kranjski Izdaja: Delovni kolektiv Tekstilne industrije' 1 iskanma-Inteks, Kranj — Odg. urednik: • v^?^ar — Ured. odb.: Anton Miklavčič, inz. Alenka Korče, Lea Miklus, Pavla Konc, Francka Zupanc, Vili Zirkelbach, Ivan Mauser, Ivan Rebolj, Janko Zupan, Ivo Jereb, Tine Rojina, inž. Franc Indihar, Boris Per-tot, Katarina Lupša, Anica Lokar — Telefon: 2881-84 — Tisk: ČP »Gorenjski tisk«, Kranj LETO V. 27. DECEMBRA 1962 ŠT. 13 Ob zaključku leta 1962 Ob zaključku tega leta ugotavljamo, da smo premagali številne težave im probleme, ki so se pojavljali pri izvajanju planskih nalog v tekočem letu. Dosedanji dosežki ekonomskih enot nam zagotavljajo izvršitev in prekoračitev prevzetih planskih obvez. Boj delovnega kolektiva z objektivnimi in subjektivnimi problemi bo tako omogočil izvršitev nalog za leto 1962. Doseženi uspehi v tekočem letu so tesno povezani e poglofolje-, nim delom samoupravnih organov, političnih in družbenih organizacij pri reševanju tekoče problematike, predvsem pa pri zlivanju obeh podjetij v enoto, kar je ena odi bistvenih zagotovitev za uspešno delo v naslednjih obdobjih. Proizvodna kooperacija ekonomskih enot ter normalizacija dela združenih sluižb je mnogo prispevala k utrditvi pravilnosti odločitve obeh kolektivov za spojitev v združeno podjetje »TekstilAndus-«. vijo in vključitvijo' našega podjetja v poslovno združenje, so dani pogoji za, samostojnost nastopanja na tujem 'tržišču. Že sedanji uspešni nastop poslovnega združenja na arabskem tržišču nam potrjuje, da je bila odločitev delavnega kolektiva za ta pristop utemeljena. Nadaljnje delo poslovnega združenja pa je odvisno predvsem od še intenzivnejšega sodelovanja samoupravnih organov pri reševanju celotne problematike. Že danes pa lahko trdimo, da poslovno združenje, ki smo ga 'Ustanovili, čeprav je še mlado, vendar le dobro rešuje naloge ter 'tako ustvarja pogoje za njegov in enako tudi za naš nadaljnji razvoj na področju zunanje trgovine. Na področju investicijske dejavnosti se bomo morali, poleg reševanja teikočih problemov v zvezi s tehnološkim procesom, predvsem posvetiti osvajanju procesa predelave sintetičnih vlaken ter s tem povezati tudi pro- fci jih bo treba organizacijsko pogojiti za dosego čimvečje produktivnosti in s tem ustvariti pogoje za vključevanje našega delavca v mednarodno' delitev dela na tem področju. Z,a izpolnitev planskih obveznosti in vseh drugih nalog v letu 1963 bomo morali z veliko prizadevnosti usmeriti vse sile v proizvodnjo že v prvih mesecih ter 'pri tem stremeti za enakomerno gibanje proizvodnje skozi vse leto. Prepričani smo lahko, da ho tudi leto 1963 za nas uspešno, če bomo vsi delali zavestno in s polnim čutom odgovornosti. R. P. Vida Tomšič v pogovoru s tkalko Angelo TRILER v obratu I Proizvodni sestanki v plemenitilnici I Ko kat zavestni graditelji socialistične družbe ugotavljamo, rezultate dela v tekočem letu zremo lahko pogumno v oči novim nalogam in problemom, ki jih pred nasi postavlja že sprejeti proizvodni plan za leto 1963. Slabša kvalitetna in količinska pogojenost s surovinami nam nalaga tu ostro borbo za dviig produktivnosti, ki je tesno povezana s pravilno politiko' planiranja delovne sile. Izkušnje v letošnjem letu pri planiranju delovne sile naj bodo ekonomskim enotam napotilo za intenzivnejši študij tehnološkega procesa, ki mora postati njihova stalna oblika dela in jamstvo za rentabilnost, to je: tehnološko' in ekonomsko utemeljen plan delovne sile. Le talko planirana delovna sila nam lahko zajamči povečanje proizvodnosti in zagotovi nadaljnji dvig življenjskega stan-rarda našega delavca. Se večjo pozornost, kot v tekočem letu, bo treba v letu 1963 posvetiti vprašanju izvoza, ker1 je od njega odvisen dobršen del oskrbe s surovinami. Z ustanovit- jektiranje plemenitilnioe in skup- Želja, da bi izboljšali obveščane predilnice. V perspektivi pa oje članov kolektiva O' problemih se bomo morali predvsem posve- EE, njenih uspehih in načrtih, in liti avtomatizaciji naših tkalnic, obenem abradi čim več predlogov Vida Tomšič v Tekstilindusu 14. decembra je obiskala naše podjetje Vida Tomšič, predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije. Tovarišica Tomšič si, je ogledala predvsem nove stroje v obratu I, im sicer: v predilnici prstančeve in raztezalke, v tkalnici Picanol avtomate in v plemenitilnici novo belilnieo, tiskamo in filmsko tiskarno. Po ogledu se je pogovarjala s predstavniki podjetja m družbeno-političnih organizacij ter samoupravnih organov. Po ogledu podjetja je tov. Tomšičeva v sejni sobi Okraja Kranj, odgovarjala na postavljena vprašanja v zvezi z osnutkom nove ustave. Med temi vprašanji se je posebno posvetila vprašanju delov- nih žena, nočnemu delu, varstvu otrok — skratka — vsem tistim težavam in problemom, ki bremenijo zaposleno' ženo1 dostikrat preko njenih zmogljivosti. Med drugim je Vida Tomšič poudarila, da smo v tem pogledu in tudi v mnogih drugih naredili v Kranju zelo malo, kar je posebno žalostno zato, ker je bil Kranj med najboljšimi okraji v državi. Te seje so se udeležili tudi mnogi člani našega kolektiva, in sicer predstavniki podjetja, organizacij in samoupravnih organov, na žalost pa ne neposredni proizvajalo!, čeprav so bile besede Vide Tomšič tudi zanje zares pomembne. da Tomšič si ogleduje filmski tiskarski stroj v obratu I za odstranitev pomanjMjivoisti in napak, je privedla politični aktiv in otaratovodlstvo do uvedbe rednih mesečnih sestankov z neposrednimi .proizvajalci. Na začetku vsakega meseca, ko so že znani osnovni podatki o poslovanju EE v prejišnjem mesecu, naj bi bil sestanek sltrokovnieiga kadra. Na tem sestanku bi s strokovne in organizacijske strani obdelali pomanjkljivosti dela v prejšnjem mesecu ter naloge, (ki jih postavlja nov mesečni plan. S tem SO' že podane osnovne teize za sestanke po oddelkih za visakio izmeno, kar bi zajelo praktično vse proizvajalce. Ta način razprave s kolektivom je mnogo koristnejši kot sestanki z velikimi skupinami delavcev, ki običajno niso dobro obiskani in na njih razgovor ni tako neposreden, kot z majhnimi skupinami. Prvič se je ta praksa izvedla v novembru. Skupno je bilo 21 sestankov — večidel med odmori — ki eo povprečno trajali po 1 uro. Vadili so jih mojstri posameznih izmen, večini pa so prisostvovali tudi člani obratovodstva. Na sestankih eo bili izneseni mnogi predlogi in pripombe (nad 60), katerih vsebino navajam Skupno s potrebnim- pojasnilom. 1. Razna organizacijska vprašanja, kvaliteta. Iz ekspeidita tik,ai-elce še vedino dobivamo zgubano tla,go, zaradi čeisar nam nastajajo kosmattiline proge pri kosm-atenju. Blago je večkrat tudi prekomerno1 zamazano. Urediti je treba delo v priročnem Skladišču. Podivzeti je treba vse korake, da bi začela filmska tiskarna delati v dve izmeni. Za zvišanje njene proizvodnje je treba zagotoviti dovolj dispozicij in obenem izboljšati pripravo art. 15 in 176. Prav talko je treba, izboljšati piasiranje barv za filmsko tiskamo, ker pregrobi delci ostajajo na finih šablonah in jih lahko poškodujejo in zamašijo. Nujno je izboljšati .pranje tekačev za tiskamo. Kolikor se namerava tu zmanjšati delovno silo za 1 človeka pri stroju, je treba upoštevati nasledinje pripombe — montirati take obračalne križe za tekače, da jih ho moč segrevati, ker se sicer tekači zaradi napetosti trgajo in gubajo. Izboljšati se mora priprava blaga za tisk: organizirati je treba poseben dovoz barv k strojem, pranje vzorčnih oditisikov in zvišati število šivilj — upoštevati zvišanje zastojev piri menjavi vzorcev in variant zaradi manjšega števila, delavcev pri stroju. Planiranje proizvodnje za tiskarno naj bo doslednejše, ker pri nenadlndh siprdmemtaah dispozicij ostajajo neizJkoriiščenei že pripravljene barve v barvni kuhinji. Kolekcije bi bilo treba delati, na cel komadi zaradi lažjega apretlinanja. Koiekcijski list je potrebno pisati v dvojniku. Cimprej naj se porabijo velike količine barvnih mešanic iz barvne kuhinje, da ne bi bremenile prostora in posod. Organizira se skupni sestanek za pripravo, tiskamo1 im barvno kuhinjo za ureditev problemov sodelovanja.. Blaigo, namenjeno za predelavo na Hotflue, maj se suši lena bob-maisitih sušilnih strojih z montiranimi raztezale! Ker na bolbnaistih sušilnih strojih večkrat (manjka drugi delavec, trpi kvaliteta sušenja blaga, za, tisk. V gravuri morajo izboljšati kvaliteto dela na račun preseganja akorda. Če hočemo zadovoljiti protrebam, je trebai izpopolniti delovna mesita v fotogravuri in šablonami. V pisarnah in laboratoriju je treba pregledati, če so tam zaposleni dovolj ekonomično1 izkoriščani. Nastaviti moramo snažilko za pisarne, stopnišče in sanitarije v novi Milnici. Uvesti je trete dnevne objave o proizvodnji posameznih strojev za vsako izmeno posebej, in to na oglasnih deskah. Pojasnilo: Sporna vprašanja med nalšo1 EE in tkalnico se sproti rešujejo z dobršno mero raizu-mevamja,, kar mora ostati tudi v bodoče. Problemi uvedbe dvoizmenskega obratovanja filmska tiskarna (in tudi širokega tiskarskega stroja) so zn,ani vsem odgovornim službam v podjetju in je reševanje teh problemov v precejšnji meri odvisno od sodelovanja in pomoči teh služb. Prebod na zimajnjšanj e1 delovne sile v tiskarni ne more biti nenaden, ker je treba rešiti še vrsto tehničnih in organizacijskih vprašanj, predvsem pa proučiti tak sistem dela, ki' ga že imajo v MTT. Banvne mešanice smo večinoma že porabili, sicer pa je to sedaj stolen način dela. Kopičenje neporabljenih barv pa je poleg objektivnih razlogov (okvare valjev, (Nadaljevanje na 3. strani) Praktično izobraževanje bodočih mojstrov 'Kmalu bo preteklo pol leta, adikair se je zopet pričel redni pouk na mojstrski šoli. Res je, da so šele začetki, a vendar bi lahko že sedaj govorili o nekaterih uspehih na področju praktičnega izobraževanja. Da bi seznanili člane kolektiva O' načinu izobraževanja naših mojstrov, sem se odločil, da objavim nekaj odlomkov e tega področja. V dnugem letniku mojstrske šole je poleg teoretičnih predmetov tudi obvezna šolska praksa, ki pa se bistveno razlikuje od dosedanjega rednega načina šolanja tkalskih mojstrov, zlasti ma onem področju, kjer naj: bi mojster dobil zaključeno praktično znanje. Praktični pouk je v delavnici izobraževalnega centra, dn sicer tedensko po 4 ure v dveh izmenah: dopoldne in popoldne. Prakso vodijo predvsem izkušeni tkalski strokovnjaki iz našega podjetja, ki so tudi sodelovali pri sestavi njenega delovnega programa. Pri sestavljanju programov za. praktično izobraževanje smo upoštevali vse izkušnje in sodobne metode dela, sikratika, s programom smo skušali zajeti celotno organizacijo1 deda, ki jo bo moral mojster v bodoče kaj dobro poznati, ker drugače ne bo mogel izpolniti potrebnih nalog. Ves program praktičnega izobraževanja v drugem letniku smo delili v dva dela: v prvem delu se bo'đb mojstri v glavnem seznanili z montažo in nastavitvam navadnega tkalskega stroja, medtem ko1 obsega drugi del prakse delo z avtomatskimi statvami t. j.: s »Bicanali«, »Kovo« in delno tudi z »Rüti« avtomati. Poučevanje je organizirano po skupinah, in sicer tako, da lahko vsak kandidat kar na licu mesta preizkusi pridobljeno znanje. Poleg praktičnega deda na tkalskih strojih lahko spoznajo slušatelji tudi ostala področja dela odnosno znanja, ki so .povezama s samo prakso. Predvsem je tu mišljeno znanje s področja mehanske tehnologije, Strojinih elementov lin organizacije dela ter končno tudi raiznia. ključavničarska dela, ki predstavljajo zaključno znanje dobrega tkalskega mojstra. Kot sem že na začetku omenil, potelka delo po vnaprej določenem programu, ki je razdeljen po po- Pri prava delov za montažo — IN a sliki Ivan Sladič sameznih nalogah, naloge pa zopet po kronoloških fazah montaže. De teko pripravljen, program lahko zagotovi zares kvaliteten pouk, na dirugi strani pa solidno znanje mojstrov. Poleg ostalega je vredno omeniti še to, da je sistem praktičnega pouka tako organiziram, da ne dovoljuj e površno poznavanje materije, kajti sleherni mojster mora aktivno sodelovati v skupini in na ta način mu strokovnjak nejasnosti sproti raztolmači. Na koncu ne smemo iti mimo dejstva, da imamo izredno prizadevne slušatelje, ki si z marljivostjo in trudom pridobivajo in izpopolnjujejo svoje znanje. Stane Primožič Franc Kržišnik in Janez Koražija montirata navadni tkalski stroj v vzorčni tkalnici UTENZILIJE IN NJIH POMEN V PROIZVODNJI Bodoči mojstri pri praktičnem delu. Na sliki sta Simon Bele in Mato Ko-pač, in sicer pri montaži lastovke DOPISUJ V TVOJ LIST! Pošlji Tvoj prispevek v uredništvo ali pa ga vrzi v skrinjico! Kvalitetne in pravočasno dobavljene utenzilije igrajo veliko vlogo v proizvodnji in pri kvaliteti naših proizvodov. Prav zaradi .tega bom napisal o njih nekaj podrobnosti. V sestavku bom navedel samo glavne utenzilije im. obenem razliko med domačimi in uvoženimi. ČOLNIČKI Lahko trdi mo, da so čolnički ena najvažnejših utenzilij, pa si jih zato bolj podrobno oglejmo. »Utenzilija« v Ljubljani dela kvalitetno: boljše čolničke posebno v zadnjem času, vendar ti čolnički še vedno niso takšni, kot jih zahteva naša proizvodnja. Zanimalo vas bo v čem se razlikujejo uvoženi in domači. Domači niso izdelani dovolj kvalitetno, predvsem so neenakomerno immpregni-rani in še to je Slabost, da impregnacija ne prodre skozi vso plast lesa. Nekatere pošiljke so preveč — takorekoč stekleno-impregnira-ne, 'druge premalo, kot rečeno pa impregnacija ne prodre v celoti. Zato trajnost čolnička md tolikšna, kot bi morala hiti. Domače čolničke izdelujejo dostikrat iz nepopolnega suhega, lesa, kar povzroča večje in hitrejše deformacije in obrabo. Čolnički, so dalje dostikrat izdelani . po letnicah lesa. V takem primeru se, posebno' če so slabo impregnirani ali celo neinpregndrani, koljejo po dolžini. Dogaja se tudi, da se v posameznih pošiljkah lomijo in izpadajo konice zaradi nepravilnega kaljenja. Pri Picainol čolničkih ugotavljamo netočno izdelavo piraiv posebno piri luknjah za nameščanje vijakov. Le-te so, preveč ali pa premalo izvrtane. Tudi ležišča za armature in za klešče so netočna, in povzročajo težave pri montaži, ker ne leži. cevka v čolničku vodoravno in na sredini, temveč 'levo, desno, previsoko ali pa prenizko. V teh primerih moramo klešče kriviti, im jih teke spravljati v odgovarjajočo lego. Zaradi netočnosti ležišč se potem lomijo vijaki, izpadajo iz armatur itd., kar povzroča večje ali manjše malerje ali pa okvare na grebenih. Za avtomate skono pretežno dobivamo' nekompiletne čolničke, t. j.: sam les brez armatur in klešč. Nasprotno pa so uvoženi kompletni in zato ne nastopajo prej navedene težave. Zaradi neenakomerne impregnacije se tuidd spreminja teža čolnička, In sicer na navzgor oziroma navzdol, kar dela v proizvodnji težave z udarci iin pri potrošnji utenzilij ter strojnih delov. Življenjska doba uvoženih čolničkov je najmanj dvakrat večja kot domačih. GOŽE Do sedaj smo dobavljali gože iz bivolove' kože. Te gože pa imajo sorazmerno kratko življenjsko dobo, saj zdržijo največ dva meseca. Niso odporne proti vlagi in se rade zdefortmirajo. Veliko boljši so uvoženi pifcerjii. iz mase. Po naših izkušnjah je njihova življenjska doba od 8 do 12 mesecev, v posamezni primerih pa tudi leto in pol, in sicer pri triizrnen-skem obratovanju. Doma izdelani pikerjd iz mase, izdelki tovarne »Konus«, so, slabo odporni in ne prenesejo večje temperature'. Zaradi tega se odprtina za nameščanje na ročico hitro raztegnem vijaki izpadejo. Posledica je, da prekomerno porabimo poleg pi-kerjev tudi udarne ročice. GREBENI Doma izdelani grebeni niso točni ter zato močno odstopajo od predpisane kvalitete. Žica za zobe grebenov nima odgovarjajočih razsežnosti. Ta material namreč ni obdelan (ini brušen) na zelo točne razsežnosti — debeline — kot to zahteva posamezna gostote grebenov. Pri dosedanjih izkušnjah odstopajo' ipri. einem, metru dolžine grebena pri širokih surovih tkaninah tudi do 3 cm na plus ali minus. Pri predpisu grebena za tkanino je torej širina problematična. Prav goste grebene za finejše artikle smo dosedaij morali uvažati, ker jih doma težko izdelujemo zaradi naštetih problemov. Po izgotovitvi grebenov bi se le-ti morali egaldzirati, kar pa se pri na sne dela. Prav zato SO' valoviti in povzročajo prekomerno porabo očlničkov posebno na zadnjem delu, možni pa so tudi izmeti čolnička, kar je dokaj nevarno. Zelo hitro tudi rjavijo1 in posledica j-e izpadanje zob. > UDARNE PETE Pri tem materialu ugotavljamo, da so uvožene pete neprimerno kvalitetnejše in veliko bolj trpežne kot domače1, saj vzdržijo preko enega leta, medtem ko domače le en mesec na triiizmenskem obratovanju. Domače so podvržene močnemu raztegu i:n ne obdržijo prvotne oblike. LESENE CEVKE ZA HRDINA, RUTI IN PICANOL STATVE Glede lesenih cevk nimamo posebnih pripomb. Posebno Utemzi-lija Ljubljana jih zadovoljivo izdeluje tako da pri. cevkah ni izrazite razlike med domačimi in uvoženimi. LUCALNICE Uvožene lučalmice so še vedno v predinosti pred' domačimi. Utenr rili j a Ljubi, j ama je sicer začela izdelovati ploščate lučalmice, vendar so .premalo izbrušene pa so zato očesca hrapava, kar povzroča večje pretrge v osnovi. Izdelujejo pa tudi samo eno dimenzijo glede debeline, ker so še vedno odvisni od uvoza tega materiala. Toirej ni izbire v teži, oblika in dolžina pa odgovarjata. PIKAR JEKLO Do sedaj smo uporabljali izključno' uvožene piker palice, ker se doma izdelane niso obnesle. Bile so namreč pretrdo oziroma premehko kaljene in so se v prvem primeru prekomerno lomile, v drugem pa krivile. Te palice močno, trpijo, kar morajo1 zdržati od' 180 do 200 udarcev na minuto1 in se v nekaterih primerih tudi močno segrevajo. HRAPAVA PLOČEVINA Ta pločeviora je izdelana samo v eni, in sicer precej grobi izdelavi:. Taka pločevina pa posebno pri finejših ali redkih tkaninah mi uporabljiva, ker povzroča zanke, takrat, ko se 'blago navija preko vlečnega valja na blagovni valj. Nujno je, da bi se ta pločevina piri nas izdelovala namesto v eni vsaj v treh vrstah, in sicer v grobi, jsredinlje in finejši. Dosedaj smo finejšo,, morali uvažati. Pri staničinih tkaninah pa groba pločevina povzroča preseke preje, kar naredi pri nadaljnjih fazah luknje. LISTI Metalni liste, ki jih izdelujejo-pri nas iz aluminijevega profila ee dobro, obnesejo, posebno, za Pi-cainol avtomate, ki so izdelani po obliki original,a. Vse, izgloda, da je Utenzilija v Ljubljani sposobna izdelati vse vrste listov, ki to kvalitetno. UDARNE ROClCE Pri tem bi omenili predvsem ročice za, Picanol statve, ki so pri nas problematične. Se vedno jih moramo uvažati. Te ročice smo pri nas poizkusili izdelati v petih lesnih obratih, dm sicer: Jelovica — Škofja Loka, Lesno industrijski obrat Jesenice, Bled, Bohinj in v Kranju Prav po originalu so bile izdelane v lesnoindustrijskem obratu Bohinj, vendar pri teh ni odgovarjal lim. Drvoza Varaždin sicer izdeluje te ročice s pripombo, da. uvaža originalne ploišče in iz njih izdeluje ročice, kar pa problema ni odstranilo. Nujno bi bilo, da se prične z izdelavo ročic doma, ker se zanje trošijo visoke devize1. Domače ročice iz jesena, akacija in gabra so trajale le do 8 ur, največ pa. v posameznih primerih do enega meseca na trodz-menskem obratovanju. Uvožene pa, vzdržijo vsaj 6 mesecev. Glede obašalcev listov, jahačev, tkalskih vilic, količkov za karte, grebemčkov za paranje, kar tudi raznih vzmeti ni težav, ker vse to UtemzMija še kar zadovoljivo izdeluje. Iz navedene problematike je razvidno, da obstajajo precejšnje težave v nabavi dn kvaliteti glavnih utenzilij. Slabe, nekvalitetne, (Nadialjevainje na 3. strani) Proizvodni sestanki v plemenitilnioi I (Nadaljevanje s 1. strani) predispozicije i. sl.) odvisno tudi od tiskarjev: če namreč naročajo irealne količine barv za tiskanje določene variante. Klar zadeva planiranje proizvodnje za tiskarno, je njegova realnost odvisna od mnogih faktorjev in skoraj neizbežno pride do določenih odstopanj. V sistemu planiranja smo prišli tako daleč, da je sestavljen vselej plan tiskanja po strojih za ves teden vnaprej. Tiskanje kolekcij na cel komad je neekonomično, ker bi morali pripravljati mnogo večje količine barv zanje kot doslej, večji del teh pa bi zopet ostal za meišanicei Predlog Ekupnega sestanka bo izveden, Ikakor tudi vsfi^iasledtnji piredlo-gi, seveda pa je za to potreben določen čas. Kar zadeva narne-ščemke v obratni pisarni in laboratoriju, je po mnenju obraito-vodistva njih ''število celo nezadostno za izvedbo vseh režijskih del, ki so potrebna. 2. Vzdrževanje, nove naprave itd. Večjo pozornost je treba posvetiti čiščenju strojev. Nujno je nabaviti večje število miz, ker pomanjkanje le-teh pogosto ovira je važno še naslednje: čimprej je 'treba odjpraiviti meglo v novi be-liimici; s 'šivalnimi stroji so težave kljub nabavi dveh novih, zaradi skrajne iztrošenosti starih; razširiti je treba navijalec blaga v barvarni, da bo primeren tudi za široke tkanine. Pojasnilo: Del predlogov oziroma zahtev je izveden ali naročen. Kar je možno izdobaviti doma ali izdelati v naših delavnicah, bo vsekakor prej ali slej realizirano, vendar pa moramo imeti nekoliko potrpljenja, ker vse naenkrat ni moč napraviti. OB TEJ PRiI-LIKI BI PONOVNO APELIRAL NA VZDRŽEVALNI OBRAT, DA NASA NAROČILA HITREJE SPROVAJA, KER JE STANJE V OBRATU POSEBNO POZIMI VČASIH ZARES NEVZDRŽNO. Predlogi, ki zahtevajo uvoz naprav (šiv, strojev, sklopk itd.), pa morajo' računati še z dobro voljo zunanjih faktorjev, ki odobravajo uvoz opreme in koriščenje deviz. 3. Higienisko-tehmično varstvo — V normativ zaiščttrtndih sredstev naj ee vnesejo čevlji za delavce v pralnici, ker sedaj tam poleg drugega tudi kisajo in perejo roer- nekoč, da ne verjamejo v ugotovljeni procent neregularnih tkanin za njihovo delovno mesto, da so v splošni upravi glede na proizvodne EE vrednosti, točke previsoke. Ocenitev del. mesta konti-nuiirka je prenizka glede na pralnico. Pojasnilo: Pripombe barvne kuhinje in kontinuirke se bodo vsekakor preverile pri popravkih in spremembah Pravilnika 01 delitvi osebnih dohodkov za leto 1963. Ostale trditve niso resnične. Pri vrednosti točk za EE splošna uprava je značilno, da v tej enoti zaposleni nimajo nobene stimulacije po delu (akord, premija) in je ,ta del dohodka izražen v višji vrednosti 'točke. Seveda pa vprašanje, kljub temu lahko preverijo. 5. Ostalo — Postavljeno1 je vprašanje, če se bo delila delavcem, kli večkrat pridejo na delo v nedeljo, dodatna količina ostankov, kot je to bilo prejšnja leta. Trdi se tudi, da se včasih mlajši delavci fomsirajo na boljša delovna mesta namesto starejših. Kuhalci naftolov se pritožujejo, da se njihovo delo zapostavlja in premalo ceni. Ptodan je predlog, naj Tudi šivilje so potrebne. V plemeni,binici II šiva komade v večje tovarišica Lojzka Bajt Na sestankih je bilo povedano proizvodne sestanke. Zato nameče marsikaj drugega, kar pa ni rava naša EE vztrajati pri taki ob-zajeto v poročilih vodij sestali- liki obveščanja, kolektiva in jo kov. Vsekakor pa je že uvedena priporoča, tudi drugim ekonom-vseblinai v tam članku Itako boga- sk:m enotam, ta, da očitno opravičuje mesečne Ing. Mirko Pogačnik proizvodnjo, predvsem v novi be-llilnici. Pr.i razporejanju miz in zabojev za blago' naj med delavci vlada več razumevanja in to-, varištva. Kritizira se vzdrževalne obrale, da neredno izvršujejo naročila,. Montirati, odn. nabaviti je 'potrebno naslednje: napravo za toplo vodo za pranje šablon v filmski tiskarni, ročno blagajno in polivinilni ,tekač za mezdno pisarno, vozičke za blago za pralnico in tiskamo, dvigalo pri vodnem kalamdru za valje z barvnim blagom, peč v mamdsandl IV. tiskarskega stroja, ventilator pri pa-riiniku, tehtnico in signalno uro za šabliomaimo, kovinska ravnila in namizne svetilke za risalmico v gravuri, primernejši voziček za prevoz kosmatenih tkanin v be-lilnico, nihalna vrata pri vhodu v belilmdco in ptamenitilnioo, voziček za dviganje blagovnih valjev v jiggre in sklopke za Crosta kosmetilne stroje. Razen tega cerizirano blago; ter za tiskarje in delavce pri krtačno-navijainem stroju. Poveča naj se' normativ zaščitnih sredstev za delavce v barvni kuhinji, k* naj se ga tudi točno in dosledno izvaja. Pojasnilo: Gornji predlogi se bodo upoštevali; kolikor so upravičeni, pri sestavi normativa zaščitnih sredstev za leto 1963. 4. Osebni dohodki — Glede teh je bilo največ pripomb v barvni kuhinji, kjer delavci trdijo, da so' ocenitve delovnih mest v tem oddelku glede na zahtevano znanje in ogroženost zdravja prenizke v primerjavi z drugimi delovnimi mesti. Prav tako smatrajo za pravilno, da bi. bili posebej stimulirani za prihranek na materialu; ki ga je v 'barvni kuhinji možno s skrbnim delom doseči v naj večji meri. Na nekaterih sestankih so delavci trdih, da je nočno delo premalo stimulirano, da, se nadure slabše plačujejo kot bi se osebni dohodki za praznike novembra in decembra plačali iz posebnega sklada, ker je število delovnih dmi v teh mesecih nizko in bodo zato osebni prejemki nesorazmerno nizki. Pojasnilo: Predlog o priznanju pravice do dodatne količine ostankov delavcem, ki večkrat pridejo na nedeljsko delo; je bil dan sindikalni organizaciji, vendar je (njegova potrditev problematična glede na to, da so v tem letu tudi druge ekonomske enote delale ob nedeljah in bi verjetno za vse tovrstne refldktante zmanjkalo ostankov. Mlajši delavci se pr en stavijo k novim strojem. vedno po preverjanju večjega števila delavcev glede na njihovo sposobnost opravljanja dela pri tem stroju. Trditev kuhalcev naftolov ni na mestu. Zadnji predlog mi moč uveljaviti, ker ni v skladu z obstoječim Pravilnikom o delitvi čistega in osebnih dohodkov. Obratne nesreče v mesecu novembru obrat II JANEZ DRAKSLER Delovno mesto: ključavničar. Vzroki in opis nezgode: Tov. Draksler je bil zaposlen pri transportu, oziroma montaži novih tkalskih strojev v predilnici. Pri odpiranju zaboja, v katerem je bil 'tkalski stroj, jie stopil na pokrov zaboja in na žebelj, ki su me je zadrl skozi čevelj v stopalo desne noge. Posledica: poškodba stopala na desni nogi. Izguba v denarju in času: v staležu bolnikov je toil 3 dni, oziroma 24 ur. Izguba nauodtnega dohodka je 19,440 dinarjev. Podjetje je izplačalo 4.279 dinarjev. Skupaj je bilo izgube 23.719 dinarjev. Preventiva: pri dieiu je treba paziti na okolje! ALOJZ GARTNAR UTENZILIJE IN NJIH POMEN V PROIZVODNJI (Nadaljevanje z 2. strani) čutno padla proizvodnja, na dru- boj trazfljiikujjejo. V sami priparvi ali nepravočasno dobavljene uten- gi strani pa tudi zaslužek, saj je pa imamo zopet veliko vrst razzie povzročajo občuten padec v morala ekonomska enota ves iz- ličnih strojev, kot: Sohlaifhoirst na-proizvodnji In kvaliteti, kar pred- paid zaslužka doplačevati, kar ji vijalmu strojil tri vrste, znamke Schè-staivlja za obrat oziroma za pod- je bilo v veliko breme. rer, Muller, Sucker, Kovinar itd. Iz jetje močan argument uspeha ozi- Poleg tega 'bi, navedli, da imamo J-® problematike se vidi, da je itre-rorna neuspeha. Kako to vpliva na v pogledu nabave materiala veli- za VBe Mštete vrste strojev padec v proizvodnji in kvaliteti ke težave prav zaradi tega, ker skrbeti za pravočasno dobavo pre-smo v naši ekonomski enoti prav imamo v sedanjem obratu še ved- potrebnih utenzilij. Ce pregleda-posebno občutili na Picanol av- no preko 10 vnst statev, kot so: mo to problematiko nam je jasno, tornatili. Naj navedem, da je prav Roscher, Tanwaid, Železnaoke, da je oskrbovanje teh različnih zaradi teh raizllogov padla iztoori- Angleške statve, Hrdiina, Rüti, vnst strojev sorazmerno drago, ščenosit teh statev za preko 30'%. Picalnol, precejšnje število pa jih Nadomestni deli in utemzilije pa Na eni strani je jasno, da je ob- je brez oznake, vse pa se med se- so zalo drage. Poseben problem pa so za stare stroje, ki teh delov zahtevajo največ, čeprav jih v inozemstvu trenutno več ne izdelujejo. Zaradi takega, stanja moramo, nujno imeti več rezervnih delov, oziroma utenzilij v skladiščih, Sicer bi imeli v nasprotnem primeru neizbežne zastoje. Z gospodarskega stališča je to veliko breme, ki prav gotovo negativno Vpliva na rezultate podjetja. Ti razlogi nam nujno narekujejo, da je treba strojni park poenostaviti bodisi v tkalnici, bodisi v pripravljalnici,, t. j.: čimmanj vnst strojev, ker bo le tako možna ekonomdčnejša proizvodnja! V pogledu nadaljnje rekonstrukcije v našem obartu smo mišljenja, da je statev Picanol po našito izkušnjah dobra in primerna, ker je sposobna, za tkanje tudi težjih bombažnih tkanin in je tehnično zelo dobro obdelana. Res je, da je dražja in da je mazanje teh strojev zahtevnejše, vendar pa ostale lastnosti le opravičujejo nadaljnjo nabavo teto strojev za modernizacijo obrata. Florijan Boštjančič pregleduje surovo Mago. Njegovo delovno mesto oziroma naziv pa je: smodilec blaga Viktor Kompare Delovno mesto.' zunanji delavec. Vzroki in opis nezgode: Tov. Gartnar je moral zadelati, razpoke na stani v ekspeditu. Pri delu mu je zdrknila lestva na tla. Pri padfcu se mu je noga zapletla,. Izpahnil si je nogo na desnem stopalu. 'Posledica': poškodba stopala desne noge. Izguba v denarju in času: v staležu bolnikov je bil 3 dni, oziroma 24 ur. Izguba narodnega dohodka je 19.440 dinarjev. Podjetje je izplačalo 3.176 dinarjev. Skupaj je bilo iizgtulbe 22.016 dinarjev. Preventiva: Upoštevati je treba pravila HTV. ALBIN MLINAR Delovno mesto: delavec v kosmatilnici. Vzroki in opis nezgode: Tov. Mlinar je ime! nalogo, da očisti jermemice pri kosmatilnih strojih. Ko je s krtačo čistil jermenlco, mu je spodletelo.. Jermenica mu je pritisnila ob valj kazalec desne roke. Posledica: Posledica: poškodba komolca desne roke Izguba v denarju in času: v staležu bolnikov je bil 24 dni, oziroma 192 ur. Izguba narodnega dohodka je 155.520 dinarjev. Podjetje je izplačalo 6.820 dinarjev, socialno zavarovanje pa 20.461 dinarjev. Skupaj je bilo izgube 182.801 dinar. Preventiva: Upoštevajte predpise HTV (stroj ne smete čistiti med' obratovanjem)! FRANC DEBEVC Delovno mesto: tkalski mojster. Vzroki in opis nezgodie: Tov. Debevc je hotel s ključem pritrditi, vijak na tkalskem stroju. Pri tem pa je z roko segel predaleč tako da ga je sosednji stroj, ki je bil v pogonu, prijel za ključ. Pri tem mu je ključ pritisnil sredinec desne roke ob steno' stroja. Posledica: poškodba sredinca desne roke. Izguba v denarju in času: v staležu bolnikov je bil 17 dni oz. 136 ur. Izguba narodnega dohodka je 110.160 dinarjev. Podjetje je izplačalo 11.112 dinarjev, socialno zavarovanje pa 20.372' dinarjev. Skupaj' je bito izgube 141.644 dinarjev. Preventiva: Pri. delu je treba pazi,ti na okolico! JOŽEFA BOGOVIČ Delovno mesto: kuharica v menzi. Vzroki in opis nezgode: Ko je pripravljala meso za enolončnico; se je urezala v sredinec leve roke. Posledica: poškodba sredinca leve roke. Izguba v denarju in času: v staležu bolnikov je bila 14 dni, ozi roma 112 ur. Izguba narodnega dohodka je 90.720 dinarjev. Podjetje je izplačalo 3.237 dinarjev, socialno zavarovanje pa 11.868 dinarjev. Skupaj je bito izgube 105.825 dinarjev. Preventiva: Pazite pri delu! (osebna neprevidnost delavke!) Ivan Alič Blago iv skladišču gotovega blaga je lepo razvrščeno in čaka na kupce Porazna udeležba na seji Centralnega DS Za 10. decembra je bila stolica-na seja Cenltrallimega delavskega sveta podjetja z naslednjim predlogom za dnevni red: 1. Obravnavanje Sin sprejemanje plana delovne sile za leto 1983 po ekonomskih enotah. 2. Sklepanje o nekaterih finančnih vprašanjih. 3. Dopolnitev Pravilnika o delitvi čistega dohodka. 4. Potrditev kupno prodajne pogodbe za nakup zemljišča za stanovanjsko zadrugo. 5. Obravnavanje finančnega plana (predlog finančnega plana za leto 1963 je bdi vabilu priložen!). Ker je za sejo bila potrebna dvotretjinska udeležba, je bilo obveščanje izredno precizno in dosledno; kljub vsemu pa je bilo stanje naslednje: Od 84 članov CDS jih je prišlo na sejo 39, opravičeno jih je izostalo 18 in neopravičeno 27. Od tega jih je bilo 25 iz obrata I in 20 iz obrata II. ZAKADI TAKSNE UDELEŽBE JE BIL PREDSEDNIK PRIMORAN SEJO PRESTAVITI NA POZNEJŠI DAN, KEK CDS NI BIL SKLEPČEN. Jasno je, da je ta dogodek vsega obsojanja vreden, saj dovolj nazorno dokazuje, da so celo med člani najvišjega samoupravnega organa v podjetju še vedno taki, ki svojega članstva ne jemljejo resno in odgovorno. Kako sii upajo potem od ostalih članov kolektiva zahtevati, naj bodo vestni in discipliinirani, če pa dajejo salmi tako slab zgled? Kako si zamišljajo izpolniti zaupanje, ki so ga ob izvolitvi prejeli od kolektiva, če brez razloga izostajajo od sej posebno takrat, ko so na dnevnem redu tako važne zadeve, kot so finančni plan, plan delovne sile itd. Takšni člani pač ne zaslužijo, da so še nadalje člani tega orga-na, saj kolektiv od njih ne more priča kovati, da bodo vestno in prizadevno skušali reševati in odločati o vseh tistih problemih in o vseh listih važnih korakih, od katerih bo odvisno življenje in uspeh podjetja, ki ga upravljam. Čeprav je žalostno in trdo reči, da niso vredni biti še dalje člani CDS, bi bilo tako vendar najbolj pravično. ČLANI CDS NAJ RESNIČNO BODO VZOR VSEM OSTALIM, KER BODO LE TAKO USPEŠNO IZVRŠEVALI VSE NALOGE V KORIST SLEHERNEGA Člana kolektiva. Tako izgloda stanje na prvi pogled! Ce pa »e v to zadevo malo poglobimo, potem se pojavi nekaj vprašanj, ki znatno zmanjšajo krivdo omenjenih članov CDS, povečajo pa krivdo družbeno-po-litienih organizacij^, vodstva „samoupravni h organov in vodilnega kadra v ekonomskih enotah. Ta vprašanja so: 1. ZAKAJ ŠE VEDNO NI UREJENO VPRAŠANJE ZAMENJAVE DELOVNEGA CASA ZA ČLANA SAMOUPRAVNEGA ORGANA, CE DELA NA DAN, KO JE PREDVIDENA SEJA, V NOČNI IZMENI. Povsem razumljivo je namreč, da delavec ali delavka ne bo in ne more priti na sejo ob 14.30, če ima ob 22. uri poteim pred sabo osemurno naporno delo za strojem. Kje in kako naj počije, če trajajo seje do 18. oziroma 19. ure zvečer? Tu bi CDS moral sprejeti naslednji sklep: OBRATOVODSTVO EE MORA TAKIM ČLANOM SAMOUPRAVNIH ORGANOV ZAMENJAVO OMOGOČITI, DA BODO SEJI LAHKO PRISOSTVOVALI. 2. KAJ JE VAŽNEJŠE: DA CLAN, TAKRAT, KO JE DOLO-CENA SEJA REDNO DELA ALI DA SE UDELEŽI SEJE SAMOUPRAVNEGA ORGANA? Jasno je, da delavec po> emi strani nerad izgubi dohodek, ker ima v časa seje plačane le ure', še bolj razumljivo pa je, da se nerad zameri mojstru, ki kaj nerad vidi, da gre eden ali celo več njegovih ljudi na to ali ono sejo med delom. TUDI TU BI MORAL CDS SPREJETI NAČELEN SKLEP, IN SICER: VSAK CLAN SAMOUPRAVNEGA ORGANA SE MORA SEJE UDELEŽITI ČETUDI JE V ČASU SEJE NA REDNEM DELU, KOLIKOR NI IMEL PRILOŽNOSTI, DA BI DELO ZAMENJAL ZA USTREZNO (DOPOLDANSKO) IZMENO. 3. ali imajo Člani samoupravnih ORGANOV SPLOH VSE TISTE POGOJE, KI BI JIH SILILI PRITI NA SEJE IN SODELOVATI? Na to vprašanje lahko mimo odgovorim: NE! Dejstvo je, da so člani CDS voljeni predvsem iz osnovnih ekonomskih enot, iz vrst neposrednih proizvajalcev, ki sicer poznajo svoje delovno mesto im svoje delo tudi vestno ter pridno izvršujejo, še zdaleka pa ne poznajo in tudi nimajo vseh tiistih osnov, brez katerih je njihovo delo v teh organih skoraj nepomembno' in brez vrednosti. Večini namreč manjkajo tiste osnove iz proizvodnje, ekonomike in upravljanja, ki so za smiselno delo nujne. Ce nekdo me zna biraiti, pač od njega ne smemo zahtevati, da bi več ur presedel ob knjigi'! Tu je eden najvažnejših razlogov za izredno maloštevilno udeležbo članov v razpravah, in tudi vzrok za slabo udeležbo. Krivda za takšno stanje pa ni na njih samih, ampak na vseh tistih, ki so te ljudi predlagali v CDIS in druge samoupravne organe, poizineje pa se zanje niso več zmenili, čeprav so obljubljali seminarje Cm poučne sestanke. 4. KADAR IZBIRAMO KANDIDATE ZA SAMOUPRAVNE ORGANE ALI JIH VEDNO POPREJ VPRAŠAMO, CE SE BODO LAHKO RESNO POSVETI- (Nadaljevanje na 8. strani) Še o predosnutku ustave V VI. poglavju tega - prvega dela predosnutka ustave so določila o sodišču in javnem tožilstvu. Omeniti je novost,' da predosnutek ustave ne navaja okrožnih sodišč. V bodoče bomo imeli naslednja redna sodišča: občinska sodišča, okrajna sodišča, republiška vrhovna sodišča in Vrhovno sodišče Jugoslavije. Razen tega bodo obstojala tudi v bodoče posebna sodišča kot npr. gospodarska sodišča, vojaška sodišča in druga. Člane predstavniških teles občine volijo neposredno občani in delovni ljudje v delovnih organizacijah; člani predstavniških teles drugih družbenopolitičnih skupnosti pa se volijo po načelu delegacije občine. Skupščina je predstavniško telo posamezne družbeno-politične skupnosti. Skupščina je najvišji organ oblasti in družbenega samoupravljanja do-tične družbeno-politične skupnosti. Skupščina določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki imajo pomen za politično, gospodarsko, kulturno in družbeno življenje in razvoj družbeno-politične skupnosti, sprejema temeljne predpise, družbeni plan in proračun, določa temeljno organizacijo in pooblastila vseh organov skupnosti, voli odgovorne javne funkcionarje ter izvršuje kontrolo nad delom politično-izvršilmih in upravnih organov in družbeno nadzorstvo. Vsaka družbeno-politična škupnost ima poleg Skupščine še poiitično-izvršilne organe skupščine in upravne organe. Politično izvršilne organe voli in razrešuje skupščina in so za svoje delo tudi odgovorni skupščini. Politično izvršilni organi skrbijo za uresničevanje politike in izvrševanje zakonov, družbenih planov in drugih aktov skupščine, dajejo pobudo za določitev njene politike ter določajo upravnim organom smernice za njihovo delo. Upravni organi pa izvajajo politiko in predpise predstavniških teles in njihovih izvršilnih organov, obveščajo o stanju njihovega izvajanja, organizirajo in opravljajo posamezne službe in upravno nadzorstvo. Upravni organi so za svoje delo odgovorni skupščini in njenim politično-izvršilnim organom, sicer pa v mejah svojih zakonskih pooblastil samostojni. ■ Mandat članov posamezne skupščine traja 4 leta, pri čemer pa se voli na vsaki 2 leti polovico članov vsake skupščine oziroma vsakega zbora skupščine. S tem se zagotavlja kontinuiteta pri delu teh organov. Nova so določila o takozvani rotaciji. Praviloma nihče ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen za člana istega zbora, iste skupščine ali za člana njenega politično-izvršilnega organa. S tem se bo zagotovila prirodna izbira kadrov in redna demokratična zamenjava na vodilnih mestih. Da bi bila ta stvar bolj jasna, oglejmo obe shemi. J)£U^N/0-?OLiriCN/£ SKUVNOSn Delovno, ljudstvo izvršuje politično oblast potom neposredne samouprave v okviru krajevnih skupnosti, delovnih organizacij ter preko zborov občanov. Občani pa razen tega volijo svoje predstavniško telo — to je občinsko skupščino, ki bo imela dva zbora: občinski zbor. in zbor delovnih organizacij. V ta dva zbora volijo občani člane na podlagi splošne, enake in neposredne volilne pravice ter s tajnim glasovanjem. Okraj bo imel kot najvišji organ oblasti okrajno skupščino. Okrajna skupščina bo imela le en zbor. Člane okrajne skupščine pa bodo volili izmed sebe zbore občinskih skupščin po načelu sorazmernega zastopstva občin. Socialistična republika bo imela kot najvišji organ oblasti skupščino socialistične republike. — Skupščina socialistične republike bo imela več zborov, in sicer: Republiški zbor kot splošni zbor ter posebne zbore: Gospodarski zbor, Socialno-zdrav-stve-ni zbor, Prosvetno-kulturni zbor in Politi&no-upravni zbor. Clane republiškega zbora izvolijo občinske skupščine izmed kandidatov, ki jih določijo občani in ki so za tem potrjeni na referendumu. Za člana republiškega zbora je lahko' voljen vsak, ki ima splošno volivno- pravico, biti pa mora najprej izvoljen v občinski skupščini in za tem potrjen na referendumu v dotični občini. Clane posebnih zborov pa volijo občinske skupščine izmed kandidatov, ki jih določijo delavci v dotičnih delovnih organizacijah. Tako se bodo torej npr. člani gospodarskega zbora volili izmed delavcev, .ki delajo v proizvodnji, prometu, trgovini in drugih gospodarskih dejavnostih. Kandidate bodo določili delavci na svojih zborih, volile pa jih bodo bbčinske skupščine za vsak zbor posebej. Zvezno skupščino sestavlja podobno več zborov: Zvezni zbor, Gospodarski zbor, Prosvetno-kulturni zbor, Socialno-zdravstveni zbor in Politično-uprav-ni zbor, razen tega pa še Zbor narodov. V zvezni zbor je lahko' izvoljen vsak občan, ki ima volivno pravico. Član zveznega zbora postane tisti kandidat, ki je bil izvoljen v občinski skupščini in ki ga je za tem na referendumu potrdila večina vseh volivcev dotierte volivne enote. Član posehnega zbora pa postane tisti kandidat iz kroga dotičnih delovnih organizacij, ki ga je izvolila občinska skupščina. V VII. poglavju najdemo določila O' varstvu ustavnosti in zakonitosti. Da bi se uresničevali z ustavo in zakoni določeni socialistični družbeni in politični odnosi ter varovale svoboščine in pravice človeka in občana ter samoupravne pravice delovnih in drugih samoupravnih organizacij in družbeno-političnih skupnosti, se z ustavo1 določa posebno varstvo ustavnosti in zakonitosti. Skrb za zakonitost je dolžnost vseh organov, zavodov in organizacij. Vsak zakon in drug predpis mora biti v skladu z ustavo in s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi. Statuti, pravilniki in drugi splošni akti, ki jih izdajajo delovne in druge samoupravne organizacije v mejah svojih pravic, morajo biti v skladu z ustavo in zakonom. Vsi akti in ukrepi upravnih organov in drugih državnih organov morajo temeljiti na zakonih. Radi varovanja ustavnosti in zakonitosti predpisov se ustanavljajo posebna ustavna sodišča. -Zvezni izvršni svet sme do odločitve ustavnega sodišča zadržati izvršitev predpisa ali drugega splošnega akta republiškega izvršnega sveta, ki je v nasprotju z zvezno ustavo ali z zveznim zakonom. Enako pravico ima republiški izvršni svet glede predpisov in drugih splošnih aktov občinskih ali okrajnih organov. Občinska skupščina pa sme do odločitve ustavnega sodišča zadržati izvršitev splošnega akta delovne ali druge samoupravne organizacije, če nasprotuje ustavi ali zakonu. Kot pa vidimo, bo končno odločitev v vsakem takem primeru moralo sprejeti pristojno ustavno sodišče. I Prva shema prikazuje sistem družbeno-političnih skupnosti: občine — okraji — socialistične republike (Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvatsika, Makedonija, Slovenija, Srbija) - federacija. S/STE M VOL/r£ V l/ TEE DS TA V A//SEE OEGAK/ E Osnovni temelj družbeno-političnega sistema je samoupravljanje občanov. Edini nosilec politične oblasti je delovno ljudstvo1. Občani izvršujejo' politično oblast in upravljajo družbene zadeve ali neposredno ali pa po svojih delegatih, ki jih volijo v organe upravljanja delovnih in drugih samoupravnih organizacij in v predstavniška telesa družbeno-političnih skupnosti. Druga shema pa prikazuje sistem volitev v predstavniške organe. DRUGI DEL ORGANIZACIJA FEDERACIJE Drugi diel pinedoisnutlka nove ustave, id obsega skupno osem poglavij in nekaj manj kot sto členov, obravnava organizacijo federacije. Posamezna poglavja vsebujejo- določila o pristojnosti federacije, zvezni skupščini, predsedniku republike, zveznem izvršnem svetu, zvezni upravi., vrhovnem sodišču, ustavnem soidišču ter narodni obrambi in jugoslovanski, -ljudski armadi. Podrobnih določil iz tega dela predosnutka ustave tu ne kaže navajati; navedli bomo le nekatere osnovne misli, iin pa novosti glede na dosedanjo ureditev. O pristojnosti federacije tu ne bi na novo razpravljali, ker je bilo- o tem že govora pri obravnavanju družbeno-političnih skupnosti, Poudariti bi bilo le nekatere osnovne misli glede razmejitve pristojnosti med federacijo iin posamezno socialistično republiko. Predosnutek zvezne ustave pravi, da je socialir- ABC - pojasnjuje stična republika (kot znamo, jih je šest) državna socialistična demokratična skupnost, ki temelji na «samoupravi im oblasta tleloviniega ljudstva. V repu-bliki delovno ljudstvo uresničuje družbeno samoupravo, ureja družbene odnose, ustvarja pogoje za razvoj gospodarstva iin za organiziranje družbenih služb, zagotavlja uveljavljanje pravic občanov in zakonitosti ter opravlja vse družbene zadeve ki so skupnega pomena za gospodamško, kulturno in socialno življenje in razvoj republike, izvzemši tiste zadeve, ki so ;po tej ustavi pravica in dolžnost federacije. Osnovno jie torej te», da ostane pravica in dolžnost posamezne socialistične republike vse tisto, kar mi izrecno preneseno na federacijo — ne pia, da bi spadalo v pristojnost, posamezne retpubliike le tisto', kar bi nanjo federacijo izrecno prenesla. Tako* lahko zaključimo1, da se daje posamezni socialistični republiki osnovni poudarek. V tem se Kaže dosledno spoštovanje in sprovajanje naprednih idej o pravici vsakega naroda do samoodločbe, svobode, samostojnosti in enakopravnosti z drugimi narodi. Federacija ni sredstvo ali okvir za ustvarjanje neke nove jugoslovanske narodnosti, marveč je to skupnosti svöbo'dnih, enakopravnih in samostojnih narodov, ki so se združili na osnovi skupnih interesov in naprednih diruižbeno-ekoinam-skih teženj zaradi izgradnje socializma. Z ozirom na vse to .predvideva prednačrt nove ustave kot pristojnosti federacije le' tiste zadeve, ki že po svoji naravi in pia zaradi enakopravnosti posameznih narodov in republik morajo najti enotno rešitev na ravni federacije iin pa tiste zadeve, ki se z ozirom na skupne interese vsieh narodov lahko urejajo le v okviru federacije. Po drugi strani pa predosmutek nove ustave postavlja dlruž-berno-ekonomskie odnose med federacijo in republikami na tako osnovo1, da se bo' * vsaka posamezna republika mogla čimbolj evoboidlno razvijati kot nacionalna oziroma samostojna đružbeno'-etooinom-iska skupnost. Zato se bodo tudi na področju družbene akumulacije postopno bistveno spremenile metode koncentracije sredstev za gospodarski razvoj. Ko že obravnavamo pristojnosti, pravice in dolžnosti federacije kot zvezne državne tvorbe, posvetimo nekaj misli še nekemu drugemu bistvenemu vprašanju. Pogosto naletimo na razpravljanje o ■odmiranju države. Ko govorimo o odmiranju države, seveda ne moremo misliti na to, da bo ustava določila,' s katerim datumom bo odmrla posamezna funkcija države oziroma državne obliasti. Država odmira postopno vzporedno s procesom pretvarjanja razredne družbe v 'brezrazredno, vzporedno z osvoboditvijo delovnega človeka od kakršnekoli eksploatacije din mezdnega odnosa ter vzporedno z doslednim spoštovanjem in izvrševanjem pravice samoupravljanja po delovnih ljudeh. Proces odmiranja države gre vzporedno s krepitvijo' pravice samoupravljanja. Socialistična država tako preneha biti instrument upravljanja nad 'ljudmi, marveč postane instrument v rokah svobodnih ljudi — za upravljanje nad! stvarmi in to v skupnem interesu majhitlrlejlšegia Imaterialnega napredka, .za vse. V zvezi, s tem je prav, če imamo ipired očrni, ugotovitev Lenina, da bo 'birokratizem premagan takrat, ko bodo vsi proizvajalci postali -birokrati,«, oziroma — bolje rečeno — takrat, ko družba ne bo> več prepuščala posameznikom iin profesionalnim skupinam, da se le sami bavijo z družbenimi in gospodarskimi posli, marveč, ko ibo večina, oziroma ko bodo vsii državljani upravljali oziroma sodelovali pri' vodenju družbenih poslov. V skladu s temi načelnimi postavkami družbenega razvoja predosnutek nalše nove ustave ne izhaja, od države kot za vekomaj dame in nespremenljive institucije, ki neomejeno vlada na določenem ozemlju, marveč izhaja od človeka, njegovih dolžnosti iin odgovornosti pri delu ter njegovih dolžnosti in pravic ipri družbenem samoupravljanju. Seveda' pa je država tudi v socialistični družbi prehodnega obdobja še vedno neobhodno potrebna in^ to kot regulator odnosov med ljudmi na področju proizvodnje in ekonomskih odnosov nasploh. Vendar pa država ni več zgolj instrument sile, marveč vi?ie bolj instrument svobode in napredka Družbena skupnost mora imeti določena negulativ-na sredstva, organizacijske oblike in instrumente nadzorstva, iki so neoibbadnio potrebni, da bi se zagotovilo, dia- se bo vsakdo v resnici tanetal in udejstvoval samo v okviru svojih pravic in obvez-nosati iin erre ina račun drugega. Rredosnutek nove ustave postavlja družbeno samoupravljanje kot osnovni principi v izgradnji socialistične družbe in osnovni smerokaz nadaljnje evolucije političnega sistema socialistične države. Bistvo družbenega, samoupravljanja ni, da bi se -preneslo« funkcije na odgovarjajoče organe samoupravljanja, marveč v tem, da se z nenehno krepitvijo, samoupravljan j a gradi; in zagotavlja novi položaj in vloga svobodnih proizvajalcev v odnosu na upravljanje družbenih proizvajalnih sredstev, na razdeljevanje dohodka in na reševanje drugih skupnih nalog delovnih ljudi. Državni mehanizem se vzporedno' s tem pretvarja v neposredni instru-memt družbenega samoupravljanja, to se pravi praktično v čisto administrativno funkcijo', ki bo postopno izgubljala obeležje (politične oblasti. Zvezna skupščina je naj višji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v mejah pravic in dolžnosti federacije. Poudarek je torej na obeh straneh: Zvezna skupščina je naijvilšji organ oblasti, Zvezna skupščina ipa je tudi organ družbenega, samoupravljanja. Govorili smo že o načinu volitev v Zvezno skupščino. Tako z ozirom na sistem volitev kot z ozirom na sestavo skupščine je nujen zaključek, da postaja skupščina pravzaprav delegacija občinskih skupščin in delovnih organizacij ter kot talka dejansko najvišji organ družbenega samoupravlja-nja v federaciji. Doslej je imela Zvezna ljudska skupščina, kot znano, v bistvu dva doma: Zvezni: zbor in Zbor proizvajalcev. V bodoče bo imeliai Zvezna, skupščina pet zborov in to: Zvezni zbor, Gospodarski zbor, . Prosvetnio-fculitiurni zbor, Sociiaino-zdravstveni zbor in Politično-upravni zbor. Ko je bil pred leti osnovan Zbor proizvajalcev, je bil namen ta, da proizvajalci kot taki oziroma njihovi samoupravni organi neposredno sodelujejo pri sprejemanju tistih aktov predstavniških organov, ki se nanašajo na področje njihovega deda. Vendar pa je bilo vse to omejeno le na področje gospodarskih organizacij. Do danes pa se je družbeno samoupravljanje razširilo tudi že na druga področja družbene dejavnosti, tako na področje zdravstva, prosvete itd. Zato tudi pri naj višjem organu oblasti funkcije družbenega samoupravljanja mi možno več omejevati samo na področje gospodarskih organizacij,, marveč je bilo potrebno, vzpostaviti teko strukturo predstavniških organov, ki bo mogla zajeti področja vseh samoupravnih delovnih organizacij. Tako je postala Zvezna skupščina pravzaprav sklop več skupščin, ki so med seboj povezane z ustrezno delitvijo deda, vzajemno odgovornostjo' in s potrebnim mehanizmom za zagotovitev enotnega delovanja. Tako pa bo Zvezna skupščina postala tudi še bolj kvalificiran in sposoben, organ, za reševanje vseh problemov, ki se bodo pred njo pojavljali. Predosnutek nove ustave jasno razmejuje pristojnosti posameznega zbora. Zadeve iz pristojnosti Zvezne skupščine bo opravljal ali Zvezni zbor samostojno, ali Zvezni zbor skupaj z drugim pristojnim zborom na bazi enakopravnosti, ali pa posamezen od ostalih zborov samostojno'. Ce se ozremo le na področje Zveznega zborna in Gospodarskega zbora, vidimo naslednjo razmejitev delokroga: dr. Miro Dolžan Dinamo,meter Kako so EE izpolnile svoje obveznosti v novembru Tokrat zajema sestavek večidel le same odstotke, in to: PREDILNICA I: EE je dosegla v ef kg 109,9 % planirane količine za november. Kumulativno pa znaša njen uspeh 100,5 %, im sicer'je mišljeno od 1. 1. do 30. XI. PREDILNICA II: Uspeh predilnice II je še večji, saj je dosegla v novembru 117,4 % izpolnitve plana, poleg tega pa je v decembru dosegla oziroma izpolnila že svoj,e letne obveze, kar ste lahko brali že v posebni izdaji -MED DVEMA ŠTEVILKAMA«. Do 30. novembra pa je znašal njen kumulativen odstotek 107,4. Kumulativno za obe predilnici skupaj pa j,e stanje 30. novembra 103,1 % v ef kg. TKALNICA I: Ta enota je svoj oktobrski uspeh obdržala, saj je dosegla 114,1 % v tm, medtem ko znaša njen kumulativni rezultat do 30. novembra Zanimivi podatki o naših počitniških domovih V začetku decembra je upravni odbor počitniškega doma obravnaval začasno poročilo o poslovanju počitniških domov za leto 1962. Potrebno je, da so člani kolektiva seznanjeni vsaj z naslednjimi podatki: koliko članov in svojcev je bilo na oddihu, kje so le-ti preživeli svoj dopust in kaj je potrebno še napraviti v prihodnjem letu, da bo oddih v naših počitniških domovih še prijetnejši. Predvsem bodo verjetno večino zanimali podatki, koliko članov kolektiva je preživelo svoj dopust im kje? Tabela to navaja v številkah! Poslovalnica članov svojcev tuji imoziemci skupaj Fiesa 361 252 532 9 1154 N ovi grad 277 211 692 3 1183 Bohinj 83 38 71 — 192 Krvavec 50 14 28 92 Skupaj 771 515 1323 12 26Ž1 Poleg teh je letovalo drugod še 299 članov kolektiva im 164 njihovih svojcev. Ciani kolektiva, ki so svoj dopust preživeli izven naših poslovalnic, so dopust preživeli takole: — 68 članov je letovalo na morju v drugih počitniških domovih, — 82 članov je letovalo na morju v hotelih, kampih, — 63 članov je bilo na oddihu v planinskih domovih, — 8 članov si je svoj oddih privoščilo v privatnih gostilnah. — 38 članov je bilo v Bohinju (ne v našem domu), — 40 članov je letovalo v raznih drugih krajih Slovenije. Skupno je ibdlo letos na oddihu 1070 članov kolektiva in 679 Tjihovih svojcev. Svojcev je dejansko letovalo še več, vendar bo v tej številki zajeti samo. tisti, ki so prejeli od podjetja regres. Za vse navedene člane kolektiva in njihove svojce je bil izplačan regres v višini 9,199.612 dinarjevr- Te številke kažejo, da jie leta 1962 letovalo v naših poslovalnicah in drugod okoli 30 odstotkov članov kolektiva, fcair 'lahko smatramo za usipeh, posebno še, če upoštevamo, da ima naš kolektiv precejšnje število' zaposlenih, ki so še vedno v večji ali manjši meri vezami na obdelavo zemlje. V letu 1962' je poraslo število' gostov v naših poslovalnicah, in to v Fiesi za 33,3 odstotka, v Novigradu za, 33,5 odstotka, v Bohinju za 32,5 odstotka in na Krvavcu za 100 odstotkov. Res ie, da gre ta porast predvsem na račun tujih gostov, vendar smatramo, da je upravičenost obstoja počitniškega doma z navedenimi številkami dovolj jasna. 'Počitniški dom v letu 1962 po začasnem poročilu o. poslovanju ne prikazuje izgube. Ob tej priliki je pravilno, da izrečemo priznanje osebju poslovalnice v Novigradu in Fiesi, saj so se resnično ves čas trudili. Čeprav so se tekom leta, tudi dogajale manjše nepravilnosti, so bili gostje — domači in tuji vendar zadovoljni, tako s hrano kot s postrežbo. Manjše pripombe zaradi postrežbe so bile le takoj v začetku sezone.- Prevoz gostov je potekal z našima avtobusoma. Tu moram poudariti,, da so bile sicer manjše zamude pri odhodu avtobusa, za kar pa je kriva velika izraba avtobusov, posebno TAM. Pri prevozih gostov v natše poslovalnice so naši šoferji, pokazali dosti požrtvovalnosti in uvidevnosti čte gostov, posebno, še tov. Tomšič. Ker pa takšne zamude že kar v začetku slabo vplivajo na človeka, ki odhaja na 'dopust, bo že pred prihodnjo sezono potrebno avtobusa temeljito popraviti. , (dalje na 6. strani) 107,4 %. Tudi ta enota je svoj. letni plan izvršila, v začetku decembra. TKALNICA II: Tkalnica, II je v tm naredila 108 % v novembru, njen odstotek za čas od 1. 1. do 30. 12. pa je 101,6. Kumulativno za Obe tkalnici skupaj pa je izvršitev 105,7 %. FLEMENITILNICA I: Kljub raznim težavam in objektivnim problemom je tej enoti uspelo v novembru doseči, 112,3 % v tm in 116,5 % v m2, kar je povečalo verjetnost, da bo ta enota do konca leta dosegla svoj letni pilam ne le v,tim, temveč tudi v m2, Kumulativno je do 30. novembra dosegla v tm 103‘%, v m? pa 98,6 %. PLEMENITILNICA II: Za to enoto vemo, da je vseskozi med najboljšimi. Svoje novembrske obveznosti je izpolnila, s 119,5% V tm in s 121,8% v m2, kar je tudi zanjo izredno visok in lep ušpeh, Kumulativno je v tm dosegla 107,8, v m2 pa, 108,2 %. Kot vemo, je tudi ta enota v začetku decembra izvršila svoj letni plan. Kumulativno plemenitilnioi skupaj sta, dosegli v tm 104,3 in vm2 101,4%. Verjetno bo člane kolektiva zanimala še kvota delovne sile, oziroma število zaposlenih, ki ga je za leto 1963 sprejel CDS. Piam delovne sile za, leto 1963 je torej naslednji: Zaposlenih Predilnica I 321 Predilnica, II 238 Tkalnica I 95'8 Tkalnica II 725 Plemeuitilmiea I 410 Gravura 40 Plemenitilniica II 131 Vzdrževalni obrati 262 Kalorična, centrala 41 Splošna uprava 265 Podjetje: 3.391 Iz številk lahko vidite, da je plan delovne sile le za 44 ljudi višji od plana i:z leta 1962. Iz novih imen ,pa boste zaključili, da je CDS sprejel predlagano osamosvojtev nekaterih oddelkov v samostojne e. e. oziroma združitev obe,h vzdrževalnih, obratov v eno e. e. To bi bili bistveni podatki, o uspehih e. e. meseca novembra. Kaj vse je letos moderno V modtnem kotičku našega časopisa večkrat vidite načrte oblek, za 'katere sodite, da za vas sploh niso primerne, ker so preveč ekstravagantne. Morda imate prav, vendar ni nujno, d.a si izberete dosledno isti model kot je na skici. Držite se pač le linije in glavnih značilnosti, ki jih prinaša moda. Sedalj bi vam rada tistim, ki nimate na razpolago modnih časopisov ,povedala najznačilnejše za sedanjo modo. 1. Obleke so kratke, toda ne nad koleni, temveč že pokrivajo kolena. 2. Linija krila je zvon, toda ne širok, temveč precej dkromen. 3. Krilo je lahko gladko ali nagubano. Gube so zallkane, nikoli nezalikane, ker te ne dajo linijo zvona. Torej, če želite imeti široko krilo pride v poštev le plisi- rano krilo ali krilo z dvema, štirimi ali celo več gubami. 4. Pas ni preščipljen, temveč je celotna postava le lahno» nakazana. Torej nobenih paisov vam ni treba nositi! 5. Pričeske so gladke, brez trajne, če je to le mogoče. Lasje so spuščeni skoraj do ramen. Modeme so' tudi visoke pričeske toda nič več »topirane«. To velja za vse pričeske. Torej »ogromnih« glav ne bomo imele več. 6. Čevlji za dnevno uporabo so postali precej bolj kompaktnega videza. Nikjer ni več tiste tanke pete razen pri večernih čevljih, temveč jo je zaimerijala precej debela. Konice so malenkost prisekane, vendar le malo, ali pa koničaste. Zadnje čase prihajajo v modo okrogli čevlji, oziroma, čevlji z okroglo konico. Torej ne glejte več tako nezaupljivo naše risbice. Za vas so, narisala sva jih misleč na vas, na vaše želje in okuse. Tudi ve mamice, ki imate že odrasle hčerke poskušajte razumeti, da se s časom vse spreminja in tudi moda. Poskusite tudi ve poživiti svojo garderobo z vsaj enim sodobnim krojem. V upanju, da ste prebrale moje vrstice in me razumele, vas prisrčno pozdravljam. Julka Janželj Zimske obleke za naše malčke Na prvi skici vidite oblekice za igranje na prostem. Punčka ima preko jopice oblečen dolg brezrokavnik iz toplega volnenega blaga. Za tak brezrokavnik ne bo- A. Zvončasto krilo z naramnicami, primemo je za mlada dekleta. B. Pulover pleten s kitami in ovratnikom, ki se lahko zadaj podaljšuje v kapuco. C. Tipičen plašč za letošnjo modo s stoječim ovratnikom. šal naj bo iz iste volne! Na drugih dveh skicah je oblekica in plašček za punčko, in sicer zasprehode. Oblekica je enostavna z vezano borduro na sprednjem delu. Plašček ima spredaj samo votlo gubo; zapenja pa se zadaj. Enak je tudi »mufi«, na katerega bo punčka še posebno ponosna, imela pa bo tudi tople rokice. K plaščku boste ohlekle še živobarvne nogavičke, visoke čeveljčke in primemo kapico ali klobuček. Stana Bole Drage bralke! Ce morda želite, da bi v vašem listu našle tudi kroje za enostavnejše obleke, potem napišite vase želje in jih pošljite uredniku, da vam bom lahko ustregla. S. B. ste porabile preveč blaga, ker je enostaven. Lahko ga naredite tudi iz prekratkega punčkinega plašča. Rokavnik lahko punčka nosi kot oblekico, lahko osnov za razne šale. prišli. Delavke iz obrata II se prito- Pred nekaj tedna sem bil nav-žiujejo, da Vlada v popoldanskem z°č pri čiščenju nekih prostorov, času v menzi obrata II kaj nera- ki so vsebovali toliko navlake in oprostili,'jaz pa vam bom v znak vzdušje. Tako se dogaja, prahu, da sem bil že od samega hvaležnosti zaupal, da porabimo kar 14 kg kavice na mesec. To ti je številka, kaj? Če bo šlo tako lavo tekstilnih izdelkov v nje, mletje in kuhanje črne kavice. To bi bil pač sijajen korak, ki bi odprl odlične perspektive deeet -pQ je novim kadrom. Da pa bodo takrat sposbbni vložiti dovolj znanja v delo, naj sedaj pridno pijejo črno kavico, vsak dan več. vsak dan več! Sedaj pa še o lepih mladincev v obratu II. De-ti pravijo pravijo, «-kadar so klobase, mo- gledanja čisto cm. Moj finbec pa ramo nanje čakati po 10 minuit in Je ^il bogato poplačan, saj sem več, potem jih pa prinesejo 10. te-tako lahko ugotovil naslednje: naprej se nam lahko zgodi, da £<; sj med j0 dobiš, druga- v tistem prostoru sem namreč bomo čez leta preusmerili izde- če pa moraš iz-opet čakati, ’da sku- odkril novo dvostransko lestev, ki äe'toj'o vtis ’ ‘ .. praže- ha.o daset_ Ce še teh je tam notri samevala in verjet- ni dovolj, potem je treba ponov- no' hotela prespati še eno zimo. mo čakati, da jih skuhajo zopet Primer je zanimiv zato, ker so seveda skrajno eko- to lestev v tem prostoru pozabili nomično in za nas delavke in de- določeni ljudje iz podjetja takrat, lavce tpidi izredno ugodno, saj ko to «imeh tam sVOje dni mar ^ ib0Qte nekateiI1i zaidovoa.j(nl nam že za samo čakanje zmanj- lenkostna popravila izvesti-. Pa T--- ----,___ T . ka časa, da o zauživanju potem so lestev lepo notri pustili, jo me-spiloh ne govorimo,- Mar ni to dini zastonj iskali po podjet- Veste, dragi moji, zelo me je imelo, da bi vam kakšno tudi o (Nadlaljevanje s 4. strani) čudovitem kranjskem nebotičniku lj TEMU DELU? PRI NAS povedal, pa- sem se raje zdržal. JIH DOLOČIMO V IZREDNO Zdii se mi, da bi lahko koga pre- KRATKEM ČASU, IN SE TO več pohvalil, pa .bi me potem iz vCASIH CELO PROTI NJIHOVI same hvaležnosti lahko zadušil. VOLJI. Skoda je le, da ne bo v njem sta- Tak način je seveda vse prej novam j, saj, so se jih naši delavci koit pravilen, krivda pa zopet ne že tako veselili. Drugače se mi pa p./j pi-j članih, ampak na orga-zdi, da hitro napreduje in bo, ko jùzacàjah, ker so hotele zadostiti bo gotov zares v ponos Kranju in trenutni zahtevi po določenem tudi Balkanu. številu mladincev, žena, itd., ne Oni dan sem bil zvečer v Ljub- da jjj upoštevale resnične možno-Ij.ainii, in veste, ikaj mi je padlo sti jn posledice, v oči? Tam imajo čudovite parke, 5 ZAKAJ ČLANI NIMAJO ki so tudi zvečer lepo razsvetlje- VEC SEJNIN? ni., da o cestah sploh ne govorim. Morda čudno vprašanje, ki pa Pri nas v Kranju pa imamo tudi je vendar za nekatere tudi odlo-lepe parke, ki so zvečer kar v te- gujoče. Zaradi tistih 200 dinarjev mi, da o ocsstah sploh ne govo- bo podjetje prišlo ob vse, čla-lram- nu pa verjetno le nekaj pomenijo. Za zaključek bi pa še opozoril Nepotrebno pa je seveda ta zne-tiste člane kolektiva, ki, hodijo na Sefc določiti in izplačati -tudi go-00« v sploišni upravi, naj na vra- stolm! Določitev, da bodo šli za inikar ne 'trkajo oziroma naj ta denar na koncu leta na izlet ne mislijo, da jih nekdo znotraj j© siaba, ker se izleta vsi ne bodo tišči nazaj. Na vrata so namreč mogli udeležiti! montirane zapiralne priprave, ki 6. ZAKAJ PREDSEDNIK CDS da jih nekdo- ne pusti od|preti. Kar krepko potisnite, in odprle se vam bodo, potem jih pa kar spustite, ko tako lepo tresk-nejo. To bi bilo za. danes vse. Upatm, ij nekateri zaidovoijm Lep pozdrav L. č. navadah čudovito? Kar pomislite: deset pa ju, nato pa naročili v mizarski čez pol ure zopet deset, pa čez delavnici novo. Reva uboga pa je menzi, da jim ni treba ča- pol ure zopet deset. To mora biti samevala in kar milo ee mi je storilo, ko sem videl, kako je bila vesela dejstva, da so jo zopet odkrili. P.a se je revica veselila prezgodaj, ker je niso vzeli s seboj, temveč so jo pustili kar na stopnicah, kj.er zopet žalostno poveša svojo mlado .glavico, v brezdelju. Jaz jo iz srca pomilujem, Nesreče v obratu I za oktober in november 1. Martin BAJŽELJ Preventiva.: več strokovnega Delovno mesto: pomočnik ti- znanja! Škarja. 5. Stanislav PODGORŠEK Vzrok in opis nezgode: nepravi- Vzrok in opis nezgode: pri sne- „ , len način odpiranja vrat. Ko je matniju valja z blagom (.teža okoli er v®m, da sd zeli dela, razumem peljal barvo v barvno kuhinjo, je 40 do 90 kg) mu je le-ta popustil, pa tud.i nekatere, ki si ne želijo odrinil z vozičkom vrata, ko je padel v ležaj ter mu ranil pust Prevev dela. bil med vrati, so se vrata zaprla na desni roki. To vam rečem, dragi moji sotr- in ga udarila po roki. Izguba v denarju in času: v pini, da s cesto tja, do glavnega Izguba v denarju in času: v staležu bolnikov je bil 4 delovne mosta še dolgo nič ne bo. Sicer je staležu bolnikov je bil 3 delovne dni, oziroma 32 ur. Izguba narod- res, da so nam razni občinski dni, oziroma 24 ur. Izguba narod- nega dohodka je 25.920 dinarjev, možje že častne besede dali, da nega dohodka znaša 19.440 dinar- podjetje je izplačalo 3360 dinar- bo cesta že leta 1960, drugi pa da jev. Podjetje je izplačalo 2358 di- jev. Skupna izguba v času njego- bo cesta 1961. leta, vendar sem niarjev. Skupaj je .bilo izgube 21 vega bolovanja je 29.280 dinarjev, vam jaz že takrat v našem listu tisoč 798 dinarjev. Preventiva: delavcu je treba da- zapel tisto pesmico, ki pravi: Preventiva: vrata je treba odpi- ti več strokovnega znanja! SEM DOLGO UPAL IN SE BAL. 6. Angela MUBI SLOVO SEM ŽELJAM SVOJIM Delovno- mesto: natikaika votka, DAL. NOGE SO MOKRE, DE-Vzrok in opis nezgode: na poti UARJA NI, DA VSAJ BI FICKA IN DRUGIH ORGANOV NIKOLI KRITIČNO NE PREGLEDA IZOSTANKE, SLABO UDELEŽBO NA RAZPRAVAH ITD? TO BI MORAL NAREDITI REDNO NA VSAKI SEJI! NEDISCIPLINIRANE Clane bi bilo treba JAVNO GRAJATI in TUDI PRISILITI, DA BI SODELOVALI! Podobnih vprašanj je še več! Vse to nam torej dokazuje, da člani, ki se seje miteo udeležili le niso edini krivci, temveč, da so tu še drugi, ki nosijo večji del krivde za ta in podobne dogodke. Ce pa je tako, potem je zadnji čas, da vse te in še mnoge druge napake začnemo odpravljati. Odločilno vloigo bi tu morale odigrati zopet družbeno-politične organizacije, saj je pra.v njihova naloga, da omogočijo članom samoupravnih organov vso .tisto osnovno izobrazbo, brez katere niso člani nekega organa, temveč le številke. Danes se veliko govori o samoupravnih organih in njihovem pomenu. Res tudi je, da so ti organi izredno pomembni tam, kjer imajo vse pogoje za delo. Ne mo- rati z rokami in ne z vozičkom ! 2. Anton RAMOVŠ 0 bifeju poleg tkalnice (Nadaljevanje s'7. striami) Ta problem je večji ‘tudi zato, ker delavec dostikrat pred bifejem čaka pod ure, potem pa nima več časa za malico, če pa vseeno malica, gre to na račun proizvodnje. Ce vse to upoštevamo je jasno, da ho treba najti kako pametno rešitev in predvsem kak topel prostor, kamor bi bife postavili vsaj v zimskem času. Potrebno bi tudi, bilo, da bi ga odprli prej, in še to, da bi naredili razpored nakupovanja po- rejo pa biti izredno pomembni in sebej za predilnico, tkalnico in odločilni tam, kjer jih samo iz-vzdrzevalne obrate. Tako bi volijo, potem pa prepustijo sa- Dtìlavtno mesto: strojni .tiskar. Vzrok in opis nezgode: odsfcra- v tkalnico, ko je šla po prazne KUPIL SI! Takole sem jo takrat vsem prizadetim kar bi bilo tudi jetja. mjeval je krpo. med pogonom. Pri budiguliranju je opazil v barv- vadjčke, ji je spodrsnilo na mo- 7-a-:Pel, no, danes bi pa še dosta-krih tleh in je padla. Poškodova- vil> da bl si ralje kupil čoln, s ka- zelo ustregli, mim sebi. Tako smo naredili v v korist pod- našem podjetju in rezultat je ta, da na sejah CDS razpravlja stal- Upam, da bodo te besede le no le 5 do 6 istih članov, visi osta- nem koritu košček krpe. Ko je la si j.e desno roko. hotel krpo med obratovanjem od- Izguba v denarju in času: v sta-strainiti, so mu .tiskarski valji Isžu bolnikov je bila 16 delovnih zgrabili priste na desni roki. <3®!, oziroma 128 ur. Izguiba na- Izguba v denarju im času: v sta- rodnega dohodka je 103.680 dirnar-leižu bolnikov je bil 8 delovnih jev, podjetje je izplačalo 2363 diclini, oziroma 64 ur. Izguiba narod- narjev, socialno zavarovanje .pa nega dohodka znaša 51.840 dinar- 10-240 dinarjev. Skupna izguba v jev, podjetje je izplačalo 7615 di- času njenega bolovanja 116.283 narjev, socialno zavarovanje pa dinarjev. 2538 dinarjev. Skupna izguiba v Preventiva: pri hoji. po obratu času njegovega bolovanja je 61 je treba paziti! tisoč 993 dinarjev. 7. Marija PINTAR Preventiva: upoštevati pravila HTV! 3. Jožica JERAŠA Delovno mesto: delavka striženju blaga za tisk. Vzroik iin opis nezgodle: terim (bi se vozil preko 'barja, na rodile kaj koristnega in pametnega, I. J. li pa pametno več ne znajo. molčijo, ker kaj Peter Gunčar Delovno mesto: navijalka votka. Vzrok iin opis nezgode: ko je imenovana ugotavljala, kje se je pri polomil stroj, je prišel mimo tov. Janez Godmov, ki je brez vsakega delo opozorila stroj pognal. Stroj jo je med poganom stroja. Imenovana udaril po levi roki. je med pogonom strižnega stroja izguba v ,denarju in v vlekla z roko blago v blažim no- tožu botoikov je bila 34 delovnih zev. Noz jo je zgrabal za kazalec ^ ozk,oma 192 Iaguiba M_ desne roke. ... rodnega dohodka 155.520 dinarjev, Izguba v denarju m času: v podjetje je izpla,čalo 2781 staležu bolnikov je bila 12 delov- jWj soc4aihlo zavarovale 19.465 rnh dm, oziroma 96 ur. - Izguba dtaarjev. skupna jzguba v času narodnega dohodka je 51.840 da- boIovalrlja je 177.766 dinal,jev. narjev. Podjetje je izplačalo 2231 Preventiva: upoštevati je treba dimoniou Ci/vu ol.n/v «jmionwTroin i o - “ ('Vime bratcem srečna nova Letjo dinarjev, socialno zavarovanje delowno ^^0! 6663 dinarjev. Skuipaj izgube v času njenega bolovanja je 60.763 dninarjev. Preventiva: upoštevati pravila HTV! J. Šmid Spoštujte predpise HTV 4. Ljudmila KRAPŠE Delovno mesto: tkalka. Vzrok in opis nezgode: pri ravnanju osnove je imenovano udarila ročica po desni roki. Izguba v denarju in času: v staležu bolnikov je bila 8 delovnih dni, oziroma 64 ur. Izguba narodnega dohodka je 51.840 dinarjev, podjetje ji je izplačalo 2425 dinarjev, socialno zavarovanje pa 4042 dinarjev. Skupna izguba v času bolovanja je 58.307 dinarjev. Zaradi kršitve predpisov Pravilnika o higiensko-tehničnih varstvenih ukrepih pri delu, so bili kaznovani naslednji: 1. Marija Cmrečnjaik — zaposlena v predilnici I z 10 odstotkov osebnih dohodkov, za dobo 1 meseca. 2. Janez Godinov — zaposlen v tkalnici I z odpustom iz podjetja. 3. Vinko Močnik — zaposlen, v tkalnici I z 10 odstotkov od osebnih dohodkov, za dobo 1 meseca. 4. Franc Hajdukovi« — zaposlen v tkalnici I z 10 odstotkov od osebnih dohodkov, za dobo 1 meseca. Podroitanejfše obrazložitve navedenih so. Wie podane že v prejšnjih številkah našega ‘časopisa, zaito jih nismo ponovno objavljali. Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kranju je zahteval povračilo stroškov, ki so nastali v času bolovanja tov. Vinkota Močnika, skupno 20.053 din in tov. Marije Cmrečnjak 25.946 din, ker je bilo ugotovljeno, da so poškodbe nastale zaradi kršitve varnostnih predpisov pri delu. Da bi itake ali podobne nesreče, ki povzročajo tudi dodatne finančne stroške zmanjšali na minimum, je potrebno upoštevati: 1. delovno disciplino, 2. Pravila o higiensko-tehničnih in varnostnih ukrepih pri delu, 3. muditi več strokovnega znanja novo sprejetim delavcem v podjetju in 4. neprestano izvajati kontrolo, če se izvajajo predpisi o HTV. Ce borno upoštevali navedena navodila, smo prepričani, da bomo zmanjšali visoko število nesreč in tako izboljšali tudi delovni učinek. Jože Šmid