Barje, kdo bo tebe ljubil?!
Ljubljansko barje pokriva velik del naš občine. večina barjanskih zemljišč pa je še vedno neizkoriščena. V razvojnih dokumentih mesta in naše občine do leta 2000 je barjanskemu območju posvečene več pozornosti kot do zdaj. Strokovnjaki i različnih področij, ki so se na povabilo uredništva Dela zbrali pri prcdscdniku našega izvršnega sveta, so osvetlili problematiko barja in njego-vega razvoja.
Dejstvo je, da je od okrog 16.000 hektarov barjanske zemlje 705 hektarov namenjene urbanizaciji, 300 hekta-rov »zasedajo« komunala. ceste, vode, gozdov (tudi na osamelcih) je 445 hektarov, 3.000 hektarov pa za zdaj ni mogoče zaščititi pred poplavami.
V preteklosti so razvojni načrti za barje ostajali v predalih. V veliki meri so bila vzrok za to nerešena vprašanja v zvezi z varstvom naravne dediščine. ki mora zaščititi značilna barjanska območja in tudi morebitnc najdbc iz časov, ko so na barju živeli mostiščarji. Slednjc vprašanje je rešila znanost. saj je z modernimi napravami mogoče ugotoviti nekdanja morebitna mostiSčarska nase-Ija še predno bi v zemljo zakopali lopato. Po drugi strani pa je tudi res značilne barjanskc pokrajine ostalo bore malo - le okrog 150 hektarov. Ostalo smo z izkorišča-njem šote v preleklosti in drugimi poscgi ze uničili.
Najpomembnejša je na barju pravzaprav kmctijska pridelava, ki še zdaleč ni dosegla takega obsega kot bi ga
lahko. Poleg večine poljščin. ki dobro uspevajo tudi v obdelani barjanski zemlji, so mokra in kisla barjanska tla kot nalašč za nekatere sicer nerazširjene kulture. Tako so dosedanji poskusi z gojenjem hrena dali zelo dobre rezul-tate. V vrhniški občini z uspehom gojijo posebno vrsto borovnic. ki bi jih lahko na konvertibilni trg izvozili koiikor bi hoteli. Vrhničani sc za pridelavo borovnic vedno bolj zanimajo. Veliko pa je tudi občanov. ki bi si radi urcdili vrtičke in so pripravljeni očistiti z grmičevjem in ponekod ludi drevjcm zarasla zemljišča.
Do sedaj so bili zelo uspešni poskusi z gojcnjem baldri-jana, prav tako so obrodili sadove dolgoletni selekcijskj poskusi z nasadi topolov, o katerih smo v našem glasilu že pisali.
Barje je torej lahko za našo občino, njeno kmetijstvo in gozdarstvo, bogat vir, čc ga bomo le znali izkoristiti. Poleg tega pa ponuja še vedno tudi možnosti za urbaniza-cijo, saj jc v dokumentih Ljubljana 2000 za urbanizacijo predvidenih 566 hektarov. Med pomcmbnimi nalogami pa jc mcd drugim tudi preprečitev širjcnja črnih gradenj, ki se vedno bolj zajcdajo v barjansko območje.
Vse do zdaj izdelane študije o možnostih razvoja Ljub-Ijanskcga barja torej ne bi smele osati brez rezultatov. Žal pa razvoju stoji na poti neusklajenost načrtovanja in predvscm pomanjkanje povezanosti med posameznimi institucijami, ki vsaka po svoje »odgovarjajo« za razvoj barjanskega obmoija na območju naše in tudi vrhniSke občine.