). 19.00 Mark of Zorro, ameriš gleški, 1983 (Roger Moore). 19.C Zorro, ameriški, 1928 (Douglas Fairbanks). 21,00 Some Kind of Wonderfui, ameriški. 1987. 23.00 Hearts of Fire, ameriški, 198^ (Bob Dylan). 1.00 The Incredible Two-Head-ded Transplant, ameriški, 1971. 6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke. 11.30 Mladi doktorji. 12.00 Sky By Day. 13.00 Dru Sačni svet. 13.50 Ko se svet vrti. 14.45 Lju-Iti. 15.15 Trojke. 16.15 Diplodsi. 17.00 Godzilla. 18.00 Sky išče zvezde. 19.00 Nova cena je prava. 19.30 Prodaja stoletja. 20.00 Intervju F. Sougha. 21.00 Mini serija. 23.00 Komedija. 0.00 Poročila. 0.30 Fantazijski otok. SREDA 25. JULIJA TV SLOVENIJA 1 8.50 Video strani 9.00 ZBIS: R. Croket — svilena obleka 9.15 Pamet je boljša kot žamet: Zgodba o detektivu Jodu 9.25 Alice in njena druščina, 4/16, ameriška nanizanka 9.40 Vasa Popovič — Slobodan No-vakovič: Ko se dečki bojujejo, drama TV Beograd 11.15 J. Tey: Zadeva Franchize, angleška nadaljevanka 1/3 12.10 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank Dragi John, 8/20, Dokler se ne snideva spet, 6/6, Zločini stoletja, 12/13 18.00 Tv dnevnik 1 18.10 Po sledeh napredka 18.35 Moja družina in ostale živali, angleška serija, 4/13 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.00 Film tedna — Dva filma za groš, ameriški čb tilm 21.50 Tv dnevnik 3 22.10 Poletna noč — Dragi John, ameriška nadaljevanka, 9/20, Upor obešencev, španska nadaljevanka, 1/5, Zločini stoletja, ameriška nanizanka, 13/13 0.15 Video strani TV SLOVENIJA 2 17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 18.45 Alpe Jadran. 19.15 Iz tujih kuhinj, izobraževalna serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. HTV 1 0.50 Tv koledar, nato počitniški program (do 18.00). 18.00 Poročila. 18.10 Tv koledar. 18.20 Številke in črke 18.45 Plavi program: morje. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2 20.00 Filmski večer: Bournova identiteta, ameriški igrani film. 23.05 Dnevnik 3. 23.25 Poročila za tujce. 23.30 Program Plus (Midva, humoristična serija, Traffic, serijski film; Trocky, dokumentarni program). 01.40 Poročila. HTV 2 10.27 Nocoj. 10.30 Tv dnevnik (Tv Beograd). 20.00 Glasbeni večer. 21.30 Poročlila. 21.35 Znanstveni forum. 23.05 Kronika splitskega poletja. SATELITSKA TV SAT 1 ja ljubezni. 10.30 Ave Maria, nemški film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Alf. 14.40 Ladja Hubezni. 15.30 Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Nori Divji zahod. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Vesoliska ladja Enterprise. 18.45 Poročila. ja. 21.00 N^toč pride ura, ameriški film, 1956. 23.10 Šport. 0.10 Do poslednjega diha. ameriški film, 1951 (Gregory Peckf 1.50 Mike Hammer, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.05 Bogat In lep 10.35 Tv butik. 11.00 Narodna glasba. 12.30 Cena je vroča. 13.05 Bogat in lep, 16B. nadaljeva- nje. 13.25 Santa ÉTarbara. 14.10 ! dova zgodba. 14.55 Polna hiša. 1 je vroéa. 18.00 Banacek, ameriška kriminalka 1973. 21.35 Poročila. 21.45 Spiegel TV. 22.15 In bog je ustvaril žensko, ameriški film, 1988. ».50 Equalizer, serija. EUROSPORT 6.00 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Euroblcs. 10.00 Novice. 11.00 Konjeništvo. 12.00 Avtomobili, Dijon. 13.00 Biljard, obe Nemčiji. 15.00 Atletika: Vzhodna Nemčija— SZ, pred srečanjem v Splitu prihodnji mesec. 16.00 Motociklizem, Le Mans. 18.00 Svetovni šport. 19.00 Novice. 20.00 Nogomet. 22.00 Boks. 23.30 Biljard. 1.00 Novice. SUPER CHANNEL 6.00 Channel E. 6.30 E.B.C. 7.00 Daybreak, jutranji spored. 8.30 Helo, Austria. 9.00 Poročila in vreme. 17.30 Summer on the Air. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Mix. 22.15 Financial Times, poslovni teden. 22.45 Spiegel TV. 23.15 Mix. 0.15 Poročila. 0.30 Mix. 1.30 Time Warp. 1.45 Mix. ri počasi kriminalka. 1987 (Bruce Willis). 13.30 Infošov. 14.00 Vrzi mamo skozi okno, ameriška satira, 1987 (Danny DeVIto). 15.39 Telemix. 16.00 Plesna akademija, Italijanski glasbeni film. 18.00 Zapor, tu ste na varnem, ameriška parodija, 1984. 19.25 Telemix. 20.00 Brasseur). 23.05 Zareza, ameriška drama, 1987 (Barbra Streisand). FILMNET 24 7.00 Brother John, ameriški, 1971. 9.00 Sidecar Racers, ameriški, 1975 (Ben Murphy). 11.00 Gnostwrither, ameriški, 1989 (Audrey Landers, Jeff Conaway). 13.00 To-morrow we Live, ameriški 1942.15.00 Here Come the Littles, risani. 17.00 A Fine Mess, ameriški, 1978 (Ryan O'Neal, Isabelle Adja- anioiioni, i v Rivali w IIVUI, ijaucii« nujd ni). 23.00 Curse of the Swamp Creature, ameriški, 1966 (John Aaar, Shirley McLai-ne). 1.00 Erotični film. 3.00 Humanoid De- fender. SKY CHANNEL 6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke. 12.00 SkyBy Day, magazin. 13.00 Drugačni svet. 13.50 Xo se svet vrti. 14.45 Ljubiti. 15.15 Trojka. 15.45 Lucy, serijska komedija. 16.15 Izziv za Gobotse, serija. 17.00 Plastic Man, serija. 18.00 Sky išče zvezde. 19.00 Nova cena je prava, kviz. 19.30 Prodaia stoletja, kviz. 20.00 Hej, očka. 20.30 Mr. Belvedere. 21.00 Bogataš in revež, seri|a. 22.00 Falcon Crest. 23.00 Serijska komedija. 0.00 Porodila. 0.30 Sara, serija. . . Koleda se predsta vi V četrtek, 19. julija ob 19.00 se bo v sklopu poletnih kulturnih prireditev na ploščadi pred Namo predstavila Šaleška folklorna skupina KOLEDA s slovenskimi plesi in plesi drugih jugoslovanskih narodov. Šaleška folklorna skupina KOLEDA prav gotovo spada med najboljše folklorne skupine pri nas. Njeni začetki segajo v leto 1971, ko je nekaj nekdanjih »maroltovcev« zbralo okoli sebe skupino mladih fantov in deklet. Začeli so z učenjem lažjih slo-, venskih plesov, za glasbeno spremljavo pa so se jim pri- družili tamburaši iz Pesja in nekaj godcev iz Velenja. Zanimanje publike in zavzetost plesalcev sta z leti naraščala. Skromen plesni program so počasi dopolnjevali še s plesi iz ostalih jugoslovanskih republik, z novimi slovenskimi plesnimi postavitvami in glasbeno pevskimi točkami. Gostovali so že v Belgiji, Italiji, Franciji, Španiji, na Portugalskem in Poljskem, v ZDA, Angliji in še bi lahko naštevali. Publika jih tako na gostovanjih doma kot po svetu vedno toplo sprejme. V plesnih postavitvah, pe- tju in glasbi se poiskušajo čimbolj približati izvirnosti. Posebno skrb posvečajo narodnim nošam. V godčevske sestave pa vključujejo tiste ljudske instrumente, ki že nekoliko tonejo v pozabo. Taki so ljudska harmonika, tam-burice, oprekelj, cimbale, lje-rica, frula in drugi. Ne smemo pozabiti, da poznavanje in širjenje ljudske kulture raznih narodov zblji-žuje ljudi med seboj. Pri članih Kolede ne bo nikoli ugasnilo nagnjenje in ljubezen do ljudskega izročila. Gledališče Ane Monro V petek, 20. julija ob 20. uri pa se bo na Kardeljevem trgu pred Zelenim barom predstavilo s svojim najr novejšim delom eksperimentalno gledališče Ane Monro iz Ljubljane. To gledališče je letos prejelo vsa priznanja na mednarodnem festivalu gledališč v Italiji. ŽIVIO!!! Danes se vam znova oglašam, kajti nabralo se je kar nekaj novih plošč. Dolžan pa sem vam tudi odgovor na zadnje nagradno vprašanje, ki se je glasilo; v kateri številki Našega časa je bil objavljen prvi glasbeni kotiček. Žal do 9. julija na naše uredništvo nismo prejeli pravilnega odgovora, tako, da ostaja majica kluba DMC nepode-ljena. Tako pa imate več možnosti priti do majice tudi tisti, ki poslušate Radio Velenje in našo lestvico. Pa si poglejmo kaj je novega: . . . YO . . . Nekaj več pozornosti velja danes nameniti skupini, ki prihaja iz ZRN in je v tem trenutku izredno popularna'v državah BeNeLuxa. ' . ■ Govorim o skupini, ki si je nadela izredno nenavadno ime TWENTY 4 SEVEN. Poznamo jo po velikem hitu I can't stand it, ki je tokrat izšel v remix izvedbi in bojda ima prste vmes tudi letošnji DJ Champion DAVID. Sicer pa je glava skupine TONY HARRISON, poznan tudi kot CAPT. HOLLYWOOD, rojen v New Yorku sedaj pa živi v Nürnbergu. Star je 27 let in se je v preteklosti veliko ukvarjal z Breakdancem, prav tako pa je bil nekaj časa tudi koreograf osebam kot so: Latoya Jackson, Kim Wilde in ostali. V skupini je odgovoren za Rap vložke kar mu kar lepo uspeva. Poleg njega je v skupini še prikupna šestnajstletna Nancy, ki je prej živela na Nizozemskem, ter dva plesalca Jack in Hank oba stara po 21 let. . . . YO ... Če radi spremljate video spote ste bili gotovo presenečeni, ko ste zagledali YAZZ v visoki nosečnosti pri izvajanju njenega novega hita Treat Me Good, ki je prav tako izšel v remix verziji . . . YO . . . Takšno in drugačno glasbo pa lahko tudi pisno naročite na naslov: R. B. Koroška 3 Šoštanj, ali vsak dan od 17—19 ure na telefon 855-191. Preizskusite tudi vi kvaliteto, ki se ne vidi, ampak sliši... YO... Pri založbi RHYTHM KING je izšel prvi solo album BETTY BOO, ki se imenuje »Doin the Doo« ... Yo ... Še vedno pa ni ne duha ne sluha o skupinah S-EXPRESS in ROMB THE BASS, ki prav tako izdajajo svoje plošče pri zgoraj omenjeni založbi . . . YO ... Po dveletnem premoru se bo treba počasi pripr<""iti na novo ploščo (LP) GEORGE MICHAELA, ki jo je napovedal za sredino avgusta . . . YO ... Če ne bo kakšnih neljubih sprememb se bo plošča imenovala »Praying For A tirne« ... YO ... Toliko za danes, do naslednjega četrtka pa kar čimveč sonca in dobre glasbe. Zgoraj Betty Boo Spodaj Twenty 4 seven cn (D u m (D C »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar« kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave; Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenie. Cena posameznega izvoda je 7 din, mesečna naročnina 28 din, trimesečna naročnina 77 din, polletna naročnina 154 din in trimesečna naročnina za tujino 132 din. Ziro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine R Slovenije, številka 421-1/72 po 8. februarju 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Velenje Oddajamo na ultrakratkem valovnem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 20. JULIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 22. JULIJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 23. JULIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 25. JULIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 do 19.00 Poletno popoldne na Radiu Velenje. t K M M M 1 1 1 1 1 ! 1 , REDNI KINO Četrtek, 19. 7. ob 18. uri BRUCE VRAČA UDAREC - hongkonški, karate. V gl. vi.: Bruce Le. Petek, 20. 7. ob 18. in 20. uri DRUŽINSKA STRAST — ameriški. V gl. vi.: Glenn Close. Petek, 20. 7. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 21., 22. 7. ob 18. in 20. uri DRAGA, ZMANJŠAL SEM OTROKE - ameriški, komedija. Ponedeljek, 23. 7. ob 10., 18. uri KRALJ BOKSARJEV - hongkonški, kungfu. V gl. vi.: Shoji Karata. Torek, 24. 7. ob 18. in 20. uri SENATOR IN STRIPT1ZETA -ameriški. V gl. vi.: Poul Newman, Lolita Davidovi. Sreda, 25. 7. ob 10., 18. in 20. uri ERIK — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Stephen McHattie. NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 19. 7. ob 20. uri, petek, 20. 7. ob 22. uri, nedelja, 22. 7. ob 22. uri VROČE USTNICE - ameriški, erotski. Sobota, 21. 7. ob 22. uri in ponedeljek, 23. 7. ob 20. uri SUŽENJ LJUBEZNI — japonski, erotski. V gl. vi.: Joko Samoti. KINO DOM KULTURE Četrtek, 19. 7. ob 20. uri DRUŽINSKA STRAST - ameriški. V gl. vi.: Glenn Close. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 21. 7. ob 20. uri NOČNI KINO - VROČE USTNICE _ ameriški Nedelja, 22. 7. ob 19. uri DRUŽINSKA STRAST - ameriški. Ponedeljek, 23. 7. ob 19. uri DRAGA, ZMANJŠAL SFM OTROKE — ameriški. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 20. 7. ob 20. uri DRAGA, ZMANJŠAL SEM OTROKE -ameriški, komedija. KINO SI PRIDRUŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! Občina Mozirje KINO »DOM« MOZIRJE 19. 7. — DEBBIE OSVAJA SVET, ameriški erotični. 21. in 22. 7. - ANGELI IZ POPRAVNEGA DOMA, ameriška kriminalka. 26. 7. — OBTOŽENI, ameriška drama. KINO »JELKA« NAZARJE 21. in 22. 7. - OBRAČUN V HONG KONGU, japonski akcijski. 25. 7. - GREŠNA ZADOVOLJSTVA, ameriški erotični. KINO LJUBNO 21. in 22. 7. - MIKI IN MAUDE, ameriška kom^'i. : t*. | ' . - PASJI DNEVI snaJto O$&oaL Tel. št.: 853 451 _855 450. OSEBNI AVTO FIAT 127, enega v celoti, drugega po delih prodam in fiat 750, športno škodo registrirano do avgusta 1990.® 881-111 interna 129 od 9. do 10. ure. POTOPNO ČRPALKO NERABLJENO, priklop za Samaro, motorno žago, moško dirkalno kolo, tomos Avtomatik, prodam.® 856-611, četrtek in petek od 17. do 18. ure. VHODNA VRATA 130 x 207, prodam za 4200 din.® 854-040. PRIKOLICO ADRIA 400 Q prodam.® 858-568, popoldan. OBRAČALNIK S KADANOM TV za traktor Tomo Vinkovič, prodam.® 850-145. MOTOR ZA ČOLN Tomos-4, ugodno prodam.® 855-688 dopoldan. NEMŠKE OVČARJE, stare 8 tednov, oče in mati z rodovnikom in nemško ovčarko staro 6 mesecev, z odličnim rodovnikom, prodam.® 831-048. Eno leto je minilo, v svojem grobu zdaj ležiš, srce Tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš. V SPOMIN Martinu Štriglu iz Florjana pri Šoštanju Zahvaljujemo se vsem, ki mu prinašate cvetje in prižigate svečke na njegovem preranem grobu. Ohranimo ga v spominu! Žalujoči: žena Marija, sin Martin z ženo, vnuka Janko in Sonja. CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da bo kemična čistilnica POLAK na Koroški 44, zaradi kolektivnega dopusta zaprta od 23. 7. do 4. 8. 1990. MOPED ATX letnik 1989, ugodno prodam.® 858-793. PARCELO 1250 m!, 9 km iz Slovenskih Konjic proti Vitanju ob asfaltni cesti. Gradbeno dovoljenje, voda, elektrika.® 855-431, popoldan. SONČNI KOLEKTOR trofazni, dvotarifni števec z uro. vse novo, prodam.® 857-721. 1500 LESENIH STREŠNIKOV (šiklnov), prodam za 1/3 ceneje.® 881-001. NOVO BRAKO PRIKOLICO, ugodno prodam.® 858-789 od 17. do 19. ure. VARILNI APARAT GORENJE in vikelj, primeren za kmeta v hribovitem predelu, poceni prodam.® 854-821. ŠTUDENTJE, DIJAKI IN OSTALI, nudim vam honorarno delo na terenu. Prodaja čistil.® 857-319 ali 776-196. DENAR ... VIŠJI STANDARD! Zasebno podjetje MAKSIM Ma- ribor vam nudi z akvizitersko prodajo (področje T. Velenja in okolice) v prostem času, izjemen dodatni zaslužek. Plačilo takoj.® 062-301-000 v soboto in nedeljo. ZASTAVO 128 SKALA, letnik 1988, prodam. Martin Hrastnik, Gavce 79, Šmartno ob Paki. ROLETE IN ŽALUZIJE v več barvah izdelujemo in montiramo.® 063-54-296. BRAKO PRIKOLICO, ugodno prodam, z dodatno opremo.® 855-772. ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1984, prodam za protivrednost 3200 DEM,, v račun vzamem tudi kredit. Jolanda Ocepek, Lukovi-ca 8. RENAULT-4, letnik 1980, prodam za 10 M. Danilo Melanšek, Lokovica 145, Šoštanj. ZASTAVO 850, letnik 1984, prodam.® 851-855. KRAVO SIVE PASME, brejo 4 mesece, prodam. Žagar, Loke 34, Mozirje. DIANO, letnik 1979, vozno, neregistrirano, poceni prodam.® 856-092. TOVORNI AVTO TAM 110, s kesonom, letnik 1980 prodam, ali zamenjam za osebni avto Škoda, novejši letnik, dobro ohranjen.® 891-102. KRAVO SIMENTALKO, po izbiri prodam in male pujske.® 891-102. ZASTAVO 750, ugodno prodam, registrirana do maja 1991.® 0602-31-911 ali 0602-31-849. DIATONIČNO HARMONIKO in ojačevalec za kitaro, prodam.® 855-515. OPEL KADET 1,3 LS, letnik 1986 in motorno kolo BMW R-45 letnik 1983, prodam.® 888-196 od 20. ure dalje. ŠOTOR, DRUŽINSKI, za 4 osebe (dve spalnici, predprostor in baldahin), prodam za 4000 din. Lahko na dva obroka. ® 856-407, popoldan. UNIKATNO POROČNO OBLEKO, št. 36/40, prodam. Informacije po telefonu 854-617. Zaman bili so upi vsi, vse želje in solze, odšla je — in z njo nasmeh, veselje in vedrina, ostal je le spomin in bolečina. is je zapustila ljuba žena, mamama Ivanka Miklavži na po domače POLOVŠAKOVA MAMA iz Raven Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu s cvetjem in žalostjo v srcu pospremili v njen prerani grob. Hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Hvala tudi dr. Menihu in medicinski sestri Dragici, govornikoma Francu Hudoma-lju in Zdravku Mevcu, pevskemu zboru in gospodu kaplanu za opravljen obred. Žalujoči: mož Domin, hčerka Ivica in sin Franc z družinama. NAGRADNO ŽREBANJE NAŠEGA ČASA Dvomimo sicer, da še niste seznanjeni, pa vseeno: v septembru pripravljamo veliko nagradno žrebanje z bogatimi nagradami v katerem bodo sodelovali vsi tisti naši naročniki — stari in novi, ki bodo polletno naročnino tednika Naš čas poravnali do 15. avgusta. Naši stari naročniki so položnice že prejeli, novi jih bodo takoj ob naročilu. Naročite se na Naš čas, ki vam poleg obilice branja, tokrat ponuja tudi možnost, da postanete lastnik katere od nagrad. Žrebanje bo sredi septembra, javno, na prostoru pred Namo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Veronike Veithauser 7. 1. 1926-12. 7. 1990 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali, darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja družinam Goršič, Markan in Mravljak, kolektivoma ESO in Gorenje OE ZHT. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Nenadoma smo izgubili našo drago sestro, teto in snaho Marijo Goltnik iz Velenja, Ljubljanska 13 a Prisrčna zahvala vsem dobrim sosedom, znancem, prijateljem in sorodnikom, ki ste jo v četrtek 12. 7. 1990, v tako velikem številu, spremili in darovali cvetje v njen spomin. Hvaležni smo dr. Petru Dovšku za pomoč v času njene dolgotrajne bolezni. Hvala pogrebcem, pevcem, gospodu Gorograncu za poslovilni govor, gospodu duhovniku za opravljeni obred, še posebej pa gospodu Mirku Krušniku za nesebično pomoč. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice Terezije Hudobreznik rojene 13. 10. 1911-9. 7. 1990 iz Pes j a se iskreno zahvaljujemo vsem za darovano cvetje in vsem tistim, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebej se še zahvaljujemo dr. prim. ALOJZU FIJAVŽU za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku za opravljeni obred in govorniku društva upokojencev Pesje Francu Borovniku za poslovilne besede. ŽALUJOČI VSI NJENI ! — Komur pevski duh sem vdihnil, ž njim sem dal mu pesmi svoje; drugih ne, le té naj poje, dokler da bo v grobu vtihnil. (F. Prešeren) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija Jožeta Ovnika 17. 3. 1932-9. 7. 1990 se iskreno zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Velenje, še posebno dr. Groš-lju in medicinski sestri Veri Felicijan ter osebju kirurškega oddelka II bolnice Slovenj Gradec za nesebično pomoč v času njegove bolezni. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, Rudarski godbi, moškemu pevskemu zboru Kajuh, govornikom, gospodu duhovniku za opravljen obred, častni straži in vsem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami. ŽALUJOČI: žena Ana ter sinova Jože in Peter z družinama .Ü't'i . * ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre Francke Povh rojene 30. 11. 1925 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in darovali številno cvetje. Posebna hvala vsem govornikom in pevcem ter predstavnikom ZB in ZVVI. Žalujoči: hčerke Slavica, Dragica, Jožica z družinami ter ostalo sorodstvo. Povratek je bil mešanica občutkov. Doživeti harmoniji narave je s kilometrom bolj in bolj stala nasproti harmonija tehnike. Mir narave smo ponovno minjali za beton udobja. Tih šum motorja je omogočal obujanje pravkar minulih dogodkov, spomina, nekoč lastnega vsem, danes danega izbranim. Jutru je še vladala tišina in med šotori se je vlekla jutranja megla. Straža je skrbno čuvala Prometejev dar in kar žal nam je bilo, ko smo kot tujci zmotili njihov mir, kdo-vekod tavajoče misli. Vstopali smo v njihov svet, svet, kjer še velja postava narave. Tišino je prvo prekinilo vodstvo tabora. Taborovodja Sine s klici vodnikom, kuhar Ivan s svojim motoviljenjem okoli loncev. Pisk roga je budil ostale. Znanilo novega dne in vabilo novim pustolovščinam nasproti. Dan so imeli taborniki različno razporejen. Najmlajši so si v gozdu, razdeljeni v vode, ustvarjali svoj tabor, starejši so osvajali različne taborniške veščine, od signalizacije, do pionirstva — gradnje taborniških objektov iz naravnega materiala. Vse je teklo v smeri spoznavanja narave, njenih zakonov in značilnosti. V njej si bo proti koncu taborjenja potrebno poiskati hrano, jo skuhati, narediti ležišče, streho nad glavo,... Takrat ne bo tople odeje, ne bo dežurnega voda, ki bo namesto tebe kuril ogenj ali pomival posodo, ne bo kuharja, ki bi zjutraj pri- stavil čaj. Vse bo odvisno od medvedka in čebelice. Prav zabaven je pogled na tretje-šolčka, ki je še pred mesecem dni stal v vrsti, z blokom za kosilo v roki, kako tukaj, oborožen s kotličkom, škatlo šibic in nožem, odhaja v gozd. Popoldan smo preživeli ob vodi. Velenjski taborniki imajo v bližini Mlako — majhno jezerce in reko Savo, kjer se učijo vožnje s kajakom. Proti večeru se preselijo še na Ameriko, od koder se v tabor praviloma ne vračajo ravno spočiti. Večer je za jutrom drugi del dneva, ki nosi s seboj poseben čar. »Mogoče bodo domačini spet izvedli nočni napad na tabor, mogoče bo nočni pohod, lahko, da nas obišče Manitu in krsti še ne-krščene, kaj če smo stražarski vod (in nas bo malo strah), mogoče bo taborniška poroka ...« Kaj je tistega večera res bilo, ne vemo. Morali smo domov. Kaj vse smo zapustili zares vedo samo oni. Kaju-hov tabor, ki se je ves predal gozdu, ki ga danes mi in naši problemi ne zanimajo. Avto je tiho tekel dalje. Bili smo del jeklene kače. V razmišljanju nas zmoti cepec, ki brezglavo sili v škarje, tip na bencinski je zoprn, natakar smrdi po žganju. In mi gremo lepšemu nasproti. (L.) Znižanje prispevnih stopenj za družbene dejavnosti Tokrat le za tri področja Večje so bile težave našega združenega dela, vse pogosteje so bile družbene dejavnosti predmet številnih razprav na raznih ravneh. Tudi v tem poletnem času so v ospredju pozornosti. Na eni od zadnjih sej so člani velenjskega izvršnega sveta poskušali poiskati odgovor na vprašanje, koliko je nadaljnje znižanje prispevnih stopenj za te namene aktualno tudi za našo občino. Po grobih analizah in ob dejstvu, da so te nižje v poprečju za osem odstotkov od junija dalje, so ugotovili, da nadaljnje zmanjševanje ni sprejemljivo. Seveda, če v občini hočemo uresničiti že sprejete in dogovorjene programe na tem področju. V nasprotnem primeru pa bo treba pristopiti k spremembam slednjih. Na torkovem zasedanju občinskega parlamenta so sicer delegati obravnavali znižanje prispevnih stopenj za družbene dejavnosti, vendar le za tiste, za katere so člani izvršnega sveta ugotovili, da je to možno, in sicer za SLO in DS, za občinske rezerve ter pospeševanje proizvodnje hrane: Znižanje prispevne stopnje za te prinaša, po usmeritvah republiškega izvršnega sveta, le 3 milijone dinarjev prihranka za občino. Znesek je po mnenju članov občinskega izvršnega sveta, za gospodarstvo Šaleške doline nepomemben, za dejavnosti same pa je seveda drugače. Tako podrobno kot omenjena področja bodo člani občinskega izvršnega sveta pretresli vse družbene dejavnosti in na septembrskem zasedanju delegate občinskega parlamenta seznanili, kolikšno in kje je znižanje prispevnih stopenj za ostala področja sprejemljivo. Hkrati s tem pa podali tudi seznam programov, ki bodo ob morebitnem znižanju okrnjeni. S takšnim dogovarjanjem namreč želijo prenesti odgovornost o nadaljnji usodi družbenih dejavnosti tudi na delegate, ki bodo o znižanju prispevne stopnje za te namene sklepali. T. P. MILIČNIKI SO ZAPISALI A SKOZI ODPRTO OKNO V GOSTIŠČE STAVEL Natakarice so 14. julija zvečer pozabile zapreti okno gostišča Stavel. To je izkoristil Jože V., ki je splezal v notranjost lokala in si pripravil 4 zaboje piva, ki jih je nameraval odnesti s seboj. Na srečo ga je nekdo opazil, mu dejanje preprečil in poklical miličnike. Jože je ostal praznih rok, pravzaprav ga bo pivo. ki ga ni uspel spiti, še nekaj stalo. MILIČNIKOV NI POSLUŠAL Okoli 19. ure 14. julija letos seje Igor G. stepel z neznancem pred restavracijo Jezero. Posredovali so miličniki, ki so Igorja, ki je bil lahko telesno poškodovan napotili k zdravniku. Ta pa jih ni ubogal, ampak se je še naprej zadrževal v okolici restavracije Jezero. Vstopil je tudi vanjo, a mu alkohola niso hoteli postreči. Postal je nasilen, začel je razgrajati in razbijati, zato so morali miličniki posredovati še enkrat. Tokrat so ga vzeli s sabo in ga pridržali v svojih prostorih, kjer pa je še vedno razgrajal in jim med drugim razbil manjšo šipo. BREZ KOLES Brez svojih koles sta ostala pretekli teden kar dva občana. 9. julija v času med 7. in 13. uro je izginilo kolo Štefke C. iz kolesarnice Gorenja, 14. julija med 14. in 14.15 pa je nekdo odpeljal kolo Franca R. iz hodnika na Starem trgu 27. OROPAL VIKEND Doslej še neznani storilec je v noči na 11. julij vlomil v vikend Pranja D. v Šaleku. Odnesel je barvni televizijski sprejemnik, radiokasetofon, kotni brusilni stroj, električno krožno žago in več buteljk. TOVORNJAK SE JE PREMAKNIL IN VNEL 7. julija letos je šofer tovarne usnja Šoštanj ob 13. uri za-parkiral tovornjak v garažo in ga pustil v vzvratni prestavi. Nekaj po 18. uri pa je zaslišal vratar v garaži ropot. Poklical je dežurnega gasilca in vzdrževalca in skupaj so odhiteli tja. Ugotovili so, da se je tovornjak sam premaknil in se vnel. Na njem je za okoli 5 tisoč dinarjev škode. Takšne prireditve in takšne množice v Gornjem Gradu še zlepa ni bilo Med dolgoletne in najpomembnejše turistične in narodopisne prireditve v Zgornji Savinjski dolini gotovo sodi »čebelarski praznik« v Gornjem Gradu, ki je bil konec minulega tedna že 21. po vrsti. Mirne duše, z najlepšimi nameni in vso pohvalo lahko zapišemo, da je bil najboljši doslej, takšen kot bi moral biti (s tem ni rečeno, da ne more biti še boljši, izhodišče pa je zares dobro). Čeprav tradicionalna in dolgoletna, pa to letos ne bo edina velika prireditev v Gornjem Gradu. Toliko so namreč v tem kraju na podlagi nekajletnih naporov letos dosegli, da morajo vse tudi dostojno proslaviti. Ogromno je dosežkov na komunalnem področju, znamenita katedrala je skoraj v celoti obnovljena in enkratna v svoji lepoti, (to bodo proslavili čez nekaj tednov z veliko slovesnostjo) letos med drugim (kot za stavo) slavijo vrsto pomembnih obletnic, med drugim 850-letnico benediktinskega samostana, visoke obletnice na področju kulturne dejavnosti, prihoda v Gornji Grad in smrti znanega nadučitelja in velikega ljubitelja Savinjskih planin Frana Kocbeka in podobno. Zato ni slučaj, da je skupščina občine Mozirje letošnje slavje ob občinskem prazniku izven ustaljenega vrstnega reda upravičeno dodelila Gornjemu Gradu. V vsa ta praznovanja je sodil tudi »čebelarski praznik«, primerno obogaten in še bolj zanimiv. Gotovo v Gornjem Gradu že dolgo ali nikoli ni bilo toliko obiskovalcev, kot v nedeljo popoldne. Kakor ga je organizatorjem v soboto zvečer zagodlo neurje, tako jim je ustreglo v nedeljo — in zaslužili so si naklonjenost. Po-vorke so sicer nekoliko »obrabljene« oblike, vendar so se Gornjegrajci tokrat izkazali kot malokdo. Predstavili so vse nekdanje običaje, kmečka in rokodelska opravila in današnje dosežke, vse na zelo prepričljiv in izviren način, povorko pa je vodil znameniti plemič Chagere, v spremstvu drugih plemičev in opatov, da o podložnikih ne govorimo. Izkazala seje domača »Smreka«, pa čebelarji z izdelki iz medu, gostinci in drugi, da o mladih zadružnikih in zadružnicah in kmečkih ženah, predvsem o dobrotah iz njihove kuhinje in peči sploh ne govorimo, še najmanj o okusnih žlinkrofih. Veselo rajanje z razvedrilnimi igrami je bilo tudi na temu primerni ravni in marljivi (ter utrujeni) organizatorji so si lahko v ponedeljek zares oddahnili. Prav je tako. j.p ....... Plemič Chagere s spremljevalci in podložniki je vodil povorko Mladi zadružniki in zadružnice so se res izkazali