PODLISTEK. Povest Hrvata ,,berdista". (Spisal StarogorBki.) V tNarodnem Doma" so igrali tambnraši. Bili bo iz Hrvalbkega, 3 ženske in gtirje moški. Tgrali so krasno, kakor nme igrati le Hrvat na sroj inštrumont, v katerega Tlije vso svojo dušo in srce. Hrvat, ki je igral Bberdeu, ngajal mi je najbolj. Močni prsti so se okiepali stron, in čisti modni glasovi so vbajali iz inštrumenta. Dolgi brki so mn viseli pod nosom in kadar je zmigal z njimi, se zamajali težko, žalostno . . . Bieernieo je igrala deklica, mlada kakor rosa. Menda je štela komaj petnajst let. Njen obraz je bil, kakor bi ga Daelikal, odi so gledale v svet tako zanpljivo in nedolžnd, kakor bi očndovale vse in spraševale, ali je res na sreta gorje, bol in tnga . . . Łe*tavraoija je bila polna ljudi. Ploskali so in kadili in pili. S časom in s časom je šla sedaj ta sedaj ona Hrratioa s krcžnikom m<d goBte in pobirala. Zadnja je Sla ona mlada. Sbšal sem, da ho jo klioali za Miljutinko. Menda je dobila ta največ. Vsak je segel globlje v mošnjo. Pri arcu pa mu je postalo mehko in topl>, ko je pogledai Mil nt nki v oči in dobil v zahvalo smehljaj, mifien, da bi dal zanj še enkrat in še ve5. Opazil sem pa tudi, kako je spremljalo skrbno oko ^berdiHta" to deklico. Najbri bo njogo?a hčer, ali pa vb«j varovanka. Ia mikalo me je, da bi se aezaaniil nalan6neje b teni možem. Bil je mrk in resen človek. •Spastil sem se ž njita v pogovor. Spočetka rai je od»govarjal le kratko ia pil moje vino le toliko, da bi me ne uialil. Drng na njegovem mesta, bi golovo ravnal drugade. Govorila sva o vsem, kje so bili, kam gredo, kakšen zaslužek je in droge malenkoeti. Prešla sva na Djego?o domovino Hrratsko. Tedaj se je raiTnemal stareo vedoo bolj in bolj in v koščena lica mn je Sinila lahna rdečica. Ljabil je ta človek svojo Hrvatsko. ljabil, kakor more le ljabiti vrli sin svojo mater. Pra?il mi je toliko lepega o svojem narodu, on, priprosti sin njegor, da sem zaCutil v sebi globoko spoštovaDje do njega. Bil je daljši odinor. Pevoi bo zapeli ?Slovenao i Hrvat", da je bobnelo po dvorani. Tedaj bi morali videti Bberdieta*. Prsa so se mn dvigala, oči iakrile in pel je seboj iz polne duše. Sprevidel 3em, da ni samo dober Bberdist", ampak tndi kaj močt-n in izborea Bbasi8ta. Ko so odpeli, je popil ?ino in djal: ,Lepa pesem, kaj ?" nKrasna, navdašena . . ." BIn vi niste p«li. Kako to, da niate peli? To pesem bi moral peti vsak Sloveneo." ,Saj jo i poje, pnjatelj moj." ,In \i je niste." BNi^em peveo. Ali poBlnSal sem jo zato z veliko Tečjim zanosom." »Betd.sf je zm'g\l z brki in me gledal. BNiste peveo ?.. . . Čadno to . .. Slovenec, pa ne biti pevec." Nato se je obrnil k deklici, ki je sedela molče pri srojem inštramenta in djal: ,Slišiš Miljutinki, ta gospod je SloTenec.11 Oaa me je pogledala, e|, tolike neioižnusti Se nisem Tirl t noben h očeh, toliko pr arčuosti še mkjer videl. ,Ali umeješ, Miljatinka? Go-ipod je Sloveaeo.* Dedioa jo pokiuiala in 8e nasmejala. BDa, Slovenec, papa." BIa ne zna peti, slišiš, MUjntinka. Slovenec pa ne zna peti BSlovenec in Hrtrat.* nSploh nobeae pesmi, prijatelj", sem se branil. ,Nimam poslaha " Postalo me je sratn, da nisem peveo. Starec pa je majal še vedno z glavo. BEj, Slovenec, pa ne biti pevec . . . Miljutinka, ali si že videla Hrvata, ki bi ne pel?" BSem, ode!" Starec pa se je silno začudit. nSi, za Boga. kje, kedaj . . ?u BŠaša vendar ne zna peti." ,Kaj Safta, on ni Hr?at, kaj Saša . . . Madjar je in zato ne zoa peti." V tem pa si je menda domislil, da bi me labko s tem nzalil in mi ie rekel: sHrvatje radi pojemo, čerarno pojete vi Slovenei lepše. In 6e kateri reče, da no zna, mn pa pravimo, da ni Hrvat . . . tako za šaio. Šaša pa je dober Hrvat. . . kaj Miljntnka?" BVrl Hrvat je Ša^a", je odvrnila deklioa. , Kdo pa je ta Šaša?" scm rprnšal. Miljitinkin brat, ali bolje pol brat . . . po materi. Gledal sem ga radovedno. ,Se čndite . ." Nato je pristavil tišje: BNe (iadite se . . . povedal vam bom " Primaknil se je b;iŁje k meni, tako da bi ga hfierka ne sliš-la. .Pogledite to mojo Miljutinko . . . Nn, pogledite Ali mi je podobna . . . Vidite, nič, p<>polnoma nič .. vetdar sem ojeo oče. n.. * Njena mati je bila ravno taka, ko je bila m!ada. BUa je Hrvatica, in jaa Hrrat, živela sva oba v eni m mti vaai, In kake tri ure od Zagreba proti Slavoniji. Imela sva se rads, tako rada, kakor ima jutranja rosa rada mlado solnce, ali kakor deklica lepo cretko. Moji stariči in njeni stariSi 80 si biii zelo dobri, da, moja in njena mati sta bili mladostni tovarišici." Ta se je sarkastično nastejal nAli veste, kaj je to mladostni tovariš . . . Mislim, da veste . . . Oseba, katero Ijubimo tndi pozneje, s katero obdnjemo tndi pozneje spominjaje se mladostnih dni." Popil je požirek vina in opazil sem v očeh nek čuden lesk, kakor bi se svetila jeza v njih. nMiljntinka je bilo ime moji nevesti. Za njo bi storil vae, dal bi zanjo tudi življenjo. Olovek najde malokdaj dekle, poaebno pa dandanes že, da bi ji lahko zaupal. In Miljntinka je bila taka. Za njo me ni skrbelo. na njo sem se lahko zanesel..." Tq je obmolknil in brki so roa zroigali žalostno in tnrobno, kakor, ko je igral na Bberde". Ker Di nič rekel, sem ga vprašal. ,Kako pa to, da ina Miljntinka pol brata?" Vzdihnil je, vzdignil glavo in me gledal. BTako je, gospod in bra» Slovenec . . . BVai smo Ijndje, vkljub teoriji Bvečne" zvestobe." BYe0nea je posebno naglašal in se sknšal emejati BAli, da nadaljnjetn ... Ko je zvedela njena mati, da se midva ljubiva, tedaj &e je ohladilo prijateljstvo med mojimi in njenimi stariši. z^akaj, tega še d-ndanes ne vem. N»jveč so krivi Ijndje. Raznmete, ljndje. Vem, da ste Łe apoznavali ljadi, saj jih gotovo i pn vas Sloveuc h ne manjka, kateri se brigajo tako radi za drnge. Pomislite, ali ima tak človek jesti ali ne, in čim bclj strada, tem bolj skrbi za drnge Oj, tu je pola nasvetor in prerokovanj. Potem so tndi taki, ki se ti v obraz laakajo ih te objemajo, a za htbtom pa vedo povedati o tebi najatrašnejSo hudubije. Pa tudi taki se najdejo, katenh cela reč nič ne briga, a ti vedo sveteFati to, odgovarjati ono, in če vidijo, da brez vspeha, potem pa ti prerokujejo strašno resrtčo in trpljenje, dasi niso niti najmanje pnpravljeni, da bi mn k sreči hot»li pomagali, v nesreči pa od?zeti del trpljonja, Svetovaiye je po eeni. Nii, iu tako se je godilo i ta. 0 njej so moji materi govorili razlčae gorostasDOtrti, še več pa o meni njenim starišem. Moji stariši so mi jo branilj, ker je niso poznali. Pri neki priložnosti pa so jo videli in gotorili z njo in od tega časa so jo imeU radi. Pri meni je bilo dragače. Mene so ljndje pri njeni materi očrnili tako, da če bi se me to prijelo, bil bi črn kakor dimnikar, ko pomete vse dimnike po vasi. Ker me niso poznali, so verjeli." In ta je starec znižal glas: BUboga Miljutinka. Kolko je prejokala in morala pretraeti. A ljabila me je voadar le še vse bolj. 0 poroki ni bilo niti govora in naj sem šs prosil tako in 8ilU .... ^Stariši ne dovolijo, brez njihovega doroljenja ne bom nikdar tvoja", mi je pravila med jokom. Brat Slovenee, ali Bt<9 videli že tako dekie? Ali je med Slovenkami i taka, ki bi ljabila, a ljubila tadi sterife, dasi ji ti prirejajo reč hadega, kakor dobrega? . . . Ali jo poznate . . ." Meni je nehote obvisel pogled na dekletn, ki je sedela pri svojem inštrnmentu in gledala po restarraoiji. Nato sem rprašal. bId va$a hčerka? . . . BJe sad brezupne ljnbezni, spočeta brez eerkvenega blagoslova. Ntti takrat je niso pnstili, da bi se poročila. Raje 80 gledali framoto, kakor pa bi se uklcnila njihora trmoglavnost Dete sem vzel k sebi, aaj ga niso trpeli, siroto .. . Ampak, dovolite, sedaj moramo zopet zaigrati. Povedal vam bom pozmje dalje." Vzdigoil se je, močni prsti so prijeli strune, da je zabučalo in prijetna pesem BEje dom je moj . . ." je zadonela. Zdelo se mi je, da so etrane govorile o ljabezni do domovine . . . Gle lal sem M Ijot Dko, kako so njeai drobni, lepi prstki nbirali atrune, gledal sem etaroa. Njegove brke so visele zopet žalostno in težko in ta in tam se zmajale. Ko 80 odigrali, je prisedel k meni. ,Ali se je vaša neresta potem omožila?" PoKimal je z glavo in pil. BPriailili jo bo . . . Viel jo je moj prijatelj . . ." Zopet sem opazil na ajem oasmeh, kafcor ko mi je povedal, da ata si bili njegova in njena mati mladostni tovaršici. aPa ne mialite, da sem bil jezen nanj. Ne, tudi na njo ne, revico, ker je itak trpela preveč, mti na Djene stari§e Udal Bem se v nsodo, faj mi je bilo tako aojeno. Jezil sem se le nad samim seboj. Eolikokrat sem si pravil, zakaj sem jo uiljubil, zakaj se je nisem ogibal. Prihranil bi ji trpljenje. Res je, da Ijnbezen ne vpraša, ampak vžiga, kakor nžge strela, vendar rae je mnčilo to. Živela bi še lahko, če bi mene ne Ijubila." Nisem si mogel kaj, da bi ne pripomnil: rNi8te krivi vi, brat Hrvat, mati je kri?a, da jo mrtva.11 Pokimal je BKriva, kriva ... Ali kaj je njej to . . . Nič, saj je bil njen otrok." Povesil je glavo. Zdelo se mi je, da doši jok. BAli je bila v zakonu srečna?" Pogledal me je, kakor bi hotel reči, zakaj vprašam tako nenamo. nToraj, če je uživala zakooski mir?" Zmigal je z ramatni. BNe vem tega. Bolehala je od dneva poroke io ko je dobila sina, je nmrla oa pljučiiici." 8To je toraj konec povesti.'' BDa, to je koneo. Povejte mi brat Slovenee, ali imajo stariši otroke za to, da je mnčijo?" Nipem vedel, kaj naj odgovorim. nSo različni stariši. Vendar prehndo soditi jih ne amemo nobenih. Oni želijo ctroka le dobro, oni mielijo le trezoo, ker jim je že minil mladostni polft. Oe so vas ljndje črnili, a oni vas niso poznali, potem jim ni zamoriti, da vam niso hoteli dati srojega otroka." Starec me je prijel za roko in jo btisnil. f sPrav govonte. Oni niso krivi. . . Jai jih nisem sovražil, odpustil sem jim vse, kar sem pretrpel. Hčeirko imam, »pomin na djo, ki mi je bila zvezda, in to Ijubim iz V86 dnše." Vzdignil se je, da bi igrali .. . Bilo je ie proti polnoči, ko smo odbajali. SHisnil sem Hrrata in Miljntinki roko: BPa ne pravite tega okrog, kar sem vam poredal. Nimam rad. Vi ee mi dopadete, brat Sloveneo, zato sem 86 izgovoril z vami." Obljnbil sem mn. Nisem pravil, napiaal eem. Saj ne sna ditati slovenski, tako ne bo zvedel. Doma pa sem sanjal celo noč o ^berdiatu" in iyegovi Miljatnki in v jatro nera *6 vzbndil s solzo v očeh. Bog re, lahko da je povest Hrrata i moja poveel.. .