Metka Furlan
UDK 808.63-087-46 : 805.0 : 808.61/.62
SLOVENSKO slima 'Jaliua, plouagne' (ALASIA) IN SRBOHRVAŠKO slim (ŽUMBEREK) - NOVO GRADIVO ZA SLOVANSKO-GERMANSKO IZOGLOSO *slinrb : *slïma-
Sln. narcč. slima in sbh. nareč. slîm se povezuje z german. *shma-.
Slovene dial, slima and Serbo-Croatian dial, slîm are related to Common-- Germanic *slfma~.
1. Sin. slima
Alasia da Sommaripa v svojem italijansko-slovenskem slovarju iz leta 1607 navaja za italijansko faliua dve slovenski ustreznici, in sicer na prvem mestu plouagne : knjiž. pljuvanje, na drugem pa slima. Slednji leksem je v Alasijevem slovarju zabeležen le na omenjenem mestu, zaslediti ga ni bilo mogoče niti v dostopnem leksikalnem gradivu, ki je zbrano v posameznih slovenskih zgodovinskih in sodobnih slovarjih, kot tudi ne v evidentiranem slovenskem narečnem gradivu.
Kot mi je znano, ta slovenski hapax v strokovni literaturi še ni bil deležen posebne pozornosti. Nanj je pri svojem delu gotovo naletel Oblak, ki je v Letopisu Matice slovenske za leto 1891 v članku Doneski k historični slovenski dialekto-logiji v obrnjenem slovensko-italijanskem seznamu priobčil dobršen del Alasijevega slovarskega gradiva. Toda tu Oblak podaja za ital. faliua slovenski leksem slina in ne slima, kot bi bilo na podlagi izvirnika pričakovati. Na nepopolnosti in delno tudi površnosti Oblakovega seznama opozarja že Ramovš,1 ugibanje o vzroku takšnega Oblakovega ravnanja pa bi bilo verjetno brezplodno. Njegova ljudsko-etimološka naslonitev na slovenski uporabljani in splošni izraz slina bi bila sicer možna, vendar za zvest prikaz Alasijevega slovarskega gradiva nedopustna.
Ob Alasijevi glosi flima se namreč vsiljuje primerjava z nvnem. Schleim 'sluz, sliz, slina, smrkelj ipd.', srvnem. slTm, stnord. stfm, stangl. slîm < german. *slïma-m/n 'sluz, sliz, slina'2 in seveda vprašanje, ali ta slovenski leksem morda ne kaže na slovansko-germansko paralelo.
26
Jezikoslovni zapiski 1991
Oblakova 'interpretacija* slima zastavlja vprašanje, ali ta Alasijev zapis morda ne odraža slovensko narečno preoblikovanega splošnoslov. izraza *slina. Toda v slovarju se poleg slima pojavlja tudi oblika slina, vendar le v pomenu '/perma'. Specializirani pomen oblike je sicer v primerjavi s splošnoslov. splošnejšim pomenom v okviru slov. *slina osamljen, vendar možen in razumljiv, saj naletimo na podobno pomensko specializacijo tudi v germanskem svetu v okviru refleksov german. *slïma-.3 Možnost, da bi oblika slima po glasoslovni poti nastala iz slina, bi morali zavreči, ker je fonetični razvoj n > m v tem slovarju pa tudi v narečjih, iz katerih je Alasia mogel črpati slovarsko gradivo, izpričan le v izglasju, prim, adam 'vno' (40)/ vum 'fuora' (95), dam 'giorno* (97), Jim 'figliuolo' (91), zapis Baudouina de Courtenaya nadiškega Škratec am mâslar proti sodobnemu nadiškemu Škrat an maslar? nadiš. am potada 'in potem' proti sodobnemu nadiš. an potada 'isto',6 nadiš. am viik 'en volk, volk' proti sodobnemu nadiš. an vuk.1 Pojav v izglasju kaže na glasovno spremembo v stiku besed, kjer se je izglasni nosniški soglasnik besede priličil na vzglasni labialni soglasnik naslednje besede.8 Medsamoglasniški -n- pa je v celotni Alasijevi knjižici vedno zabeležen z -n-, prim, inu 'in* (41), fina 'sina* (210), podlefcauina 'gattolini de gli albori' (96) itd.
Tfežava pri interpretaciji Alasijevega leksema slima torej ni v njegovem fonemu -m-, ki je zgodovinski, ampak v njegovi vzglasni soglasniški skupini. Alasia namreč z dvočrkjem -si- zapisuje v slovarju kar štiri fonetične vrednosti, in sicer:
a) /si/, prim, oslich 'oslič' (219), služile 'služile' (211), sliffat 'slišati' (168), maslo 'maslo' (63);
b) /šl/, prim, zašla 'zašla' (209), persle 'prišle' (210), casl 'kašelj' (68), tisler 'tišler' (88);
c) /zl/, prim, slatni 'zlatni' (209), coslizh 'kozlič' (66), merslifa 'mrzlica' (89), slomit 'zlomiti' (158), reslat 'rezljati' (164);
č) /žl/, prim, sliffa 'žlica' (69).
Poleg /slima/ bi bilo Alasijev zapis slima torej možno prebrati še na tri načine. Vendar bi bilo verjetnost branja /zlima/ potrebno takoj zavreči, ker razlogov za takšno branje ni, drugače pa je z variantnima fonetičnima vrednostima /šlima/ in /zlima/. Slednji možni branji namreč kažeta, da bi bil leksem lahko prevzet iz germanskih jezikov. Prvo branje bi lahko kazalo na starejšo sposojenko iz stvnem. predloge z dolgim i-jevskim vokalom, ki bi bila lahko prevzeta v istem času, kot je bilo v slov. jezike prevzeto slov. *škoda < stvnem. scado. Druga fonetična vrednost pa bi ustrezala mlajši germanski sposojenki iz istega jezikovnega okolja, kot je bil v sbh. prevzet glagol žlTmat 'ausschleimen' (Žumberek) <
M. Furlan: Slovensko slima 'Jaliua, plouagne* (Alasia)
27
srvnem. slïmen.9 Pri slednjih interpretacijah Alasijevega slima pa nastopijo težave, ker fonetično ustreznega leksema, tj. sin. *šlima ali *žlima, v znanem slovenskem gradivu ni na razpolago. Verjetnost, da bi zapis slima kazal na germanski izvor, zmanjšuje tudi to, da nobena možna germanska iztočnica ni istega slovničnega spola kot sin. slima. Pa tudi pomensko polje germanskih posameznojezikov-nih ustreznikov pragerman. *slTma- m/n ni povsem enako pomenu, s katerim Alasia predstavlja svoj zapis slima. Na germanski strani označuje leksem predvsem to, kar v sin. ponazarja leksem sluz, medtem ko Alasijeva glosa označuje le sluz, ki je vedno povezana z ustno votlino. Tako je na primer v sin. iz srvnem. bavarske predloge žleim 'sluz' izpričan leksem žlcm 'isto',10 ki ga v 18. stoletju najdemo tudi pri Pohlinu: fhlçm 'lentor, vejica1.
Tudi trdnih dokazov, ki bi v Alasijevi glosi slima 'Jaliua, plouagne' dopuščali prepoznati domačo besedo, sorodno german. *slïma- 'sluz', ni na razpolago. Zaradi pomenskega polja slima pa se zdi, da takšne možnosti ne bi bilo potrebno povsem izključiti. Odprto ostaja vprašanje nastanka a-jevskega samostalnika. Zunanja evidenca namreč kaže na ievr. o-jevski samostalnik, zato bi bilo možno, da je a-jevski samostalnik slima nastal sekundarno na podlagi splošnoslov. poimenovanja slina. Takšna interakcija bi bila možna še v času pred pomensko specializacijo, o kateri priča Alasijev zapis slina 'Jperma'. Vsekakor bo ta slovenski hapax še zahteval pozornosti, zlasti slovenske dialektologije in historičnega jezikoslovja. Morda bosta ti veji slovenistike v prihodnje v slovenskem gradivu le ujeli znak, ki bi Alasijevo gloso dopuščal bolj prepričljivo interpretirati.
2. Srbohrvaško slîm
Pregled slovanskega gradiva kaže, da bi v sin. leksem *slim lahko pričakovali. V Žumberku je Skok namreč zapisal leksem slîm m, ki ga predstavlja s pomenom 'Schleim', iz navedene rabe pa je razvidno, da je leksem vezan na označevanje sluzi, ki je povezana z ustno votlino, prim, došlo mi je teško, päk sam slîm bacïla is sebe.11 Pomensko polje sbh. slîm se torej delno povsem pokriva s pomenom 'pljuvanje' sin. leksema.
Skok tega leksema posebej ne razlaga, tudi v svojem etimološkem slovarju ne. Leksem ne more biti prevzet iz germanskih jezikov,12 ampak verjetno odseva slov. *slimb 'sluz ipd.' < ievr. *(s)léi-mo-s > german. *slïma- m ~ nvnem. Schleim.
3. Slovansko *slim7> : *slimâkT>
Zanimivo je, da Machek Alasijeve glose slima in sbh. slîm ni poznal, vendar je o obstoju slov. leksema *slimrb 'sluz, slina ipd.' sklepal na podlagi češ. pridevnika slimaty 'sluzav', ki je tako kot slov. *bogatb k *bog-b, *kosmat7> h *kosmb
28
Jezikoslovni zapiski 1991
izsamostalniško tvorjen iz *slinvb.12 Hkrati je Machek14 opozoril, da ima ta slov. leksem popolno ustreznico v german. *slïma- 'sluz ipd/.
Iz iste fonetične predloge kot češ. slimaty je lahko izpeljan tudi slov. *slimâk7> 'polž'15 z atematskim ustreznikom v gr. leimaks, g. -akos 'goli polž'.16 Slovanski samostalniki na *-a)cö so v okviru izimenske izpeljave tako izsamostal-niški kot tudi izpridevniški, prim, na eni strani *nov7> : *novakT>, prim. gr. neos : néâks, na drugi strani pa *mcžb : ^mcžak-b!1 tako da bi bilo na podlagi interne evidence pri slov. *slimâkT> možno govoriti o izsamostalniškem samostalniku, čeprav je znano, da so ievr. tvorbe na *-mo- izvirno pridevniške oziroma delež-niške. Podobno se lahko sklepa tudi na podlagi zunanje evidence, saj ustrezna pridevniška tvorba *(s)lei-mo-s v ievr. jezikih ni evidentirana. Ne izpričujeta je niti ievr. homonimni tvorbi *(s)lêi-mo-s > slov. *slinvb v slš. slim 'lapor; močvirje, blato',18 stvnem., stisl. lïm 'ilovica, glina, apno1, nvnem. Leim 'klej, lep', lat. ITmus 'blato, glen, nesnaga' poleg *(s)loi-mo-s > stvnem. leim 'ilovica, glina', nvnem. Lehm 'isto'.19 Samostalnika sta namreč po divergentnem pomenskem razvoju nastala iz skupne ievr. tvorbe *(s)le/oi-mo-s.20 Izsamostalniško izpeljavo slov. *slimak7> zagotavlja tako notranja kot tudi zunanja evidenca. Toda ievr. pripona *-ak(oh kaže, da so bili historično gledano ievr. samostalniki na *-äk(o)-s izvorno tvorjeni le iz ä-jevskih samostalnikov, tako da bi bilo v slov. besedotvornih parih tipa *slimb : "slimâk-b kot tudi *nov7> : *nooak-à potrebno prepoznati ahistorični besedotvorni proces, ki je mogel že na ievr. jezikovni stopnji vznikniti zaradi frekventnejših tvorb z o-jevskim kot pa z ä-jevskim samostalnikom ob tvorbah na *-äk(o)-.21 Pretirano pa bi bilo, če bi se pri slov. paru *slimrb : *slimâk7> zaradi sin. slima člen *slimakrb poskušalo uvrstiti v plast ievr. samostalnikov na *-äk(o)-, ki so bili tvorjeni še na podlagi historičnega besedotvornega procesa, torej iz osnov na -ä. Takšne presoje ne dopuščata niti belorus. pridevnika slimazârnyj 'popackan s slino' in slimazûrnyj 'isto',22 ki sta s slov. *slimrb gotovo sorodna, vendar tako kot polj. slamazarny 'okoren, počasen', tudi szlamazarny 'isto', kar je izvedeno iz polj. sposojenke slam23 besedotvorno ne povsem jasna. V njiju slov. samostalnika *slima 'slina' ni moč dokazati.
OPOMBE
1 Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika. Konzonantizem, 1924, 10-11.
2 Kluge-Seebold, Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache, 637.
M. Furlan: Slovensko slima 'Jaliua, plouagne' (Alasia)
29
3 O tem pomenu v german. priča let. sposojenka šjfme, ki poleg 'sluz' pomeni tudi 'sperma'; Mühlenbach-Endzelin, Lettisch-deutsches Wörterbuch IV, 59. Pomen 'sperma* za nvnem. Schleim navaja za ljudsko govorico Bornemann, Sex im Volksmund, 1984, 1.78.
4 Številke v oklepajih označujejo strani po faksimilirani izdaji Alasijevega slovarja iz leta 1979.
5 Spinozzi Monai, J. Baudouin de Courtenay, Materiali IV, 1988, 66.
6 Ista, n. d., 90.
7 Ista, n. d., 100.
8 Iz pogostih skladenjskih zvez, pri katerih je bila druga beseda vzglasna na labial-ni konzonant, tj. * Viden + b-/m- ipd., npr. V Videm bom šel, V Videm moram iti ipd., se je lahko osamosvojila tudi oblika Videm za ital. Udine. Drugače o nastanku izglasnega -m Ramovš, Slavia I (1922-23), 27-8, ki meni, da predstavlja oblika Videm knjižno hiperkorekcijo za narečni izglasni -/;, ki v zahodnih narečjih (goriš., beneš., rezijan.) v izglasju nastane tudi iz prvotnega izglasnega -m, tpn. pa naj bi se bil še dodatno ljudskoetimološko naslonil na številna sin. tpn. Videm, ki so prevzeta iz germanskih jezikov, prim. bav. nem. Widern, nvnem. Wittum (isti, n. m.).
9 Skok, JA XXXIII (1912), 274.
10 Striedter-Temps, DLS, 253.
11 Skok, JA XXXIII (1912), 369.
12 O tem glej v tekstu zgoraj. Germanska sposojenka iz stvnem. predloge bi se tako kot v sin. glasila na vzglasni š-.
13 Machek, Etymologicky slovnik jazyka českčho2, 554.
14 Machek, n. m.
15 Tvorba je v tem pomenu izpričana v vseh slov. jezikih razen v sin., sbh., mak. in csl.
16 Lat. llmax, -acis 'polž' je prevzeto iz gr., ugotavlja Walde-Hofmann, LEW I3, 802. Razlagi pritrjuje Frisk, GEW II, 97.
17 O slov. sufiksu *-akb Slawski, Slownik praslowianski I, 89.
18 Machek, n. d., 554, ki sorodnega neslovanskega gradiva ne navaja; leksem omenja tudi Kâlal, Slovensky slovnik, 616.
19 Pokorny, IEW, 662; Kluge-Seebold, n. d., 437.
20 Na medsebojno sorodstvo teh dveh besednih družin je opozoril že Brugmann, Grdr. IIII2, 247. Pod isto ievr. osnovo *(s)lei- združuje te tvorbe Pokorny, n. d., 662. Iz iste ievr. osnove je tudi slov. %slina/slina 'saliva', nareč. tudi 'lacrima' (dolnjeluž.; Schuster-Šewc, HEWb., 1314), prim, sorodstvo med slov. *slbza 'lacrima' in slov. *slTzb ž 'pltuïta', let. sličnas (ž. mn.), srvnem. slin schleim,
30
Jezikoslovni zapiski 1991
Schlamm, klebrige Flüssigkeit* (Lexer, Mittelhochdeutsches Wörterbuch II, 980), češ. slin 'ilovica* (Machek, n. d., 554) < slov. * slini? < ievr. %(s)léi-no-s : *(s)lêi-mo-s (O tej tvorbi v pomenu 'glina ipd/ v ievr. jezikih glej zgoraj v tekstu). K besedotvornemu razmerju *(s)lei-no-s : *(s)lei-mo-s primerjaj *(s)p(h)oi-no-s > sti. (s)phéna-, semkaj z â-jevskim samostalnikom tudi slov. *(s)pëna in stprus. spoayno, poleg *(s)p(h)oi-mo-s v stvnem., srvnem. feim, z ^-jevskim samostalnikom lat. spQma itd. Razlaga o nastanku ievr. samostalnikov na *-mo-, po kateri naj bi glasoslovno nastali iz prvotnih glagolskih samostalnikov **-men-o/ä > *-mn-o/ä > *-wo/ä (starejšo literaturo glej pri Wackernaglu, Altindisches Grammatik II/2, 751; enakega mnenja je Pokorny, IEW, 1001, ki npr. lat. spQma ob slov. *(s)pëna izvaja iz ene ievr. tvorbe *(s)poimnâ ; Machek, n. d., 554; za slov. Arumaa, Ursl. Gramm. III, 32), bi bila potrebna preverjanja. Poleg slov. *sliim> in *slîna kaže slov. gradivo tudi na psi. *slimy m < ievr. *(s)lei-mönt prim. pomorj. slomiri, g. -ena 'Blindschleiche (Lorentz, Pomoranisches Wörterbuch II, 273) < slov. prvotni tož. *slimenb, lorej tako kot slov. *kamenb iz psi. *kamy. Ob german. %leima- m 'Lehm* < ievr. *(s)loi-mo-s pa je izpričano tudi nem. nareč. Leimen 'Lehm*, srvnem. leime\ stvnem. leimo < zahgerman. Veimön m (Kluge-Seebold, n. d., 434) < ievr. *(s)loi-mön m.
21 O vzniku ievr. pripone *-äk(o)- Brugmann, Grdr. II/l2,498. Cowgillovo kritiko laringalistične interpretacije izvora ievr. pripone *-äk(o)- < *-eH-s (Martinet, BSL LI/1 (1955), 42-56) glej v Evidence for Laryngeals, ed. W. Winter, 1965, .177.
22 Nosovič, Slovar* bëlorusskago narečija, 590.
23 Brückner, Slownik etymologiczny jezyka polskiego, 530.
Zusammenfassung SLOWENISCH slima 'Jaliua, plouagne* (ALASIA) UND KROATISCH slTm (ŽUMBERAK) - DAS NEUE MATERIAL ZUR SLAWISCH-GERMANISCHEN ISOGLOSSE *slimi> : *slfma-
Das Lexem slima, das in der slowenischen Sprache nur in dem italienisch-slowenischen Wörterbuch von Alasia da Sommaripa bezeugt ist, wird im Beitrag als /slima/ gelesen. Mit diesem phonetischen Wert wird das slowenische Hapaxlegomenon mit dem slawischen Lexem *slim?> 'Schleim, Speichel*, das auch in serbokroat. slTm 'Schleim* weiterlebt, verbunden. An die slawisch-germanische Parallele *slimi> — *slfma- 'Schleim' < ieur. *(s)léi-mo-s hat schon Machek auf Grund des tschechischen Adjektivs slimaty 'schlüpfrig* aufmerksam gemacht. Die Frage nach der Entstehung des slowenischen Substantivs auf -a wird im Beitrag nur hypothetisch aufgelöst.