7. IX. 1973 Logatec LOGAŠKE NOVICE GLASILO KOMBINATA LESNOPREDELOVALNE INDUSTRIJE LOGATEC Um; j.i uredniški odbor: dipl. Inž. S rimo Oblak, Remigij Jerman, oec. Tatjana M mi. Slavka Loš t rek, Olga Mibcvc, inž. Miro Gantar. Oblikovalec: Janez Maček. Odgovorni urednik: Albin Cuk. Tisk: Učne delavnice. Ljubljana. Bežigrad 8. Št. 6 20 LET Z MAK, DELA IN SAMOUPRAVLJANJA 20 let v zgodovini kakega narod.i no pomeni veliko, je pa tako obdobje za razvoj kakega podjetja zelo pomembno. Za nas In za naše podjet-je je še posebej pomembno zato, ker smo danes bogatejši za 20 let izkušenj, kajti našo razvojno pot 80 spremljale številne preobrazbe, številne delovne preizkušnje, ki so sledile dinamičnemu ekonomskemu razvoju naše družbe. Zgodovina naših prizadevanj sega v dobo stare Jugoslavije, ko se je primarna žagarska proizvodnja odvijala na žagah veneciankah in morda na manjših polnojermeniških žagarskih obratih. In prav iz enega od teh majhnih žagarskih obratov je po vnj ni dobilo zametke današnje podjei je, ki se je razraslo v pravi gigant v primeri z nekdanjim siromašnim in dotrajanim obratom žage. Prav v času, ko se je rojevalo naše podjetje je v naši družbi prišlo do vidnejših premikov, saj se je togi sistem administrativnega centralno-planskega upravljanja prišel umikati novi napredni družbenoekonomski kategoriji — delavskemu samoupravljanju. Vse od takrat smo ob premagovanju težav s samoodreka- njem In žuljavimi rokami v glavnem z lastnini denarjem uspeli doseči tako Stopnjo v razvitosti podjetja, ki vsebuje vse elemente sodobne in racionalne Industrijske proizvodnje, Nov sistem delitvi; dohodka nam je omogočal vlaganje v rast podjetja, kajti družba nam je takrat dala le skromna sredstva za modernizacijo In širitev podjetja. Zato je bila v začetku rast razmeroma počasna. Leta 1957 nam je skoraj vse naše delo, naše dosežke preteklih let upopelil požar. Prav takrat se je še najbolj izkazala humanost, pridnost in požrtvovalnost naših takratnih delavcev ter samoupravno zavest, kajti zavihali smo rokave in z udarniškim delom v rekordnem času postaviil nov obrat galanterije. To je bila obenem preokretnlca v razvoju podjetja; prav takrat se je začela uvajati nova, moderna tehnologiji, V proizvodnji so stekli novi stroji, sledila je racionalizacija na vsakem koraku, izboljšala se je struktura strokovnih kadiov, izboljšala se je zaščita pri delu, izboljšali so se delovni pogoji. Vsa prizadeva nja SO neposredno vplivala na po- slovnost in rentabilnost podjetja, kar je bilo doseženo v dokaj težkih družbenoekonomskih pogojih. Vloženi trud slehernega člana kolektiva se |e bogato obrestoval in danes smo lahko ponosni na dosežke. Z mirno vestjo prav tako lahko rečemo, da je tovarna delo naših rok — žulji delavcev — samoiipravljalcev, so skrbno gospodarili s sredstvi, ki nam jih je v upravljanje zaupala naša socialistična družba in s to zavestjo lahko mirno gledamo v pri hodnost, pripravljeni storiti vse za večji kos kruha za boljši jutrišnji dan. Zgolj naključje je hotelo, da začetki delavskega samoupravljanja in ustanovitve podjetja sovpadajo; z rastjo podjetja je rastlo tudi samoupravljanje in se približevalo neposredno človeku ki ustvarja, neposrednemu proizvajalcu še bolj učvrščujejo samoupravnost ustavna dopolnila, katerim se skuša podrediti tudi naše podjetje. Z ustanovitvijo delovnih skupin se skuša samoupravljanje še bolj približati neposrednemu proizvajalcu, prisluhniti njegovim željam m potrebam in prisluhniti njegovi napredni avantgardni misli, ki kaže k večjemu in hitrejšemu napredku. V drugi fazi pa se strokovne službe intenzivno lovijo še z ustanavljanjem TOZD, kar naj bi imelo za posledico še hitrejši razvoj, povečanje kapacitet, fizično razbremenitev delavca pri stroju, avtomatizacijo, da bo naš delavec pri stroju upravljalec, delo pa naj pod njegovo kontrolo prevzame stroj. On naj odloča tudi o ustvarjenem dohodku. Naloga našega mladega strokovnega kadra, ki načrtuje program podjetja, pa je, da vsem tem nanizanim mislim omogoči čim prejšnjo realizacijo, saj nam ne sme biti vseeno, kolikšno dediščino bomo pustili zanamcem. 20 let prehojene poti je za nami, 20 let truda, naporov, dela in razvoja, ki se odraža v napredku naše stroke gospodarstva In posameznikov. Bilanca našega dela je ugodna. Zato se naprej lahko gradimo in se razvijamo tudi predvsem ob znanju z marljivim delom, ki bo prineslo večji blagor nam in poznejšim generacijam. OB NAŠEM PRAZNIČNEM DNEVU PREDSEDNIK SO LOGATEC VINKO HALOŽAN POZDRAVLJA OBČANE Ob letošnjem prazniku občine ne odpiramo novih objektov, kar pa ne pomeni, da so se delovna prizadevanja naših občanov zmanjšala. Šola v Gor. Logatcu naj bi bila do našega praznika odprta in predana svojemu namenu. To se ni zgodilo zaradi prepočasnega dotoka sredstev samoprispevka. Upamo, da jo bomo dokončali in odprli do konca tega leta. šola v Dol. Logatcu je v gradnji in bo v tem letu pod streho. Tudi tu nam primanjkuje denarja, da bi lahko hitreje gradili. Gasilci Dol. Logatca so v tem letu dobili novo sodobno gasilsko vozilo. Še to jesen bo zgrajena nova cesta mimo tovarne »Valkarton«. Upamo lahko tudi na otvoritev našega priključka na avto cesto. V Žibršah je v teku gradnja občinske ceste, ki bo povezovala Žibrše z Rovtarsko cesto. Te dni bo pod streho tudi prvi stanovanjski blok, ki ga gradimo iz sredstev solidarnostnega sklada. To je le nekaj podatkov o poteku in rezultatih skupnih prizadevanj naših občanov. Ti podatki nam povedo, da smo kljub naši majhnosti vendarle uspešni. Lahko bi bili še uspešnejši, če se naših velikih nalog ne bi lotili v času, ki je za naše gospodarstvo najtežje. Velika ovira in težava pri izgradnji objektov družbenega standarda so nam vsakodnevne dražitve gradbenega materiala. Okvirni predračuni izpred treh let so se nam do danes podražili za več kot 100%. To pa pomeni, da se bomo še letos ponovno srečali z vsemi našimi občani, da bi se dogovorili, kako zbrati sredstva za konec gradenj v Dol. in Gor. Logatcu in kako priti do sredstev za gradnjo primernih prostorov za otroško varstvo. Menim, da je izhod iz tega položaja edino v ponovnem referendumu oziroma sklepu občanov za podaljšanje občinskega samoprispevka. V naslednji številki Logaških novic bomo občane podrobno informirali o vseh dohodkih in izdatkih sklada ter o težavah, problemih in predlogih za realizacijo načrtov. Ob vsem tem in upajoč na najboljše nadaljnje uspehe čestitam ob občinskem prazniku vsem občanom In s čestitkami vabim v imenu občinske skupščine k nadaljnjim prizadevanjem za lepši jutrišnji dan. POSLOVANJE ZA PRVO POLLETJE USPEŠNO Doseženi rezultati gospodarskega poslovanja v prvem polletju letos so v glavnem še kar zadovoljivi, saj smo v celoti dosegli napredek. Nekatere delovne enote bi sicer lahko poslovale še uspešnejše, vendar so jih ovirale splošne objektivne okolnosti. Značilnost teh se odraža v stalnih monetarno — valutnih spremembah: revalvacija marke ter padec dolarja in drugih valut, po drugi strani pa tudi nestabilnost na domačem trgu kljub zmrznitvi cen. Vsa ta navedena dejstva in nihanja so v negativnem smislu vplivala na uspešnejše gospodarjenje. PROIZVODNJA Za celotno podjetje je proizvodnja po fizičnem obsegu za prvo polletje dosežena 100 %, primerjalno z lan- skim prvim polletjem pa je večja za .11,4%. Izpolnjevanje fizičnega obsega proizvodnje po delovnih enotah primerjalno s polletnim planom za 1973 in lanskim enakim obdobjem, nam da sledečo sliko: VEZAVA OBRATNIH SREDSTEV Vezana obratna sredstva so v primerjavi z lanskim obdobjem narastla za 31,3%. Večja angažirana obratna sredstva so predvsem v zalogah Izpolnitev fizičnega obsega proizvodnje Doseženo 1973 - 100 Doseženo 1973 - t oo Dosćženo 1972 Plan za 1973 Žaga..... ......117,7 121,2 Plastika . . . ......61,9 56,6 Drobno pohištvo ......106,6 95,8 Stavbno pohištvo ......113,9 108.5 ......111,4 99,9 Doseženi obseg proizvodnje po delovnih enotah kaže, da je plan presežen pri žagi za 21.2% in pri stavnem pohištvu za 8,5 %. Dokajšnji fizični minus proizvodnje je pri delovni enoti plastika, ki dosega polletni plan le 56,6 %. Proizvodnjo v tej delovni enoti je bilo treba zaradi nerentabilnosti za določen čas zaustaviti in opraviti rekonstrukcijo, proizvodnjo pa preusmerili iz plasti-ficiranih lesnih profilov v čisto plastične profile. Od nove zastavljene proizvodnje v plastiki pričakujemo pozitiven finančni efekt. Delovna enota drobno pohištvo je pod fizičnim planom za 4,2%. Neizpolnjenemu planu je vzrok pomanjkanje suhega lesa, ki ga ni bilo mogoče nabaviti na domačem tržišču v zaželenih količinah. Vsekakor pa pričakujemo, da bo ta delovna enota fizični obseg proizvodnje po predvidenem planu do konca leta v celoti izpolnila. Skratka, za uspešno realizacijo finančnega plana proizvodnje bo treba v podjetju izboljšati tehnično in tržno kvaliteto izdelkov, ker je danes možno uspešno plasirati na trgu le prvokvalitetno blago, ki naj bi ustrezalo željam in potrebam kupcev. PRODAJA Čeprav je prodaja naših izdelkov v tem polletju potekala več ali manj po predvideni dinamiki, bodo zaradi stalnih valutnih nihanj pri prodaji Izdelkov potrebni veliki napori za doseganje optimalnih prodajnih cen, na osnovi katerih se končno tudi zagotavlja rentabilno poslovanje. Vrednostni obseg prodaje po fakturirani realizaciji za prvo polletje 1973 znaša 76,8 milijonov dinarjev ali 52,9% vrednosti letnega plana. V primerjavi z lanskim polletjem pa je večji za 48,2 % Po delovnih enotah so bili v polletju doseženi naslednji rezultati, primerjani z lanskim polletjem: Iz tega prikaza sledi, da plana po vrednostnem obsegu prodaje niso v celoti realizirale delovne enote plastika In stavbno pohištvo. Podjetje kot celota je vrednostni plan za prvo polletje preseglo, zato je tudi pričakovati, da bo letni plan do konca leta v celoti realiziran. IZVOZ Vrednost izvoza za prvo polletje znaša 2,413.117 US dolarjev, kar predstavlja po vrednosti 52,7 % letnega plana. V primerjavi z lanskim polletjem pa je izvoz večji v tem polletju za 21,4% ali v vrednosti 512.836 US dolarjev. V primerjavi s celotnim dohodkom predstavlja vrednost izvoza 51,96 %. Od vrednosti skupnega izvoza odpade na ameriško tržišče 70 %, ostalih 30 % pa na zahodnoevropsko — konvertibilno tržišče. Glede na devalvacijo dolarja, rentabilnost v izvozu upada, to pa narekuje oblikovanje višje prodajne cene pri ameriških kupcih ali premiranjez a izvoz, v nasprotnem primeru preti bojazen, da bi podjetje padlo pod mejo rentabilnosti. osnovne surovine in pomožnega materiala, zaradi povečane proizvodnje, medtem ko so zaloge polizdelkov in izdelkov primerjalno z enakim lanskim obdobjem vrednostno manjše. To pomeni, da gredo zaloge izdelkov sproti v prodajo. Terjatve do kupcev pa so narastle za 23,3 %, vendar pa te terjatve predstavljajo dvomesečno realizacijo, kar pomeni, da so glede na povečani obseg prodaje v tem polletju v manjšem odstotku narasle. V tem letu so kupci svoje obveznosti hitreje plačevali kot lani, saj so te poravnavali v poprečju v 58 dneh. Zaradi hitrejšega dotoka sredstev se je likvidnost podjetja v tem letu znatno izboljšala, saj podjetje svoje obveznosti do dobaviteljev poravnava že v 30 dneh. Na hitrejši tok kapitala in večjo likvidnost podjetja so v znatni meri učinkovali novo pridobljeni dolgoročni krediti za trajna obratna sredstva, ki jih je podjetje pridobilo s konverzijo kratkoročnih kreditov. Tako ima podjetje po določilih zakona o trajnih obratnih sredstvih v skupnih virih zagotovljen potrebni znesek trajnih obratnih sredstev. Poprečni koeficient obračanja obratnih sredstev za I. polletje znaša 1,19, v enakem obdobju lani pa je znašal 1.15, kar pomeni, da se je obračanje obratnih sredstev v tem letu nekoliko Izboljšalo. DELITEV CELOTNEGA DOHODKA Celotni dohodek je večji za 48,2 11 '„ od dohodka v lanskem I. polletju, materialni stroški za 50,1 % in dohodek za 44,4 %. To dokazuje, da so materialni stroški letos za ca. 2 % v primerjavi s celotnim dohodkom hitreje naraščali kot v enakem lanskem obdobju. V strukturi delitve celotnega dohodka predstavljajo materialni stroški 661",,, dohodek 34 %, osebni dohodki pa predstavljajo 21,6 %. Zakonske in pogodbene obveznosti so nasproti lanskemu polletju večje za 66,3 %, v primerjavi s planom pa za 10,8 %. Letos je tudi z zakonom predpisan novi davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela po stopnji 5 %, ki Je znašal za naše podjetje v prvem polletju 1973 423.300 dinarjev. Mimo tega je prav tako z zakonom predpisano obvezno posojilo iz dohodka za modernizacijo železnic, in sicer po dveh stopnjah in pogojih: 1.6% za dobo 60 let in 1,3 % za dobo 30 let, kar znese skupaj obvezno posojilo za I. polletje din 245.514. Tako so se v tem letu zakonske obveznosti za podjetje dodatno povečale, s planom pa niso bile predvidene. V zvezi s tem je tudi računati, da bo ostanek dohodka zaradi novih zakonskih obveznosti manjši. ZAPOSLENOST IN OSEBNI DOHODKI Na osnovi mesečnega stanja je bilo poprečno zaposlenih 1010 delavcev, kar je za 19 delavcev več kot lani ali za 1,9 % več. Poprečni neto mesečni osebni dohodki na zaposlenega so se povečali od 1.543,60 v lanskem polletju na 1.971,41 letos, kar je za 27,7% več. V razponu so se mesečni neto osebni dohodki za normalni delovni čas gibali od 1200 din (v tej skupini je bilo poprečno zaposlenih 6 delavcev), do 5966 din. Razpon med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom znaša 1 : 4,9. Največje število zaposlenih delavcev v podjetju pa prejema osebni dohodek med 1500 in 2000 din mesečno. Ker Je naše podjetje z izplačili osebnih dohodkov že doseglo dovoljeno raven po samoupravnem sporazumu, ki velja za lesno industrijo Slovenije, obstaja bojazen, v kolikor bodo še osebni dohodki naraščali, da podjetje zapade pod sankcijski davek zaradi kršitve samoupravnega sporazuma. V zvezi s tem je delavski svet na 15. redni seji dne 8. 8. 1973 sprejel sklep, da se Poslovnemu združenju LES Ljubljana kot nosilcu samoupravnega sporazuma za lesno industrijo dostavi pismeni predlog z zahtevo, da se opravi korektura samoupravnega sporazuma in revalorizacija (povečanje) kalkulativnih osebnih dohodkov (KOD) v taki višini kot so narastli življenjski stroški v letu 1973. V primeru da ne bo mogoče dobiti soglasja za korekture samoupravnega sporazuma in KOD, ne bo mogoče v našem podjetju v prihodnje bistveno povečati osebnih dohodkov zaposlenim delavcem v letu 1973, temveč bo mogoče le samo skupno maso dovoljenih osebnih dohodkov po samoupravnem sporazumu znotraj podjetja interno porazdeliti po delovnih mestih. Prikazana uspešnost in problematika gospodarjenja prvega polletja nas vse obvezuje, da bomo tudi v prihodnje usmerili vse napore v čim večjo rentabilno in ekonomično poslovnost. RENTABILNOST Rentabilnost in ekonomičnost poslovanja smo letos izboljšali predvsem zaradi večje poslovne angažiranosti. Tako se je ostanek dohodka nasproti lanskemu polletju povečal za 114,1%, pri čemer ni upoštevana korektura dohodka zaradi odpisanih terjatev. Stopnja ostanka dohodka v primerjavi s celotnim dokodkom pa znaša 8.85 %. INVESTICIJE Investicijske naložbe v osnovna sredstva so v tem polletju znašale 11,3 milijonov dinarjev, od tega je bilo finansirano iz lastnih sredstev 3,5 milijonov, iz tujih virov — kreditov pa 7,8 milijonov dinarjev. Za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev pa je bilo porabljeno 812 tisoč dinarjev. Delovna enota doseženo 1973 doseženo 1972 = 100 doseženo 1973 planirano 1973 100 Žaga Plastika Drobno pohištvo Montaža Stavbno pohištvo Pomožne dejavnosti Menza 154,1 143,2 123,8 142,5 194,1 78,2 161,1 138,8 55,3 109,1 124.3 94,9 54,9 130,5 Skupaj 148,2 102,9 NAŠIM JUBILANTOM ISKRENO ČESTITAMO JUBILANTI DVAJSETLETNICI Arhar Franca Viktor Albreht Matevža Malči Bogataj Franca Štefka Brus Matije Jerica Bogataj Janeza Ivanka Brenčič Marije Dominik Corn Matevža Janez Cigale Matevža Francka Ciglarič Ivana Rudoll Čuk Jožeta Franc Čuk Matije Matija Čuk Janeza Marija Čuk Alojzije Pavla Čuk Janeza Ljudmila Čepon Karla Jože Čuk Viktorja Katarina Debenc Janeza Marija Furlan Franca Stana Gostiša Antona Peter Gantar Alojza Anica Golob Andreja Julka Gostiša Antona Ladislava Igličar Antona Marjan Ivič Ivana Ivanka Jereb Ivana Gabrijel Kobal Janeza Alojz Korene Ivana Marija Kavčič Jožeta Pepca Kodele Franca Frančiška Kogoj Alojza Anica Klančar Janeza Stane Kodele Matevža Anica Kos Ivana Marija Koreni Ivana Ana Kotnik Janeza Jožefa Ložnar Janeza Štefka Maček Ignaca Stane MarO Henrika Angela Maček Franca Cveto Mol|k Franca Angela Mrak Alojza Ciril Malovasič Alojza Peter Molk Franca Matilda Nagode Antona Ivan Novak Miroslava Miro Nagode Julijane Rudolf Petiovčič Martina Franc Pivk Jožeta Marija Petelin Franca Ferdo Pečkaj Franca Janez Pavunc Martina Martina Pivk Alojza Francka Reven Jakoba Jože Rupnik Jožeta Vilma Ržek Antona Marija Slabe Jožeta Jože Slabe Franca Pavla Sedej Janeza Pavla Štirn Jerneja Tatjana Škof Jožeta Mirni Šinkovec Antona Viktor Škof Jožeta Ivanka Trpin Jožeta Štefan Tomec Franca Marija Trček Andreja Pavel Trček Andreja Vincenc Tomše Alojza Julka Treven Franca Cirila Urbas Franca Ivanka Urbas Jožeta Jože Verbic Alojza Ivan Verbič Leopolda Valentin Verbič Kristine Vera Verbič Franca Justina Zavodnik Franca Fani Žigon Andreja Draga Zigon Antona Štefka Gostiša Franca Julka Otrin Antona Leopoldina Šinkovec Jakoba Franc Mihevc Jakoba Andrej Jerina Blaža Julija OB DVAJSETLETNICI KLI GREMO V NOVE KVALITETE SAMOUPRAVNEGA SISTEMA Ivan Oštir Delovna skupnost KLI Logatec letos praznuje 20-iotnico svojega obstoja v času, ko delavski razred uresničuje svoja — delavska dopolnila Z ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb bo bodoča oiga nlzaclja združenega dela KLI dobila popolnoma novo organizacijsko podobo, prav tako pa tudi novo samoupravno strukturo, ki bo temeljile na XXI., XXII. in XXIII ustavnem .;.. polnilo V organizacijskem pogledu bodo Iz sedanjih delovnih enot na stale temeljne organizacije združenega dela, iz sedanje uprave in pomožnih dejavnosti pa delovna skup nost skupnih služb, vsi skupaj pa se bodo na prostovoljni podlagi s soglasjem vsake TOŽI) in DSSS združili v organizacijo združenega dela KLI — Logatec kot višjo asociacijo, ki bo temeljila na samoupravnem sporazumu, Samoupravni Sporazum kot najvišji akt na ravni delovne organizacije bo določal vsa medsebojna razmerja med posameznimi TOZD, DSSS in OZD, njih pravice In dolžnosti v ekonomskem, socialnem in v samoupravnem pogledu. Z ustanovitvijo TOZD, DSSS in OZD KLI Logatec bo dana praktična in pravna osnova za rekonstrukcijo celotnega samoupravnega sistema v delovni skupnosti KLI, h kateri bo treba takoj pristopiti, in sicer z razpisom volitev v samoupravne organa na ravni TOZD, DSSS in OZD Novo kvalitete v samoupiavnom sistemu se bodo odražale v mnogo večjem neposrednem odločanju preko delovnih skupin, referenduma In z močno vlogo delavskih svetov TOZD in DSSS, ki je v sedanjem sistemu samoupravljanja niso imeli. Sedanji po slovni odbor bo prenehal obstajati in ga bodo zamenjali posamezni od bori na ravni TOZD in DSSS ter odbori na ravni delovne organizacije. Prenehal bo obstajati tUdI sedanji centralni delavski svet, njegovo vlo- go bodo v veliki meri prevzeli delavski sveti TOZD in DSSS, namesto njega pa bo izvoljen svet delegatov, ki bo imel predvsem posvetovalno in usklajevano funkcijo v tistih zadevah, ki so bistvene važnosti za OZD KLI Logatec. Z novo samoupravno organizacijo želimo delavcem dati vse možnosti čim večjega soodločanja in tvornega sodelovanja pri važnih odločitvah, to je vse pravice, ki iz ustavnih dopolnil, prav tako pa tudi dolžnosti, ki jih čakajo v TOZD in DSSS, da bodo cini bol|še gospodarili s sredstvi, ki nam jih je družba zaupala V samoupravni shemi so dobile zelo pomembno vlogo delovne skupine, ki bodo v bistvu zamenjale sedanje zbore delovnih skupin posameznih TOZD ie DSSS Referendum kot neposredna oblika samoupravljanja ostane, le s to razliko, da bodo pristojnosti večje, kot so bilo doslej. Največji poudarek pa bo na delavskih svetili TOZD in DSSS. Ti sveti bodo v glavnem dobili zelo podobno funkcijo, kot jo je doslej imel centralni delavski svet KLI. Kvalitetna sprememba se predvideva tudi na območju kolektivnih izvršilnih organov Pri sedanji samoupravni shemi smo imeli poslovni odbor kot kolektivni izvršilni organ delovne organizacije. V novi shemi oa bomo imeli več kolektivnih izvršilnih organov na ravni TOZD in DSSS odbor za splošne zadeve, odbor za gospodarska vprašanja, odbor za kadrovska vprašanja in odbor za varstvo pri delu. Na ravni OZD pa bomo imeli odbor za načrtovanje in tehnično politiko, odbor za ekonomska finančna in komercialna vprašanja, odbor za splošno in samoupravno politiko, odbor za ugotavljanje in izrekanje ukrepov zaradi kršitev delovnih dolžnosti, odbor za splošni ljudski odpor in odbor delavske kontrole na ravni delovne organizacije. Vsi organi bodo voljeni po delegatskem principu. DOKUMENTI NAŠEGA RAZVOJA 1953 — prirezovalnica DP in sušilna lopa 1953 — mladinski izlet v Portorož Prostovoljna akcija mod gradnjo podjetja 1957 — pogled na del pogorišča 1956 — struženje nog za televizijski stolček — enega med prvimi izdelki r 4 i r- »J, * 1952 — nastop mešanega pevskega zbora pod vodstvom Alojzija Velkavrha na slovesnosti ob otvoritvi naše montaže 1957 — v peskolomu na Taboru 1957 —■ kljub trdemu delu veder nasmeh 1957 — polaganje železa za nove prostore 1973 — eden najstarejših strojev Zuckermann 1963 — ob proslavi 10-letnice KLI 1972 — gradnja nove prirezovalnice 1973 — prostori lakirnice 1972 — gradnja novo prirezovalnice 1971 — žerjav, močni pomočnik RAZVOJNA POT KLI LOGATEC oec. Tatjana Stirn Kombinat lesno predelovalne industrije Logatec je bil ustanovljen z ustanovitveno odločbo Okrajinskega ljudskega odbora L juhi juna — okolica 7. 9. 1953. Podjetje je zgrajeno na temeljili nekdanje žage Kunstelj. Žaga se je ustanovila leta 1925 in je zaposlovala 25 ljudi. Za tedanji čas je namreč značilno, da so se vse surovine izvažale. Žaga je imela velike prednosti v tem, da je bila zgrajena tik ob železniški postaji in so se deske brez vsakih internih prevoznih stroškov transportirale v tuje države. Poleg te žage je bila še žaga Maček — Hren, ki je imela v svojem sestavu tudi mlin. Na tej žagi je bila leta 1971 izvršona rekonstrukcija, tako da se je na tem prostoru zgradila nova modema žaga. leta HM!) sta bili obe žagi nacionalizirani in združeni v eno podjetje LIP Logatec V tem času so poleg produkcije rezanega lesa pričeli izdelovati tudi frize za parkete, elemente za leseno barako in zaboje. Leta 1950 je bil LIP Logatec razfor-mlran In oba žagarska obrata sta bila priključena k LIP Postojna. V razvoju podjetja v tem času je nastal zastoj. V Logatcu ni bilo razen žag nobene industrijo, prebivalstvo je naraščalo, lesna surovinska baza je bila zagotovljena, transportna pota ugodna, povpraševanje po lesnih izdelkih veliko. Vso te okoliščine so dali pobudo za nastanek lesne idustrije. Za to se je zanimalo predvsem Trgovsko podjetje Les Ljubljana (sedanja lesnina). Pod vodstvom ta kratnega direktorja Antona Petkov-ška so leta 1952 odločili, da se v I ogatcu ustanovi galanterijski obrat lesnih izdelkov. Od IIP Postojna so dubili neopremljeno, staro, zapuščeno stavbo bivše Kunstljeve žage. To stavbo so začeli popravljati in s sredstvi dobička gradili strojni park in zasilno montažo. Tudi kolektiv, ki je v začetku štel samo 20 (Nadaljevanja na 7. »tr.J 930 93 e 932 939 989 D7C 968 978 \,004 1002 S9B 1028 1953 ■56 •57 •98 ■59 1960 ■61 •62 •63 "64 '65 '66 'C 7 •68 •69 1970 '7/ •72 ■73 (Nadaljevanje s 6. str.) ljudi, je sodeloval pri gradnji s prostovoljnim delom v popoldanskem času in ob nedeljah. Leta 1953 je obrat napredoval že toliko, da je imel 164 milijonov starih dinarjev osnovnih sredstev, štel 263 ljudi in imel vse pogoje, da se osamosvoji in postane samostojno podjetje. To je bilo predlagano Delavskemu svetu podjetja Les Ljubljana in predlog je bil tudi sprejet. Odločeno je bilo, da se obrat osamosvoji In posluje pod firmo KLI Logatec. Obratni delavski svet Logatca je postal Delavski svet podjetja KLI, za glavnega direktorja je bil imenovan Anton Petkovšek. IZGRADNJA PODJETJA Ob osamosvojitvi leta 1953 je podjetje pridobilo gradbene objekte stroje In opremo v vrednosti 1,642.747 din. Vsa osnovna sredstva pa niso ustrezala svojemu namenu. Delovni proces se je pričel šele organizirati. Podjetje je imelo velike težave in si jo prizadevalo za čim prejšnjo ureditev strojnega parka. V letu 1954 so se osnovna sredstva povečala za 247 493 din. Podjetje je v ta namen dobilo dolgoročno posojilo od OLO. V izgradnjo pa je podjetje vložilo velik delež iz sklada za prosto razpolago. V ta namen se je tudi kolektiv odpovedal delitvi plač In dobička. V letu 1955 sledi povečanje za 519642 dinarjev. V tem času je bdo veliko investiranega. Zaključeno je bilo obdobje izgradnje in podjetje je krenilo na pot utrjevanja proizvodnega procesa, izpopolnjevanja strojnega parka In izboljšav opreme. V letu 1956 so se osnovna sredstva povečala za 43.052 din, prodano je bilo tudi za 156.391 din osnovnih sredstev. Ta znesek je bil takoj Investiran za nabavo modernih strojev. Požar, ki je močno prizadel podjetje 6. avgusta 1957, je popolnoma uničil strojni oddelek, prirezovalnico, ročno montažo, mehanično delavnico in kotlovnico. Močno je bila prizadeta tudi lakirna. Po sklepu delavskega sveta se je pričela rekonstrukcija pogorelega obrata. Razumljivo je. da se začeta dela tedaj niso mogla od vijati po investicijskem programu, Produkcija se je preselila v začasno urejene prostore v zasilnih barakah Tu so delavci več mesecev požrtvovalno delali v tehnično neurejenih razmerah (mraz, prah, smrad), medtem ko se je na pogorišču Starega obrata gradil nov, sodobnejši objekt Takojšnja organizacija proizvodnega procesa v zasilnih prostorih je omogočila, da je podjetje doseglo proizvodni plan in omogočilo v celem letu prejemanje 100% plač. Konec leta je bila že dograjena glavna hala galanterijskega obrata, pričela se je graditi tudi nova kotlovnica. Zavarovalnina, ki jo je podjetje prejelo, ni zadostovala za rekonstrukcijo izgorelega obrata. Od celotne škode 1.000.000 din, je nakazal DOZ za obnovo osnovnih sredstev le 600 000 din. Ostalo je podjetje finansiralo s posojilom investicijskega sklada okrojo in z lastnimi sredstvi. Za obnovo je bilo v tem letu vloženih 1,040.000 dinarjev. Gradnja in obnova se je nadaljevala v manjšem obsegu še v letu 1958 Osnovna sredstva so se povečala za 90 136 dinarjev V tem času so bili dograjeni in aktivirani glavni objekti V letu 1959 so se podjetju pripojila tudi Hrušica in obrat Ravnik. Leta 1960 je bila v investicijskem programu predvidena še rekonstrukcija mizarskega obrata v tovarno oken Ta tovarna je bila v sodelovanju i zavodom za stanovanjsko izgradnjo sezidana in opremljena z najnujnejšimi stroji Program sicer še ni bil v celoti izveden, ker so manjkali še nekateri stroji in skladišče za finalne izdelke. V glavnem je bila prva faza realizirana s sredstvi podjetja in zavoda, druga faza pa je bila realizirana kasneje, in sicer delno s krediti, delno pa z last nimi sredstvi. Konec leta 1960 je imelo podjetje že 5,070000 dinarjev osnovnih in 5.910000 dinarjev obratnih sredstev. Po novih predpisih sta se tedaj ta dva sklada združila v poslovni sklad podjetja. V letu 1961 so se osnovna sredstva povečala za 1.398 564 V letu 1962 je povečanja za 2 053 275. Vzrok za tako veliko povečanja predstavlja tudi revalorizacija osnovnih sredstev, ki je znašala 917 596 din. V letu 1963 je bilo nabavljeno za 397 700 din osnovnih sredstev, v letu 1964 za 2 897 783 dinarjev, v letu 1965 za 1.885.177 dinarjev, v letu 1966 za 6,912 276 din. V tem letu je bila opravljena ponovna revalorizacija, ki je znašala 3.083.139 din. V letu 1967 je bilo novih nabav za 1,192 269 din, v letu 1968 za 464.305 din. v letu 1969 za 1.541 709. v letu 1970 za 1,360.931 din V letu 1971 je bila opravljena ponovna ocenitev (revalorizacija! osnovnih sredstev. Iz tega sledi povečanje za 15,393 779 din, nova nabava v tem letu pa je znašala 11,258 307 din. V tem letu ie bila v glavnem dokončana rekon strukcija žagarskega obrata. V letu 1972 so se ta sredstva povečala še za 2 305 615 din Skupaj je bilo do konca 1972 leta za 54,117.292 din osnovnih sredstev, odpisov pa za 23,406.195 din Iz tega pregleda je razvidno, da ima podjetje po sedanji vrednosti za 30,711.097 din osnovnih sredstev. Podana analiza izgradnje podjetja nam pove. da se je vrednost osnovnih sredstev po nabavni vrednosti v 20 letnem obdobju obstoja podjetja povečala za približno 33 krat. V to povečanje so vključene vse nove nabave, novogradnje ter valorizirane vrednosti osnovnih sredstev. REALIZACIJA Če primerjamo realizacijo leta 1953 in leta 1972 vidimo, da se je dvignila za sedeminsedemdeset krat Iz leta v leto je v stalni rasti, razen v letu 1957. ko je požar terjal padec realizacije in zmanjšano rast proizvodnih stroškov. Prišlo je do povsem novih pogojev dela, velikega števila čakalnili ur. Kolektiv se je boril z neštetimi težavami za izpopolnitev proizvodnega plana. Po požaru ni prišlo do odpuščanja delavcev, pač pa se ij delo nadaljevalo v zasilnih barakah. Plan proizvodnje je bil kljub temu dosežen 102",,. V glavnem pa je podjetje v nenehm težnji rasti in gospodarske krepitve. IZVOZ Podjetje se po vrednosti izvoza vedno bolj uveljavlja in se vključuje v mednarodno delitev dela. Leta 1967 si je na osnovi izvoza, ki pred stavlja več kot 51 v primerjavi s celotno eksterno realizacijo, pridobilo status pretežnega izvoznika Iz tabele pa je razvidno, da se je izvoz od leta 1953 pa do leta 1973 povečal za 70 krat. ZAPOSLENOST Število zaposlenih je že nekaj let konstantno Od ustanovitve podjetja pa do danes se je število za- (Nadaljevanje na 8. str.) 3 979 '•licih •en -t.i II 1.4 (Nadaljevanje 5 7. str.) poslenih povečalo za 4 krat. Poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega pa je iz leta v leto naraščal, delno na račun devalvacije dinarja, delno pa zaradi večje produktivnosti dela. Poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega pa je v letu 1972 za 22 krat večji kot v letu 1953 KOEFICIENT OBRAČANJA Zelo zanimiva je tudi primerjava koeficienta obraćanja v vseh letih obstoja Na uspešnost poslovanja vpliva obračanja vloženega kapitala v ciklusu enoletne proizvodnje. Cim krajši je ta ciklus obračanja, tem boljša je ekonomičnost poslovanja. Primerjalni prikaz nam daje jasno sliko o koeficientu obračanja na osnovi poprečno vloženih obratnih sredstev v odnosu na celotni dohodek. V primerjavi z drugimi panogami je ta koeficient majhen, če pa upoštevamo da je KLI zvečine finalni proizvajalec, ugotovimo, da ta koeficient le ni tako slab. Največji padec koeficienta je opaziti v letu 1957, vzrok temu je bil požar. DELOVNA STORILNOST Rast delovne storilnosti je eden najpomembnejših momentov za dviq produktivnosti in rentabilnosti podjetja. Iz tabele je razvidno, da se je dohodek na 1 zaposlenega v primeri z letom 1953 leta 1972 povečal za 20 krat. Seveda ti podatki zaradi vpliva devalvacije niso docela primerljivi. Primerijivejši so podatki o fizičnem obsegu proizvodnje. Žal teh podatkov nimamo za vsa leta, obstajajo le za zadnjih 5 let, in sicer: leto stopnja rentabilnosti 1963 27,4 1964 30,6 1965 11,5 1966 10,3 1967 10,2 1968 11,7 1969 18,8 1970 13,99 1971 12,30 1972 9,73 V letu 1954, npr., je podjetje ustvarilo tako veliko rentabilnost zaradi tečajnih razlik, ustvarjenih pri prodaji deviz na prostem tečaju. Padcu rentabilnosti leta 1957 in 1958 je vzrok požar. V letih 1960. 1963 in 1964 je vzrok občutne rasti rentabilnosti povečanje celotnega obsega proizvodnje, rasti produktivnosti dela, boljšega izkoriščanja surovin, izboljšanje organizacije dela, znižanje normativa poprečnih zalog osnovnega in pomožnega materiala in boljše komercialne izbire izdelkov. Vzrok padcu rentabilnosti v nekaterih kasnejših letih pa je splošna rast strošov osnovnega in pomožnega materiala na eni strani in nespremenjene cene izdelkov drobne ga in stavbnega pohištva. Na stopnjo rentabilnosti vpliva tudi delitveno razmerje na osebne dohodke in sklade. Iz tega je razvidno, da so proizvodni stroški naraščali hitreje kakor celotni dohodek. Vzrok za to je povišanje cen osnovne surovine in nekaterih vrst pomožnega materiala, npr., celotni dohodek je bil v letu 1972 za 5 krat večji, kot je bil leta leto obseg proizvodnje prer. skupno št. ur štev. del. štev. ur na 1 zap. ver. indeks bazni indeks 1968 1.214 774 968 1.255 100 100 1969 1,268 024 978 1 297 103 103 1970 1.494.653 1004 1.489 119 114 1971 1.569.348 1002 1.566 125 105 1972 1,668.734 997 1.674 133 107 V letu 1970, 1971 in 1972 je bil finančni obseg nižji, in to zaradi prehoda na 42-urni tednik. EKONOMIČNOST POSLOVANJA Pri ekonomičnosti poslovanja gre za delež stroškov v celotnem dohodku. V zadnjih letih je razmerje tako: 1963 40",, 1964 43 % 1965 59 ",, 1966 54 % 1967 56 "'„ 1968 54 % 1969 55 % 1970 57 <><„ 1971 63 % 1972 66 % STOPNJA RENTABILNOSTI Stopnja rentabilnosti kaže razmerje med poprečno vloženimi poslovnimi sredstvi in dobičkom, oziroma kolikšen del poslovnih sredstev se letno izkaže kot dobiček. Kakšne so bile stopnje rentabilnosti v zadnjih 20 letih, t. j. od ustanovitve dalje, nam pokaže tabela: leto stopnja rentabilnosti 1953 3,1 1954 28,5 1955 20,3 1956 26,2 1957 18,0 1958 11,8 1959 22,4 1960 31,6 1961 16.1 1962 17,5 1963, medtem ko so stroški v letu 1972 skoraj za 8 krat višji kot v letu 1963. Z razvojem podjetja se je izpolnjevala in krepila tudi njegova notranja organizacija, z njo v zvezi pa tudi sistem samoupravljanja in delo sa moupravnih organov. Z dobrimi medsebojnimi odnosi in prizadevanjem vseh zaposlenih pa bi morali še naprej razvijati in krepiti moč podjetja. ZARES NEPREDVIDENE TEŽAVE Delo pri telovadnici v Dol. Logatcu se je zataknilo Na straneh našega lista smo lahko že večkrat brali o delu upravnega odbora sklada za gradnjo šolskih in zdravstvenih prostorov v občini Logatec. Pa tudi sicer je takorekoc vsem na očeh delo. v katerega vlagamo denarna sredstva prav vsi Spomladi letos je stekel v gradnjo zadnji in hkrati največji in kajpak najdražji objekt iz petletnega gradbenega programa: nova šola v Dolnjem Logatcu. Za približno milijardo starih dinarjev, kolikor bo šola stala, ima sklad na voljo nekaj nad sedemsto milijonov: pred nami je še poldrugo leto samoprispevka, vso kaže pa, da bo treba iskati še nadaljnjega razumevanja pri občanih v smislu »podaljšanega samoprispevka« . Dasi je muhasto junijsko in julijsko vreme izvajalca del — KSP Logatec — precej oviralo, se dela odvijajo povsem po načrtu, tako da bi bil lahko objekt s telovadnico pod streho do letošnje jeseni. Toda . . Naključja rada poskrbijo za kak »toda«, in tako tudi to pol Vse je šlo dovolj gladko, dokler se ni zataknilo pri izkopu jugovzhodnega temelja za novo telovadnico. Tu so izvajalci del zakopali v glo- bino dvanajst metrov, pa še ni konca. Domači in ljubljanski strokovnjaki si na vse kriplje belijo glave, kako bi premostili brezno ilovice, ki kaže, da se vleče do globin Jačke. Rešitev ni enostavna, zato delo na šolskem objektu teče nemoteno dalje, telovadnica pa ne more iz temeljev. Rešitve, take ali drugačne, ne terjajo le zamude časa, po vsej verjetnosti se bodo pomembno dvignili tudi investicijski stroški za ta del gradnje. O tem pa kdaj kasneje 1373 — gradnja nove šole v Dol. Logatcu OB NAŠEM 12. SEPTEMBRU J. F. Minilo je io 32 let, odkar se je začela oborožena vstaja jugoslovanskih narodov. Iz naše občine je že leta 1941 odšlo precej tovarišev v partizane. V tem času so si: začeli mračni dnevi za nase ljudi V začetku leta 1942 je Italijanski okupator zverinsko pobil 0 logaških talcev v Horjulu, leta 1942 in v začetku 1943 je prišlo precej novih tovarišev v partizane, kar je pomembno prispevalo k razširitvi partizanskih enot okoli Igoaske občine, v Dolomitih, na Primorskem in Dolenjskem. Od kapitulacije Italije je še naraslo število mladih fantov v partizanih, saj se je tedaj formiral v Zibršah pri Tumletu Logaški bataljon. Ta bataljon se je že čez nekaj dni bojeval v Črnem vrhu. V boju za Črni vrh je padlo več tovarišev iz Logatca. logaški bataljon so je po 2 mesecih reorganiziral, borce so razdelili v Prešernovo, Gradnikovo in Vojkovo brigado. Iz logaške občine je precej borcev padlo v bojih po Primorski, Gorenjski, Notranjski in Dolenjski: veliko aktivistov pa je ostalo po taboriščih in zaporih v Sloveniji, Italiji in Nemčiji. Na 20 spomenikih so napisana imena več sto padlih. Logaška občina je precej visoko plačala krvni davek in tako pripomogla k osvoboditvi naše domovine. POHVALA Mladinski akliv Kil Logatec izreka pohvalo mladincu Petru Skvarci iz obrata DP za požrtvovalno delo na akciji Kozjansko /3. za kar jo tudi prejel priznanje Zvezo mladine Slo venije, ki ga podeljuje najboljšim brigadirjem.