Celje - skladišče D-Per COBISS o Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Leto 12___ Rogaška Slatina Februar 1984 Voščilo za 8. marec Vsem materam in ženam, sodelavkam v Steklarni »Boris Kidrič« in v Steklarski šoli ter vsem ženšm širom po Jugoslaviji, ki kakor koli s svojim delom gradite novo družbo in vzgajate nove rodove samoupravljalcev, iskreno čestitamo za vaš praznik -8. marec! Organi samoupravljanja, družbenopolitične organizacije Steklarne -Boris Kidrič« in Steklarske šole ter uredništvo časopisa -Steklar« Preberite! Kako smo startali v 1982? letu 2 Lahko bi bilo še boljše! 2 64 zaslužnih 4 Voli bomo! 4 Nagrada našim inovatorjem 5 Predstavili smo časopis Steklar 6 Kako varno delamo? 8 Pomemben prispevek munistov ko- 9 Veliko storjenega 11 Učno in vzgojno delo v Steklarski šoli 12 Pišite nam! 14 V januarju 1443 delavcev 14 Regina Lepan 14 Ivan Kidrič 14 Franc Prevalšek 15 Ivan Halužan 15 Nagradna križanka 113 16 Prve ocene Kako smo startali v letu 1984? Prvi mesec dela v novem proizvodnem letu je že za nami, zato Je prav, da vsaj v glavnih obrisih poskusimo oceniti naš letošnji proizvodni start... Nenapisano pravilo pomeni, da Je dober začetek ogodno znamenje tudi za naslednje obdobje! Spomniti se je treba, da smo pri načrtovanju našega letnega programa pa tudi programa za daljše obdobje, posvetili kar največjo skrb naporom za uresničitev našim smelo zastavljenim izvoznim programom. Vemo, da si lahko le ob uspešnih nastopih na zunanjih trgih obetamo tudi boljše poslovne rezultate, obenem pa ugodno klimo in pozicijo za bodoča obdobja. To je še toliko bolj pomembno, ker bomo tudi z novimi proizvodnimi kapacitetami še v večji meri prisotni na zahtevnih zunanjih trgih. Zato je tudi prav, da so vsa naša razmišljanja in vsi naši napori namenjeni prav v to smer! Kljub temu, da operiranje s številkami glede uspešnosti poslovanja ni najbolj priljubljen način, saj tudi ne povedo številke vsega, vseeno le prikazujejo neko zaokroženo vrednost. Na tem mestu so uporabljeni podatki in rezultati o proizvodnji za januar 1983 in 1984! Iz navedenih podatkov je razvidno: • Število izdelanih kosov je bilo v primerjalnih obdobjih približno enako. • Povprečna teža uskladiščenega kosa je bila letos za 13% višja v primerjavi s povprečno težo v lanskem januarju. • Struktura spremembe proizvodnega programa se je v teku lanskega leta odločno spremenila v korist proizvodnje kristala. • Finančni kazalci kažejo 100% rast prihodka. Seveda je taka razlika posledica predvsem spremenjene vrednosti tujih valut, spremenjenega proizvodnega programa in le delno posledica proizvodnosti. Ob teh, navidezno dobrih poslovnih uspehih, bi se ne smeli zadovoljiti. Razlog za to so še vedno previsoki proizvodni odpadki; kljub temu, da zahteva spremenjeni proizvodni program zahtevnejše kakovostne kriterije. Iz grobe primerjalne analize lahko ugotovimo, da smo letos delali precej več odpadka. Se najbolj očitne so te težnje v osnovni proizvodnji; še posebno v od- padku zaradi nekvalitetne steklene mase. Zato morata biti naš cilj in obveznost: kar najhitrejše ukrepati za izboljšanja takih usmeritev. Le z največjo zavzetostjo vseh in vsakega posameznika v okviru njegovih pristojnosti bomo uspeli tudi te težave premostiti. Vedeti moramo, da pomeni zmanjšanje odpadka za 1% povečanje mesečnega prihodka za več kot 100 milijonov starih dinarjev! Taki napori pa ne zahtevajo dodatnih fizičnih naporov, temveč zahtevajo samo odgovornejši in strokovnejši pristop pri opravljanju naših delovnih nalog. Z zmanjševanjem odpadka pa se dosega tudi boljše specifične normative porabe, kar še dodatno povečuje uspešnost poslovanja. Zato se moramo potruditi, da bodo poslovni rezultati še boljši, saj nam to zagotavlja tudi ustrezno visoke osebne dohodke! MAKS MRCINA Proizvodnja t 1983 1984 Kosi kg Kosi kg Kristal 123.720 57.382 178.395 78.523 Kristalin 264.758 44.454 210.307 36.399 Skupaj 388.478 101.838 388.702 114.923 Finančni rezultat (v dinarjih!) 55,471.296 112,222.045 Ob obravnavanju zaključnih računov... Lahko bi bilo še boljše! Kljub temu, da že velja naša pozornost bolj letošnjem letu, je vendarle prav, da še enkrat v kratkem analiziramo naše delo In poslovanje v lanskem letu In poskušamo na tej osnovi nakazati najpomembnejša področja delovanja letos, če želimo, da bodo poslovni dosežki tudi v tem letu zadovoljivi. Četudi smo finančno sklenili minulo poslovno leto zares uspešno, vseeno ni potekalo vse, kot smo sl zamislili... Nekaj osnovnih statističnih kazalcev... Izvozili smo za 6,324.715 ZDA dolarjev, kar je za 3% mafij kot v preteklem letu, a so ti dosežki vendarle občutno boljši kot ob lanskem polletju in tri če- trtletju. Nov, zahteven izvozni program, je najpomembnejši vzrok za zaostajanje izvoza za dosežki v letu 1982 in za zaostajanje za planom (indeks 81,9). Fizični obseg proizvodnje, merjen s kilogrami, je bil 1,387.284 kg in je za 1,6% nižji kot v 1982. letu. Pri tem se je teža uskladiščenega svinčenega brušenega in gladkega stekla povečala za 17,4%, zmanjšala pa se je proizvodnja kristalina. Število zaposlenih je po stanjih konec mesecev porastlo na 1.389 zaposlenih oziroma za 2,6%. Beležili smo slabšo izkoriščenost delovnega Časa, saj so se povečali bolniški izostanki za 20,7%, oziroma so bili poprečno dnevno v bolniškem staležu v Steklarni 103 zaposleni, kar predstavlja 7,4% od povprečnega števila zaposlenih (brez dalmatinskih tozdov!) Povečal se je delež izdelkov II. in III. vrste; pri proizvodnji kristalina od 12 na 15,5% in pri proizvodnji kristala od 13,1 na 20,5%. Celotni prihodek se je povečal v primerjavi z dosežki leto prej za 45,7%. Porabljena sredstva so porastla za 55,6%, oziroma so rastla za 9,9 odstotnih točk hitreje od celotnega prihodka. Dohodek je na ravni delovne organizacije dosegel 762 milijona dinarjev in je bil večji od dohodka v letu 1982 za 36;7%. Cisti dohodek je porastel za 35,6% in bil 621 milijonov dinarjev. Sredstva za reprodukcijo se bodo, predvidoma po končani delitvi čistega dohodka povečala za okrog 75% in bodo 235,9 milijona dinarjev. Masa sredstev za bruto osebne dohodke se bo povečala za 23,9% in bo za 35% zaostajala za rastjo dohodka, kar je v skladu z zahtevami družbenega dogovora o usmerjeni delitvi dohodka. Hitra rast vrednosti porabljenih sredstev in tečajev... To sta dve značilnosti poslovanja v preteklem letu. Fizični obseg porabe surovin, repromaterialov in energije kaže, da je nekoliko porastla poraba nekaterih osnovnih surovin (pepelike, minija, kalijevega nitrata) in repromaterialov (šamotni lonci, diamantne brusne plošče in ostala diamantna brusna sredstva, poraba žveplene kisline). Vendar so največji vpliv na rast porabljenih sredstev vendarle' imele cene predvsem energetskih goriv (mazuta) ter surovin in repromaterialov iz uvoza. Vemo, da smo bili v 1983. letu priča hitri rasti vrednosti tujih valut proti dinarju in to je pomenilo res hitro rast cen. Istočasno smo pa občutno več kot smo načrtovali iztržili za naše izdelke, ki smo jih prodali na tuje. Vendar smo bili pri izvozu v $ manj uspešni, kot smo načrtovali, fizična rast porabljenih sredstev pa je bila večja glede na obseg uskladiščene proizvodnje kot v preteklem letu. In predvsem tu kaže med drugim iskati vzroke za razkorak med rastjo celotnega prihodka in porabljenih sredstev. Nič manj pomembna pa je ugotovitev, da domače cene močno zaostajajo za rastjo stroškov energije in repromaterialov. Zato lahko trdimo, da bi ob uspešnejšem proizvodnem procesu in ob večjem izvozu lahko zabeležili še ugodnejše poslovne rezultate. Torej ugotavljamo, da imamo še precej notranjih rezerv, ki jih bo letos treba izkoristiti. Predvsem zaradi tega, ker se bo precej poslabšal položaj izvoznikov. Ostali bomo brez pozitivnih tečajnih razlik in razpolagali bomo z minimalnim - reprodukcijsko ugotovljenim deležem deviz za lastne potrebe. Ko smo v decembru ocenjevali poslovne dosežke za preteklo leto, smo napovedovali manjši celotni prihodek in dohodek, kot je bil dejansko dosežen. Precej večji so bili dinarski prihodki na tujih tržiščih, pa tudi pozitivne tečajne razlike in ostali prihodki, pri tem pa je bila manjša neplačana realizacija in nekateri stroški. Napako gre pripisati avtorju tega prispevka! Uskladiščiti več kosov I. vrste in povečati izvoz... Zato bi pa na kratko lahko strnili osnovne naloge v letošnjem letu. Direktor delovne organizacije Jože Pel- ko, inž., je na kratko strnil osnovne naloge oziroma ukrepe katerim moramo posvetiti vso pozornost, če hočemo tudi letos doseči določene pozitivne premike. Menimo, da je prav, da se še enkrat vsi seznanimo z njimi, kajti od uspešnosti na teh področjih bodo odvisni rast dohodka, akumulacije in osebna ter skupna poraba. Ti ukrepi in področja delovanja so: • Doseči moramo izvozni plan y vrednosti 7,500.000 ZDA dolarjev, kar je naša najpomembnejša naloga, kajti predvsem od tega bodo odvisni naš dohodek, čisti dohodek in tudi osebni dohodki. • Stroški energije in surovin so zelo poskočili. To zahteva od nas, da moramo uskladiščiti več dobrih kosov. Več črepinj je treba vračati v ponovno predelavo in doseči boljši izplen. Racionalneje moramo porabljati repromate-riale! • Dvigniti moramo strokovno usposobljenost delavcev. Glede na zahteven izvozni program nismo več dovolj uspešni. V januarju smo pri krista-linu, namenjenem izvozu, proizvedli le 47% I. vrste izdelkov in kar 53% II. vrste! Za kos I. vrste smo prejeli 192 din, za kos II. vrste pa le 38 din. To pomeni, da iztržimo za I. vrsto petkrat več kot za II. vrsto. Zato bo nujno pri pečeh kakšno prosto sboto ali nedeljo uvesti oblike praktičnega usposabljanja, da bi izpilili obstoječe tehnike dela in se seznanili z nekaterimi novimi. • Pri nagrajevanju po delu moramo uvesti določene spremembe in v večji meri nagrajevati kvaliteto dela, kajti le tako bodo doseženi pozitivni premiki pri izplenu in v kvaliteti uskladiščenega stekla. • Izboljšati moramo izkoriščenost delovnega časa in zmanjšati bolniške izostanke, ki so se v letu 1983 (glede na leto 1982) povečali za 20,7%, oziroma je bilo v Steklarni dnevno v bolniškem staležu 103 delavcev. • Osebne dohodke bomo prilagajali uspešnosti proizvodnje in izvoza. • Zmanjšati moramo odpadek v vseh fazah proizvodnje, še posebej pa v tozdu Osnovna izdelava. V skladišče moramo spraviti več kosov I. vrste. • Zmanjšati neskladnje med vhodnimi cenami surovin, repromaterialov in energije ter med cenami končnih izdelkov na domačem tržišču. Osrednja naloga našega kolektiva v tem letu je: uskladiščiti čim več izdelkov I. vrste! - foto Z. Novak 3 ZLATKO NOVAK Jubilejne nagrade sodelavkam in sodelavcem 64 zaslužnih 3. Franc Drofenik 4. Marijana Kahrimanovič 5. Nada Kunštek 6. Dragica Otorepec 7. Marija Pelko 8. Marija Pšajd V ponedeljek, 20. februarja, smo imeli v steklarni skromno svečanost Podelili smo Jubilejne nagrade za dvajset In trideset let dela. Do konca leta 1983 Je izpolnilo 30 let delovne dobe enaindvajset delavk In delavcev, 20 let delovne dobe pa Je v tem času izpolnilo triinštirideset delavk In delavcev. Jubilejne nagrade je prejelo 64 zaslužnih sodelavk In sodelavcev... To je lep jubilej, še posebej, ker je velika večina teh delavk in delavcev dosegla to delovno dobo v kolektivu Steklarne »Boris Kidrič«! Tridesetletniki Tozd Osnovna izdelava 1. Tomo Bastašič 2. Nikola Bursač 3. Bernard Cerovski 4. Franc Ingolič 5. Ludvik Matko 6. Slavko Močnik 7. Janez Plavčak 8. Miroslav Zekar Tozd Dodelava 1. Milica Bračun 2. Angela Führer 3. Jurij Fric 4. Vida Grobin 5. Marija Halužan 6. Marija Mlinar 7. Regina Sajko 8. Angela Vinkler Tozd Kristal 1. Terezija Boršič 2. Anton Drofenik c Tozd Dekor 1. Karel Gmajnič 2. Terezija Tiselj Tozd Servisne dejavnosti 1. Jože Ogrinc Tozd Delavska restavracija 1. Nežika Zupanič Delovna skupnost skupnih služb 1. Veronika Anderlič 2. Greta Jugovar 3. Vilma Ogrizek 4. Alojz Siter 5. Terezija Siter 6. Magdalena Stojnšek Vsem jubilantom iskreno čestitamo z željo, da bi v nadaljnjem delu dosegli še čim več uspehov, predvsem pa da bi zdravi dočakali upokojitev! Tozd Dodelava 1. Franc Berk 2. Josip Boršič 3. Franc Hrepevnik 4. Slavko Ivič 5. Franjo Lepan 6. Stanko Verk Pred odgovorno nalogo... Volili bomo! Tozd Servisne dejavnosti 1. Konrad Belcer 2. Rudolf Boršič Delovna skupnost skupnih služb 1. Josip Kunštek 2. Ivan Mikša 3. Franc Sajko 4. Mirko Trunkelj Dvajsetletniki Tozd Osnovna izdelava 1. Stefan Bercko 2. Drago Boršič 3. Stanislav Colnarič 4. Josip Javorič 5. Franc Kamenšek 6. Ivan Kamenšek 7. Anton Korošec 8. Alojz Korže 9. Janez Kunštek 10. Ivan Ogrizek 11. Vinko Plavčak 12. Stefan Potočnik 13. Franc Raj her 14. Anton Sirec 15. Eduard Spiljak 16. Janko Verdel 17. Milan Zivičnjak V marcu, točneje 31. marca letos, se izteče dveletni mandat delegatom v organih samoupravljanja na ravni delovni organizacije in tozdov. S tem je pred nami ponovno izredno odgovorna naloga - evidentiranje možnih delegatov. Nikakor to ne sme biti nekakšna rutinska, nebodijetreba naloga. Lotiti se je moramo kar najbolj odgovorno, predvsem pa samoupravno. Evidentirati in nato v razpravah po samoupravnih skupinah moramo predlagati takšne delegate, ki bodo zares delegati delavcev in ki bodo to zaupano nalogo opravljali z vso odgovornostjo, saj samoupravno odločanje zahteva, da kar najbolj poznajo tokove gospodarskih gibanj, predvsem pa samoupravne pravice in dolžnosti. Če na kratko in površno ocenimo delovanje delegatov v preteklem mandatu, lahko ugotovimo, da problemom s sklepčnostjo nismo imeli. Delegati so s polno odgovornostjo sodelovali v procesu odločanja, ter zastopali interese delovnih okolij, iz katerih izhajajo. Pogrešamo pa še vedno povratno informiranje, kar kaže, da bo treba o samoupravnih odločitvah še bolj dosledno, predvsem pa bolj široko, obveščati temeljna delegatska okolja - rekli bi delegatsko bazo. Ugotovimo lahko, da smo že v preteklem obdobju izbrali dobre delegate, zato upamo, da bomo v tem mandatu, ki je pred nami, po vseh predhodnih izkušnjah evidentirali in izbrali še boljše. / Volitve v organe samoupravljanja naj bi bile v sredo, 21. marca, in do takrat bomo morah opraviti zares obsežno delo. Volih bomo delegate v delavski svet, v samoupravno delavsko kontrolo in v disciplinsko komisijo, organizacije združenega dela, v delavske svete tozdov in v njihove samoupravne delavske kontrole. Koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja in evidentiranje delegatov so že imenovani in upamo lahko, da bodo to odgovorno nalogo opravili čim bolj uspešno FRANC VEHOVAR Zaslužijo si pohvalo... Nagrada našim inovatorjem Na osnovi prijavljenih inovacij Je delavski svet steklarne sprejel sklepe o dodelitvi nagrad našim Inovatorjem. To je prvič, da so prejeli naši delavci nagrade za svoje ideje na področju Izboljševanja tehnologije in organizacije dela, sistema nagrajevanja, racionalizacije v proizvodnji in Izboljševanja delovnih razmeri Nagrade in priznanja so dobili naslednji delavci: Mito Dolšak Naziv inovacije: SKRAJŠANJE POSTOPKA IZDELAVE ODLAGANIH KELIHOV Opis inovacije: Po prvotnem načinu izdelave smo noge kelihov izdelovali v dveh fazah in sicer tako, da se je najprej nabralo stekleno maso za zgornji del noge in obdelovalo v lojevcu, nakar je sledilo ponovno oblaganje in oblikovanje ravnega dela noge. Po novem postopku pa sta operaciji združeni v eno. Sedaj je potrebno le enkratno oblaganje in enkratno oblikovanje v lojevcu. Z uvedbo takšnega načina dela kelihovih nog v naši proizvodnji se je zelo skrajšal celotni čas izdelave in povečala se je storilnost brigad. Nagrada: Za to uresničeno inovacijo je dobil Mito Dolšak enkratno nagrado 150.000 dinarjev. Franc Škorjanc in Anton Jug, st. Naziv inovacije: PRIPRAVA ZA ODNAŠANJE LONCEV Se en utrinek z rekreacijskega razgibavanja med delom v naši brusilnici! -foto Z. Novak Opis inovacije: Z omenjeno pripravo so se bistveno spremenili delovni pogoji pri odnašanju Samotnih loncev in zmanjšali stroški njihove zamenjave. Nagrada: Nosilec ideje Franc Škorjanc je dobil enkratno nagrado 8.000 dinarjev, Glavni izvajalec inovacije Anton Jug st. je dobil enkratno nagrado 4.000 dinarjev. Stanko Krofi in Milan Levstik Naziv inovacije: NAPRAVA ZA OBDELAVO LOJEVCA Opis inovacije: S pomočjo naprave za obdelavo lojevca se je skrajšal čas izdelave kalupov, zmanjšal se je odpadek materiala in bistveno so se spremenili delovni pogoji. Nagrada: Stanko Krofi je kot glavni pobudnik uresničene inovacije dobil enkratno nagrado 10.000 dinarjev. Milan Levstik kot strokovni sodelavec in koordinator je dobil enkratno nagrado 5.000 dinarjev. Jože Božiček Naziv inovacije: OBLIKOVANJE NOVEGA VZORCA SOČA ŠT. 2500 Opis inovacije: S sprmembo desena (element prostih krivulj) pri brušenju smo dobili nov izdelek sodobnih oblik, izredno dobro sprejet na domačem tržišču. Dokaz za to je, da je ta desen razvit kot serija na 18 različnih artiklih in da spada v naš redni proizvodni program. Nagrada: Božiček Jože je dobil kot idejni nosilec sprejetega vzorca enkratno nagrado 5.000 dinarjev. Jože Božiček Naziv inovacije: REORGANIZACIJA PROIZVODNEGA PROCESA IN NOV NAČIN NAGRAJEVANJA V TOZDU »DEKOR« KOZJE. Opis inovacije: Iz našega znanega brigadnega sistema brušenja je organizirano delo po- razviti tehnologiji, uveden je bil fazni postopek. S tem postopkom se omogoča pri večji proizvodnji z manj zahtevno delovnim se-, stavom kadrov opraviti vse faze bruše- nja. Na osnovi te, fazne tehnologije, je vpeljal novi, posamezni - fazni sistem nagrajevanja. Nagrada: Jože Božiček je dobil kot idejni avtor in nosilec uvedbe novega postopka brušenja in nagrajevanja enkratno nagrado 5.000 dinarjev. Franc Lovrenčak Naziv inovacije: PREUREDITEV BRUSNIH VRETEN IN DELOVNIH MIZ Opis inovacije: Na osnovi spremenjene konstrukcije delovne mize in ločitve pogona (električnega motorja) brusnega vretena od delovne mize so se bistveno zmanjšali tresljaji na brusnem vretenu, s tem pa so se izboljšale delovne razmere pri brušenju. Nagrada: Franc Lovrenčak je za idejo in izvedbo predlagane inovacije dobil enkratno nagrado 15.000 dinarjev. Stanko Habijanič Naziv inovacije: IZBOLJŠAVA AVTOMATIKE ZA TEMPIRANJE Samotnih loncev Opis inovacije: Z izboljšavo obstoječe avtomatike na tempirkah so zagotovljeni: večja varnost tempiranje loncev, zmanjšana poraba goriva in zmanjšanje vzdrževalnih stroškov. Nagrada: Stanko Habijanič je dobil kot nosilec navedenih izboljšav enkratno nagrado 25.000 dinarjev. Milan Levstik Naziv inovacije: NADOMESTITEV UVOŽENEGA MATERIALA Z DOMAČIM Opis inovacije: Na osnovi zamenjave uvoženega filterskega platna z domačim za potrebe naših filterskih stiskalnic so se zmanjšali stroški nabave, prihranjene so devizne in olajšana je nabava. Nagrada: Za navedeno inovacijo je dobil Milan Levstik enkratno nagrado 5.000 dinarjev. Razen navedenih nagrajenih inovacij ima komisija za inovacije že nove predloge za izboljšavo nekaterih postopkov! upamo, da bodo te nagrade in ta priznanja spodbuda ostalim delavcem za razmišljanja o novih inovacijah za izboljšanje proizvodnih in ostalih dejavnosti v naši tovarni!? JOSIP ŽNIDAREC Steklarna na srečanju novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu Predstavili smo časopis Steklar Na 6. srečanju novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu, ki Je bilo 2. in 3. marca v Cankarjevem domu v Ljubljani, je naše uredništvo predstavilo časopis »Steklar« s poročilom »Večletno spodbujanje steklarjev s časopisom o kakovostnem delu za izvoz«. Skoraj 300 udeležencem smo pripravili poročilo, ki ga ponatlskujemo tudi v tej izdaji časopisa, in v tematski razpravi predstavili s filmskimi projekcijami, kako poročamo o izvozu... Organizatorji bodo uvodni referat sekretarja CK ZKS Miha Ravnika in osemnajst poročil - med njimi tudi naše - predstavili v posebni publikaciji centra Delavske enotnosti za razvijanje obveščanja v združenem delu. Steklarna »Boris Kidrič« iz Rogaške Slatine je poznana kot dolgoletna izvoznica svojih izdelkov iz kristalnega in kristalin stekla predvsem na zahodno konvertibilno tržišče. Prvi izvoz je bil zabeležen že v letu 1929 in sicer v ZDA za trgovsko hišo, ki še sedaj kupuje pri nas. Vendar pa pot na zahtevna zahodna tržišča nikakor ni bila lahka. V povprečju je steklarna v vseh letih po vojni, predvsem pa po drugi polovici petdesetih let, izvažala kakšnih 40% svoje proizvodnje. To so bili časi, v katerih smo izvažali v čisto izgubo; predvsem zaradi bojazni, da domači trg ne bo mogel kupiti vseh količin kakovostnega stekla. Zlasti so se razmere zaostrile sredi sedemdesetih let, ko je bilo izvažati skoraj sramota in ko smo rogaški steklarji izgubili ne samo sloves dobro stoječega kolektiva z zelo dobrimi osebnimi dohodki, temveč smo močno zaostali za vsemi, še posebej pa za tistimi, ki so delali samo za domači trg. Takšne razmere so, to je povsem normalno, sprožale vse bolj pogoste reakcije delavcev na svojih organih samoupravljanja in na zborih delavcev. Delavci so zahtevali, naj opustimo izvoz, češ da imamo od tega samo izgubo, in naj se rajši preusmerimo v proizvodnjo za domači trg. Mnogo je bilo treba dokazovati, da moramo pri izvozu vztrajati, in končno se je tudi družbena klima začela spreminjati. Proti koncu sedemdesetih let je začel postajati izvoz vse pomembnejši. V veliko pomoč nam je bilo vsekakor dejstvo, da smo v naši družbi pričeli priznavati izvoz, ga vse bolj poudarjati kot gospodarsko nujnost. Tudi zakonska regulativa je postala ugodnejša za izvoz. In končno smo dočakali čas, ko smo začeli pobirati sadove svoje dolgoletne izvozne politike.' Nastali pa so drugi problemi, saj je bilo treba za vse večji izvoz preusmeriti proizvodnjo in jo prilagoditi vse zahtevnejšemu proizvodnemu programu, ki so ga narekovali tuji kupci. In spet smo bili priče negodovanju, saj so zahteve po vse boljši kakovosti izdelkov postajale iz leta v leto ostrejše. Ves ta čas smo poizkušali predvsem na zborih in na sejah delavskih svetov delavce prepričevali o pomembnosti izvoza ter o potrebi, da delamo bolj kakovostno. Vse bolj smo pogrešali celovitejše informacije o pomembnosti izvoza, o pomembnosti kvalitete izdelkov, o prodaji naših izdelkov v tujini, o kakovostni ravni, ki jo dosegamo v ostri konkurenci slovečih proizvajalcev stekla. Prav zaradi tega je uredniški odbor časopisa »Steklar« sklenil, redno s sestavki o pomembnosti izvoza, o kvaliteti dela za izvoz, o slovesu, ki ga dosegamo med kupci na tujem, o prodaji in reklamiranju naših izdelkov v tujini celoviteje seznanjati delavce steklarne in krajane ter tudi s to obliko informiranja vplivati na zavest delavcev, da je izvažati nujno potrebno. Naša prizadevanja so bila podkrepljena z vse boljšimi izvoznimi rezultati, z doseganjem vse boljših cen, ki so sedaj že tudi do trikrat višje, kot so doma! Sestavke o pomembnosti izvoza, o izvoznih uspehih in nujnosti, da delamo kvalitetno, smo uvrščali in jih uvrščamo na prvo stran časopisa ali med najpomembnejše sestavke. Pri tem poskušamo delavce čim bolj celovito seznanjati z načinom prodaje naših izdelkov, kje se naše steklo prodaja, kako ga trgovci reklamirajo, v kateri kakovostni razred sodimo med ostalimi priznanimi proizvajalci, predvsem pa nenehno poudarjamo kakovost dela. Vse sestavke v zvezi z izvozom opremljamo tudi s slikovnim gradivom iz kupčevega propagandnega materiala ter z mnenji kupcev o naših proizvodih, enako pa tudi predstavljamo naše proizvodne in praktične izkušnje, ki jih pridobivajo naši predstavniki na obiskih pri tujih partnerjih. Ocenjujemo, oziroma trdimo lahko, da se velika večina naših delavcev zaveda pomembnosti izvoza - tako za steklarno kakor tudi za družbo kot celoto - in da so dobro seznanjeni z vso problematiko, ki spremljajo naše skupne napore za nadaljnje povečevanje izvoza, in da smo v teh prizadevanjih dosegli svoj namen. Časopis »Steklar«, ki izhaja kot mesečnik letos že dvanajsto leto v nakladi 1.800 izvodov, pa nudi na svojih šest- najstih straneh formata A4 z obsegom rokopisa okrog 50 tipkanih strani tudi druge informacije, ki delavcem olajšujejo opravljati vsakdanja delovna opravila, gospodariti in upravljati v steklarni, politično in družbeno delovati ter se ustvarjalno vključevati tudi v urejanje pomembnih zadev svojega kraja. Kako smo v nekaj preteklih letih spremljali naša izvozna prizadevanja, kažejo tudi naslovi sestavkov v nekaterih izdajah časopisa »Steklar« 1975/6: Ni razlogov za preplah (Pogovor z direktorjem Djinovskim o prodaji na domačem tržišču in na tujih tržiščih) 1975/12: »Gospodarstvo vodijo komunisti...« je rekel Tito (Poročilo o letni konferenci komunistov in v njem poudarek velikemu deviznemu prilivu iz izvoza izdelkov) 1876/8: Odpovedalo je domače tržišče (V polletnem finančnem obračunu je ugotovitev o nazadovanju prodaje na domačem tržišču za tretjino in povečanju izvoza za dve tretjini) 1978/6: Kje lahko kupimo v tujini naše steklo (Izčrpno direktorjevo poročilo, kdo vse so kupci izdelkov rogaških steklarjev) 1980/6: Uspešno, kot že dolgo ne (V oceni poslovnih rezultatov prvega polletja poudarjeno povečanje izvoza za 27,3% in obeti, da steklarna izvozi v letu 1980 za 7 milijonov ZDA dolarjev 1980/6: Rogaška steklarna v Ameriki (Izvoz v ZDA predstavlja sedaj že kar 82% vsega izvoza, v letu 1980 pre-videno, da steklarna izvozi na tržišče ZDA za 4,900.000 ZDA dolarjev, nadroben prikaz razmer za prodajo stekla v ZDA) 1981/3: Zahteven plan izvoza za letos! (Poudarjena prvenstvena naloga izvoz, ki naj bi dosegel 8,250.000 ZDA dolarjev) 1981/9,9: Doseči planiran izvoz (Ugotovitev, da SR Slovenija zaostaja za načrtovanimi izvoznimi obveznostmi, medtem ko steklarna planske obveznosti na tem področju presega ter s tem odpravljati tudi težave pri uvažanju repromateriala) 1981/8,: Opravljen prvi krog pogovorov (Poročilo o pogovorih s tujimi kupci, ki naročajo rogaške izdelke zaradi dobre kakovosti) 1981/12: ...Še bolj izboljšati kakovost izdelkov! (Poročilo o drugem krogu pogovorov s tujimi kupci, tokrat v ZDA, in prikaz novih dogovorjenih oblik za pospeševanje prodaje na tujem) 1982/3: Izvoziti moramo za 8,943.000 dolarjev (Nadroben prikaz obveznosti steklarne v izvozu vseh slovenskih steklarn, katere delež je 43,5%) 1982/6: Da bo dovolj deviz, izvoziti še več! (Prikaz o likvidnostnih razmerah Jugoslavije in Slovenije, o združevanju deviz in ugotovitev, da steklarna v petih mesecih leta zaostaja za izvoznim planom) 1982/9: Kako obdržati dosedanjo raven izvoza? (Ugodni poslovni dosežki v prvem polletju, zaostajanje izvoznega plana za 1,5%, napoved o povečanih potrebah za združevanje deviz, odločna zahteva po še bolj kakovostnem delu) 1982/10: Za izvoznike dodatna spodbuda (Reakcija na nedavno devalvacijo dinarja za 20% in napoved njenih učinkov za steklarno na eni stami ter zp žepe delavcev na drugi strani) 1982/11: Razmerje jasnejše... (Poročilo po obisku predstavnikov steklarne v ZDA: na ameriškem trgu vlada strahovita konkurenca, zato delegati še bolj zavzeto, kakovostno, do rokov in s čim manj izmeta. In pospeševati prodajo z močnejšim propagiranjem naših izdelkov) 1982/11: Dolga in zahtevna pot... (Izčrpno pročilo, kako potekajo prvi pogovori s tujini kupci do uresničitve zahtevnega izvoznega posla...) 1982/12: 25 let Gallije (nazoren prikaz, kako je potekala akcija za pospeševanje prodaje v ZDA) 1983/11: Čaka nas še veliko dela (Napovedi za izvoz v letu 1984, kakor jih obeta prodajni teden v New Yorku) 1983/12: Že drugič uspešni v Ameriki (Zapis s potovanja zastopnikov steklarne - steklobrusilcev, ki sta v Los Angelesu, San Diegu, Denverju in Portlandu v ZDA v velikih trgovinah propagandno brusila izdelke rogaške in propagirala ročno delo) 1983/12:Macy’sova nagrada brigadi mojstra Ludvika Matka! (Zanimiva gesta dolgoletnega kupca iz ZDA - trgovske hiše Macy’s iz ZDA, ki je nagradila brigado steklarjev, ker so najbolj uspešno izdelovali izdelke zanjo, zlasti serijo Gallia) 1983/1: Zadovoljiv dohodek le v izvozu (Dejstvo, da so se vrednosti tujih valut v razmerju do dinarja v enem letu povečale za 10 do 100 odstotkov, sili k razmišljanju, kaj sploh še delati za domače tržišče. Nekatere izdelke prodajo steklarji v ZDA, preračunano v dinarje po realnem kurzu dinarja, trikrat dražje, kot jih prodajo doma!) V tematski razpravi smo prikazali z grafoskopsko projekcijo fotokopije nekaterih izmed navedenih sestavkov in odgovarjali na vprašanja v zvezi s prikazano uredniško politiko! FRANC VEHOVAR Več kot 250 novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu se nas je zbralo v Cankarjevem domu. A I Nekaj ugotovitev in podatkov o varstvu pri delu Kako varno delamo? Človek se nahaja v okolju, v katerem nanj stalno delujejo najrazličnejši vplivi, ki so lahko zanj ugodni ali neugodni. Varne delovne razmere je mogoče uresničevati le s sodobnimi tehničnimi, zdravstvenimi, organizacijskimi, socialnimi in drugimi ukrepi. To je treba uresničiti in pospeševati vzporedno z organiziranjem in posodabljanjem produkcijskega, tehnološkega in delovnega procesa. Organizacija in politika varstva pri delu pa morata ustrezati posebnim zahtevam proizvodnje, posebnim delovnim pogojem glede na obremenitve pri delu, razvejanosti delovnega področja, obsegu in stopnji nevarnosti ter drugim razmeram, ki vplivajo na uspešno zagotavljanje varstva pri delu v delovni organizaciji. S povezavo vseh navedenih ukrepov in s pravilno začrtano politiko mora biti naš cilj, da si zagotovimo takšne delovne razmere, ki bodo slehernemu delavcu v kolektivu zagotavljale določeno stopnjo varnosti, ki je med najpomembnejšimi pogoji za napredek delovne organizacije. POŠKODBE NA DELU IN NA POTI Evidenca o poškodbah pri delu, na poti na delo in na poti z dela za leto 1983 kaže, da je bilo 144 nezgod. Od teh je bilo 120 poškodb na delu, 13 poškodb na poti na delo, 8 poškodb na poti z dela in 3 poškodbe na službeni poti. OBLIKA IN VZROKI POŠKODB NA DELU Glede na obliko poškodb na delu in na poti je njihova večina lažjega značaja, predvsem pa prevladujejo: ureznine, ubodi, stisnine, padci, opekline in podobno. Vzroki za poškodbe pri delu so predvsem: nesmotrn oziroma nezanesljiv način posameznikovega dela, slabe lastnosti materiala, ki se ga obdeluje, neuporaba osebnih zaščitnih sredstev, neupoštevanje predpisov in navodil iz varstva pri delu, pomanjkljiva organizacija dela, nepoučenost. POŠKODBE PO DELIH TELESA TER POGOSTNOST IN RESNOST POŠKODB Po delih telesa in po njihovi pogostnosti ter resnosti so bile poškodbe v letu 1983, kakor kaže naslednji pregled: DEL TELESA Oči 31 Glava 2 Roka 6 Roka v zapestju 9 Prsti na roki 62 Noga 9 Stopalo 11 Prsti na nogi 2 Več delov telesa 9 Trup I Skupaj 144 Iz pregleda je razvidno, da je največ poškodb na prstih na roki in sicer zaradi loma stekla in padcev tujkov v oko! Pogostnost nesreč oziroma poškodb pri delu in na poti na delo za leto 1983 kaže, da se je na 100 zaposlenih poškodovalo 10 delavcev. Resnost poškodb pa kaže, da je bilo v letu 1983 povprečno izgubljenih na eno nesrečo 5,5 delovnih dni. Obdobni zdravstveni pregledi delavcev so namenjeni predvsem tistim, ki opravljajo dela in naloge s povečano nevarnostjo za poškodbe oziroma za zdravstvene okvare. Na zdravniških pregledih je bilo v lanskem letu 162 delavcev, ki delajo na ogroženih delih in nalogah. V letu 1983 je bilo invalidsko ocenjenih 22 delavcev, od teh v I. kategorijo 6 delavcev, v II. kategorijo en delavec in v III. kategorijo 15 delavcev. Največ invalidsko ocenjenih je bilo zaradi posledic bolezni, in sicer 19 primerov, zaradi poškodb zunaj dela so bili invalidsko ocenjeni 4 delavci, en delavec pa je bil invalidsko ocenjen zaradi nesreče pri delu. Dva delavca sta bila ocenjena zaradi dveh vzrokov, in sicer zaradi bolezni in nesreče pri delu, bolezni in poškodbe zunaj dela. NEKATERE NOVOSTI NA PODROČJU POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA TER ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Spremenjena zakonodaja in samoupravna ocenitev na področju pokojninskega in invalidskega ter zdrav- Tabela 1: Pregled nad poškodbami v letu 1983 in podatki o izgubljenih delovnih dnevih Tozdi Število vseh nesreč Število nesreč pri delu na poti Izpadlih delovnih dni Osnovna izdelava 32 24 8 214 Dodelava 23 22 1 116 Kristal 58 50 8 251 Dekor 15 11 4 92 Servisne dejavnosti 11 9 2 72 Delavska restavracija 3 2 1 30 DSSS 2 2 - 6 Skupaj 144 120 24 781 I stvenega zavarovanja narekujejo uskladitev samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela s to novo ureditvijo. Zakon o zdravstvenem varstvu in ustrezni samoupravni sporazum prenašata uresničevanje večine pravic iz zdravstvenega varstva na delovno organizacijo oz. tozde tudi stroške zdravljenja zaradi nesreč pri delu in poklicnih oboljenj, pa tudi pretežni del nadomestil do 30 dni in nad 30 dni zadržanosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov. Tako bo, npr., stoodstotno nadomestilo osebnega dohodka od osnove samo v primerih, če je delavec zadržan zaradi poškodb pri delu ali poklicne bolezni in če le-ta ni posledica neuporabe zaščitnih sredstev in naprav ter delavčeve malomarnosti pri delu. Tako bo, npr., zaradi poškodbe na delu, za katero se bo ugotovilo, da je vzrok neuporaba zaščitnih sredstev ali de-lovčeva malomarnost pri delu, izplačano nadomestilo osebnega dohodka kot za ostale boleznine. SEMINARJI IZ VARSTVA PRI DELU Poučevanje in vzgajanje delavca za njegovo delo ima velik pomen za preprečevanje delovnih nezgod in obolenj. Namen pučevanja in vzgajanja ljudi o varstvu pri delu je, da vsaka oseba na delu spozna pravilne načine in postopke za uspešno in varno delo. V ta namen smo, upoštevajoč zakonska določila, organizirali seminarje s tega področja, ki še potekajo. Do sedaj so bili štirje seminarji, na katerih so uspešno opravili preizkus znanja naslednji sodelavci: Tozd Dekor, Kozje 1. Planinc Bojan 2. Zupan Anton 3. Ljubej Srečko 4. Kozole Darja 5. Zakošek Marija 6. Čebular Cecilija 7. Brečko Marija 8. Tutnjevič Milan 9. Centrih Marjana 10. Beline Alojz 11. Ulčnik Drago 12. Ljubej Veno 13. Levstik Vlado 14. Kunst Vlado 15. Mramor Drago 16. Kolar Željko 17. Brilej Marija 18. Zakošek Daniel 19. Kunst Marta 20. Lupše Milica 21. Križnik Anton 22. Vertovšek Romana 23. Simunič Anica 24. Bezamovski Štefan 25. Reberšek Slavko A 26. Kukovič Zdenka 27. Klavžer Slavko 36. Kodrim Lidija 37. Pajk Branko 38. Sinkovič Albin 39. Reberšak Martina 40. Volavšek Nevenka 41. Žlender Andrej 42. Štus Daniel 43. Jug Franc — —-----X Za nami so programsko-volilne konference osnovnih organizacij ZKS Pomemben prispevek komunistov V obdobju med 10. decembrom lani in 20. januarjem letos so v vseh osnovnih organizacijah ZKS Steklarne potekale programsko-volilne konference. Njihov glavni namen je bil, obračunati delo v preteklem letu, Izvoliti nove organe in pripraviti delovne načrte za letos... * Iz poročil o delu osnovnih organizacij ZKS in ocen družbenopolitičnih in samoupravnih družbenoekonomskih razmer je bilo razvidno, da so se komunisti vseh osnovnih organizacij v preteklem mandatnem obdobju uspešno vključevali v razreševanje problemov na področju gospodarjenja, pridobivanja dohodka in njegove delitve. Največ pozornosti so namenjali pravičnejšemu in ustreznejšemu nagrajevanju po d»’u, vendar je bilo sporazumevanje med posameznimi tozdi težko; predvsem zaradi njihovih lastnih interesov ali interesov posameznih skupin delavcev. Družbenoekonomski položaj delavcev je bil ugoden, saj je Steklarna v preteklem obdobju uspešno poslovala, pa se je to tudi neposredno odražalo. Kljub takšnemu stanju pa še vedno ostajajo nerazrešena vprašanja na področju dohodkovnih odnosov, zato jim bo v bodoče treba posvečati še več pozornosti. Družbenopolitične razmere so kljub določenim slabostim v preteklosti zadovoljive. Več kot doslej pa bo treba urediti na področju idejnopolitičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja delavcev-komuni-stov, ker je to pogoj za še uspešnejše delo v vseh okoljih in razmerah, M jih v času zaostrenih gospodarskih razmer lahko pričakujemo. Podobno kot vedno, je bilo tudi tokrat kritično ocenjeno delovanje delegatskega sistema oziroma posameznih delegacij in delegatov. Kljub vidnemu napredku je še vedno očitna slaba udeležba na skupščinah posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, prav tako pa ni pravega pretoka informacij med delegati in delegatsko bazo. Skladno s statutom ZKS se bomo morali čimprej pripraviti na akcijsko konferenco na ravni Steklarne. Konferenca naj bi pripomogla k hitrejšemu usklajevanju posameznih vprašanj in k še uspešnejšemu delu osnovnih organizacij ZKS. Po razpravah in razrešnici dosedanjim vodstvom osnovnih organizacij so bili izvoljeni novi sekretariati in sekretarji. Tako je v tozd Osnovna izdelava novi sekretar Josip Mališ, v tozdu Kristal je ostal sekretar Milorad Kračun, v tozdu Dekor Kozje je sekretar Andrej Žlender, v delovni skupnosti skupnih služb pa je sekretar Branimir Gajšek. Novoizvoljenim sekretariatom in sekretarjem želimo uspešno delo. ALOJZ JUHART 28. Videnšek Dragica 29. Bratuša Jože 30. Kotnik Štefka 31. Hladin Jože 32. Bratuša Jožica 33. Štrlek Slavica 34. Grujič Andja 35. Kukič Borinka 44. Štefančič Zinka 45. Bratuša Marjana 46. Mramor Fanika 47. Čepin Cvetka 48. Jug Marta 49. Centrih Marija 50. Majerič Anton 51. Cepin Alojz 52. Gmajnič Drago 53. Klavžar Viktor 54. Gmajnič Janez 55. Klavžar Vida 56. Ferlin Boža 57. Jug Feliks 58. Jurak Sidonija 59. Tutnjevič Štefica 60. Vrb,ek Jože 61. Pristušek Marija 62. Halužan Ana 63. Pristušek Zinka 64. Žibert Marjana 65. Topolovec Dragica 66. Drenški Vidica 67. Matevž Štefica 68. Klakočer Vladimir 69. Novak Franc 70. Sotošek Irena 71. Sikošek Ivan 72 Kovačič Jelka 73. Bašič Osman 74. Klavžar Cvetko 75. Planinc Jože 76. Kodrin Jože 77. Uršič Dušan 78. Selimi Bejruš 79. Čebular Josipa 80. Resnik Martin 81. Planinc Anton 82. Gmajnič Dragiqa 83. Klavžer Branko 84. Tutnjevič Milica 85. Biruš Lidija 86. Polajžer Vinko 87. Bezamovski Srečko 88. Jagrič Karl 89. Fridl Jože 90. Klavžar Slavica 91. Zagorščak Nada 92. Klakočer Janez 93. Resnik Lidija 94. Resnik Silvo 95. Bračun Stanko 96. Možek Vlado 97. Zagorc Antonija 98. Halužan Štefica 99. Šošterič Jožefa 100. Kunej Jože 101. Franko Jože 102. Bračun Marjana 103. Bratuša Franjo 104. Strnad 'Albin 105. Centrih Peter 106. Bračun Milena 107. Kladušek Zdenka 108. Bezamovski Anton 109. Vodeb Marija 110. Osojnik Alojz 111. Turk Dragica 112. Čebular Herman 113. Ivanc Milena 114. Strnad Cecilija Kozjanski motiv... foto Z. Novak 115. Fenrih Vlasta 129. Humski Josip 116. Gradišek Jože 130. Rusi Vlado 117. Raj gl Marjan 131. Štruklec Vjekoslav 118. Kladošem Marija 132. Bastašič Roman 119. Šumej Franc / 133. 134. Rusi Jože Pirš Karel * ’ Tozd Servisne dejavnosti 135. Križanec Franc 120. Habijanič Stanko 136. Škrabi Jože 121. Mlinar Drago 137. Kovačič Branko 122. Koražija Viktor 138. Lipnik Avgust 123. Žgajner Ivan 139. Inkret Janez 124. Koražija Anton 140. Šimek Marjan 125. Cvetko Franc 141. Janžek Martin 126. Anderlič Janez 142. Peer Marjan 127. Jug Anton 143. Halušan Štefan 128. Ogris Jože 144. Podhraški Franjo 145. Murko Anton 146. Kamenšek Mirko 147. Belcer Konrad 148. Kunštek Vlado 149. Štruklec Milan 150. Murko Anton 151. Plavčak Miha 152. Žgajner Franc 153. Zbil Jože 154. Lampret Herbert 155. Plavčak Janez Tozd Osnovna izdelava 156. Širec Anton 157. Hrepevnik Branko 158. Drofenik Franc 159. Drovenik Anton 160. Krumpak Anton 161. Boršič Mirko 162. Špiljak Vinko 163. Humski Jože 164. Herček Ivan 165. Bedenik Jože 166. Živičnjak Milan 167. Bele Karl 168. Sabi jak Mato 169. Petreski Dušan 170. Kamenšek Ivan 171. Bračun Anton 172. Mikša Anton 173. Anderlič Vinko 174. Podhraški Stanko 175. Boršič Drago 176. Krušič Jože 177. Canaki Zvonko 178. Galun Franc 179. Godec Albin 180. Kidrič Franc 181. Strašek Jože 182. Stančin Franjo 183. Ozvaldič Anton 184. Furjan Ivan 185. Ivankovič Ilija 186. Očko Ivan 187. Bursač Nikola 188. Zupanič Franc 189. Srbčič Vinko Tozd Kristal 190. Hrup Vlado 191. Kračun Milorad 192. Kampuš Martin 193. Terčič Maks 194. Sekirnik Alojz 195. Šestan Ivan 196. Holešek Karl 197. Kubale Alojz 198. Pelko Leopold 199. Barič Milan 200. Gorišek Anton 201. Melcer Rihard 202. Masnec Milica Tozd Dodelava 203. Obradovič Vojo 204. Starček Zlatko 205. Mikša Vjekoslav 206. Boršič Josip Delovna skupnost 207. Pešič Zora BRUNO SVERKO Polletna konferenca domske skupnosti Steklarske šole Veliko storjenega »Namen domskega samoupravljanja je doseči zavest o vključevanju učencev v domsko življenje In v širše okolje doma. Domska skupnost mora učence oblikovati za samoupravljanje, kar pomeni, da morajo v domovih tudi samoupravno živeti.« Tako se glasi 1. člen Statuta domske skupnosti učencev Doma Steklarske šole, v katerem so podrobneje opisane naloge skupnosti in njenih šestih komisij! V lanskem septembru so učenci izvolili člane domske skupnosti in člane komisij. Kot je že povedano, deluje šest tričlanskih komisij, ki na posameznih področjih vodijo in usmerjajo delo. Devetčlansko predsedstvo skupnosti sestavljajo: predsednik predsedstva, predsednika 1. in 2. vzgojne skupine ter predsedniki komisij - učne, socialno gospodarske, kulturne, hi-giensko-zdravstvene in športne komisije ter komisije za medsebojne odnose. V prvi polovici tega šolskega leta je imelo predsedstvo skupnosti štiri sestanke. Posamezne- komisije pa so se sestale najmanj enkrat mesečno ali po potrebi. Največkrat obravnavana vsebina na sestankih je bila: učni uspeh, -delovanje posameznih komisij, problemi glede hrane, obravnava predlogov za pohvale in nagrade, sprejem letnega načrta vzgojnega dela v domu in pravilnika o postopkih in merilih za izrekanje vzgojnih ukrepov, volitev’ delegata za svet Steklarske šole. Na polletni konferenci domske skupnosti, ki je bila 16. februarja, smo analizirali svoje delo ter zaslužne učence nagradili s knjižnimi nagradami in pisnimi pohvalami ter priznanji. Posamezniki pa so bili na konferenci ustno pohvaljeni. Knjižne nagrade so prejeli: Darko Rupret, Ksenija Gorjup, Zinka Zmajček, Slavko Posilovič in Milica Mikša. Priznanja in pohvale so prejeli: Marija Firšt, Branka Cesarec, Rudi Ceraj, Ivan Zakošek, Marija Bah, Elizabeta Zakošek in Anica Krofi. Na konferenci je bilo predloženih devet poročil devetih članov predsedstva, torej: predsednika domske skupnosti, predsednika 1. in predsednika 2. vzgojne skupine ter predsednikov šestih komisij! Iz poročil je namreč razbrati, da je bilo veliko storjenega. Toda tudi napake, ki so se vtihotapile v naše delo in življenje, niso bile zamolčane. Zavedamo se namreč, da je napake treba najprej priznati in jih nato odpravljati. Glede udeležbe tovarišev, ki smo jih povabili na konferenco, pa smo bili razočarani. Konference so se poleg učencev udeležili le še sekretar osnovne organizacije ZK Steklarske šole, predsednik osnovne organizacije ZSMS - zaposlenih, pedagoški vodja in vzgojitelja. Vprašujemo se, zakaj ni bilo nobenega predavatelja, nobenega učitelja praktičnega pouka in še nekaterh vabljenih? Ali vas delo nas, mladih, res ne zanima? Vam je vseeno, kaj delamo? Ali pa gledate na nas in naše delo podcenjujoče? Ta vprašanja seveda ne veljajo za tiste, ki se iz opravičljivih razlogov niste odzvali našemu vabilu! MARIJA BAH, predsednica domske skupnosti Polletno poročilo Učno in vzgojno delo v Steklarski šoli Predstavljamo kratek pregled o delu In uspehih učencev Steklarske šole v prvem polletju šolskega leta 1983-1984. Prvo polletje na Steklarski šoli Ob koncu prvega polletja naredimo analizo polletnega dela učencev in učiteljev. Z uspehom učencev seznanimo starše in štipenditorja, učenci pa svoj učni uspeh lahko spremljajo že med šolskim letom. Analiza polletnega dela je tudi priložnost, da sprejmemo ukrepe, ki bodo omogočili boljše delo in boljši učni uspeh učencev. Na šoli je izdelalo 80% učencev. To je bistveno več kot ob prvi redovalni konferenci. Najbolj problematičen je učni uspeh v 2. letniku, v katerem se pri posameznikih število nezadostnih ocen povzpne celo na 5. Posebej problematični so naslednji predmeti: matematika, fizika, kemija in tehnologija stekla v 2. razredu. Pri teh predmetih bodo morali učenci in učitelji vložiti mnogo truda, da bodo premagali nastale težave. Na redovalni konferenci so bili sprejeti naslednji ukrepi: 1. Opraviti pogovore s starši, učenci, predstavniki štipenditorja in šole. Ti pogovoru so bili med zimskimi počitnicami. Rezultati: preusmeritev dveh učencev - štipendistov Steklarske šole - v manj zahteven program in spremljanje učnega uspeha učencev, ki so štipendisti steklarne »Boris Kidrič«. Ti učenci so morali do 29. februarja popraviti polovico nezadostnih ocen. Za spremljanje so zadolženi razredniki in pedagoški vodja. 2. Obvestiti štipenditorja o vseh učencih z nezadostnimi ocenami, da bi o tem razpravljali v samoupravnih organih. 3. Dopolnilni pouk za učence z nezadostnimi ocenami. 4. Omogočiti učencem popravljanje nezadostnih ocen že v polletnih počitnicah. 5. Z najbolj problematičnimi učenci narediti posamične programe dela. Zadolženi razredniki. Večina navedenih ukrepov je že izvedena, ostali bodo izvedeni v drugem polletju. V sodelovanju šole s starši in štipenditorjem bomo poskusili doseči čim boljše rezultate dela. Učenci pa se bodo morali mnogo bolj potruditi, da bodo osvojili predpisani program, saj šola od predpisanih programov ne sme odstopati. Zidar-šamoter Mirko Kamenšek pri remontu komore za predgrevanje steklarskih loncev -foto Z. Novak Sodelovanje šole s starši V prvem polletju smo imeli dva roditeljska sestanka. Prvi je bil skupen. Na njem smo staršem predstavili tudi pomen in potek učenja. Po skupnem delu so starši dobili tudi informacije razrednikov. Drugi roditeljski sestanek so sklicali razredniki. Na njem pa so s starši obdelali predvsem probleme, ki so značilni za posamezen razred. Proizvodno delo - delovna praksa V prvem polletju so opravljali proizvodno delo učenci 2. in 3. letnikov. Na proizvodno delo so odšli k svojim štipenditorjem. Tudi nagrajevanje proizvodnega dela je letos poenoteno, saj se vsi organizatorji proizvodnega dela držijo usmeritev posebne izobraževalne skupnosti za kemijo, farmacijo, gumarstvo in nekovine in gospodarske zbornice. V drugem polletju bodo opravljali proizvodno delo še učenci 1. letnikov. Za njih bo to prvi stik z delom, za katerega se usposabljajo. Ce bodo učenci tudi v vašem delovnem okolju, brigadi..., pomagajte jim in jim svetujte, saj bodo že čez nekaj let to vaši sodelavci! Pogled na Steklarsko šolo - foto F. Pak Kako je potekalo delo v domu učencev v 1. polletju? Učni uspeh učencev V domu je 59 učencev (24 fantov in 35 deklet. Srednji program obiskuje 43 učencev, skrajšan program pa obiskuje 16 učencev. Ob prvem polletju je razred izdelalo 47 učencev ali 81% (ocenjeno 58 učencev). V primerjavi s prvo redovalno konferenco se je učni uspeh izboljšal za 13,2%. Po prvi redovalni konferenci smo uvedli dodatne učne ure za učence, ki so imeli negativne ocene, pomoč boljših učencev slabšim učencem (skupinsko učenje), redno spremljanje učnega uspeha (vzgojitelj in učna komisija), posamični pogovori z učenci, ki so imeli negativne ocene, organizacija dopolnilnega pouka v šoli in podobno. Sodelovanje učencev v uresničevanju vzgojnega programa Učenci so sodelovali pri pripravi načrta vzgojnega dela za vzgojno skupino. S tem so izbrali oziroma predlagali tčme za pogovorne ure. Vzgojni program smo uresničevali z dokaj delovnim vključevanjem učencev v delo vzgojne skupine. Sodelovnje učencev v interesnih dejavnostih Večina domskih učencev je vključena v enega ali več krožkov in sekcij. V prvem polletju smo organizirali med-skupinska tekmovanja v šahu in streljanju. Naš dom je organiziral področno tekmovanje v šahu (meddomsko tekmovanje celjske regije), udeležili pa smo se področnega strelskega tekmovanja, ki ga je organiziral Dom učencev kmetijske šole Šentjur pri Celju. Na kulturnem področju so učenci sodelovali pri pripravi programa za novoletni ples ter pripravljali mesečne plese z zabavnim programom. Samoupravna organiziranost učencev Temeljna enota domske skupnosti je vzgojna skupina, ki ima svojo organizacijsko obliko in organe. Na sestankih vzgojnih skupin, predsedstva domske skupnosti in komisij so obravnavali vsa vprašanja iz življenja in dela doma. Na polletni konferenci domske skupnosti so predsedniki vzgojnih skupin, domske skupnosti in predsedniki komisij poročali o delu v prvem polletju. Iz poročil je razvidno, da so vzgojne skupine, predsedstvo skupnosti in komisije dobro delale v prvem polletju ter izpolnile zastavljeni program dela. MARJANA BRADIC, prof,-pedagoški 'rodja Rubrika za naše vojake Pišite nam! Ponovno se je nabralo nekaj pozdravov od naših delavcev, ki služijo vojaški rok. Kljub temu, da smo pripravljeni uvesti stalno rubriko za naše vojake, pa se le-ti ne oglašajo s pozdravi ali prispevki. Tokrat so prispeli le dve razglednici in krajše pismo. Njihovo vsebino objavljamo v celoti: Vsi skupaj prejmite lepe pozdrave od vojaka Branka Posiloviča iz Poža-revca. Kadrovske zanimivosti 17. Prišli V januarju so prišli med nas: v tozd Osnovna izdelava za odnašal ca Jože Podhraški in Franc Žerak; v tozd Krista za steklobrusilca Ivan Pavlekovič in Josipa Žlabravec ter v delovno skupnost skupnih služb za skladiščno delavko Djusta Junčaj ter za prevzemno k'ontrolorko I Dragica Turk, ki je bila premeščena iz tozda Dekor. Vsem novim sodelavkam in sodelavcem želimo, da bi bili pri delu kar najbolj uspešni in da bi se prijetno počutili v našem kolektivu! Odšli V januarju so zapustili naš kolektiv: iz tozda Osnovna izdelava odnašalei: Drago Benedikovič in Zdravko Krklec, ki sta odšla v JLA ter Drago Fideršek in Dušan Tanšek, ki sta bila izključena; krogličarji: Jože Lah, Albert Rep, Josip Solman in Martin Sol-man, ki so vsi odšli v JLA, ter pomoč- Prejmite lepe pozdrave iz Bara od nekdanjega sodelavca, sedaj vojaka Jožeta Laha. Uredništvo »Steklarja« prosim, da mi pošilja Steklar na moj naslov! Ob tej priložnosti pozdravljam vse sodelavce - pihalce pri II. peči in tudi druge. Pozdravljam tudi vse člane TIGD steklarne in vam želim, da bi še naprej uspešno delovali in bili vedno pripravljeni pomagati v nesreči. Na koncu vas še enkrat prijateljsko pozdravlja čuvaj meja Jože Lah! Zdravo tovariši in tovarišice! Najprej vsem lep pozdrav, ko vam ga pošilja vojak Moma Nikolovski. Oprostite, ker se nisem tako dolgo javil. Lahko napišem, da mi za sedaj še kar hitro minevajo vojaški dnevi. Želim si, da mi pošiljate »Steklarja«! Za enkrat toliko od mene. In še lep pozdrav? Momo Nikolovski, Ribnica nik na stiskalnici Ivan Halužan, ki je umrl; iz tozda Kristal steklobrusilec II Franc Strašek in steklobrusilca II Branko Posilovič ter Marjan Starove-ški, ki so odšli v JLA, in označevalka II Marija Vozlič, ki je odšla po odpovedi; iz tozda Dekor steklobrusilca II. delovnega področja Milan Polutnik in Miroslav Trünk ter steklobrusilec I. delovnega področja Anton Kramer, ki so vsi odšli v JLA: iz delovne skupnosti skupnih služb prevzemna kontro-lorka I Rozalija Pereti, ki je odšla po odpovedi Rodili so se V januarju so se rodili našim sodelavkam in sodelavcem tile nasledniki: Valentina Bele - Zlatičina hči, Matej Gradecki - Marijin sin, Melita Jug -Marinin sin, Zlatica Kecur - Brankina hči in Danijel Poredski - Ljubičin sin. Staršem čestitamo za veseli dogodek, novorojenčkom pa želimo mnogo sreče! Poročila se je V januarju se je poročila naša sodelavka Marjana Boršič - poročena Hrepev-nik. Želimo ji mnogo sreče na novi življenjski poti! ZDENKA SITER Upokojili so se...______ Regina Lepan Decembra je odšla v zasluženi pokoj naša dolgoletna sodelavka Regina Lepan. Regina se je rodila 4. septembra 1935 v Rjavici, druga med tremi otroki v rudarski družini. Že v ranih otroških letih je okusila, kaj pomeni izguba enega izmed staršev, ko ji je umrla mati. S štirinajstimi leti se je zaposlila v našem kolektivu kot stekloslikarka. Bila je vestna in marljiva. Kljub težavam, ki jih vsakomur prinaša življenje, je imela Regina za vsakogar prijazno in toplo besedo; do vseh je imela enako lep in human odnos. Zato jo bomo obdržali v prijetnem spominu! Regini želimo, da bi svoj zasluženi pokoj še mnoga leta uživala v svojem prijetno urejenem domu, ki si ga je ustvarila z možem, ter v krogu otrok in vnučkov! Ivan Kidrič Osmega februarja letos se je od našega kolektiva poslovil naš Ivan. Iztekla se je tudi njemu delovna doba... Ivan Kidrič se je rodil 13. decembra 1935 v Spodnjem Sečovem pri Rogaški Slatini v družini s petimi otroki. Tudi njemu ni bilo lahko v otroštvu. Oče je sam preživljal številno družino, zato je moral Ivan kot štirinajstletni fantič že zarana na delo. Ker je Steklarna takrat rabila mlade fante, se je tam tudi zaposlil. Delati je začel 2. januarja 1950 kot odnašalec pri peči. Zdravstvene raz-mere in potrebe po brusilcih so zahte- V januarju 1443 delavcev V januarju letos je bilo v Steklarni »Boris Kidrič« zaposlenih 1.443 delavk in delavcev, od teh v tozdu Osnovna Izdelava 434, v tozdu Dodelava 163, v tozdu Kristal 384, v tozdu Dekor 170, v tozdu Servisne dejavnosti 76, v tozdu Delavska restavracija 22, v tozdu Naše steklo 12 In v delovni skupnosti skupnih služb 182. V januarju je prišlo med nas 5 novih delavk In delavcev, zapustilo pa nas jih je kojil vale, da se je leta 1951 Ivan začel učiti novega poklica. Priučeval se je v takratni učni brigadi v brusilnici. Hitro se je vključil v delo mladinske organi- Dolgoletna sodelavka Regina Lepan se je tudi upokojila... ‘ zacije ter sodeloval tudi na brigadirskem delu na progi Banja Luka-Doboj in sicer kar dva meseca. Bil je tudi udarnik. Sodelavcu v spomin Ivan Halužan S trpko bolečino v srcu smo vsi, ki smo ga poznali, sprejeli vest, da je umrl Ivan Halužan... Ni dolgo tega, 13. januarja, smo se za vedno poslovili od sodelavca, ki je delal v tozdu Osnovna izdelava. Pokojni Ivan se je rodil leta 1943 v mali vasici Poredje. V zelo skromni kmečki družini, kjer je bilo več otrok, je bil prisiljen, poiskati si zaposlitev, da je preživljal sebe in pomagal staršem. Njega prva zaposlitev je bila v Straži leta 1958, dve leti pozneje pa je Ivan dobil delo v steklarni »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini. Začel je pri peči kot stiskalec in odnašalec stekla. Volja in ljubezen do steklarskega poklica sta Ivana dokaj hitro pripeljali do krogličarja. To delo je opravljal vse do služenja vojaškega roka. Po končani vojaški obveznosti 1964. leta je postal nabiralec dna, vendar je imel željo postati pomočnik oziroma nekaj več v svojem poklicu. Tudi ta želja se je pokojnemu Ivanu uresničila, tako da je bil zadnji dve leti pomočnika na stiskalnici. To delo je zelo cenil in ljubil, toda usoda je odločila, da tega dela ni opravljal dolgo, saj je umrl mnogo prezgodaj, poln ambicij in delovne zagnanosti. Pokojni Ivan Halužan je dokaj hitro ustvaril dom in družino v Prišlinu, toda prerana smrt mu ni dovolila, da bi užival sadove svojega dela, ki jih je ustvaril s pridnim in trdnim delom. Našega sodelavca smo poznali kot dobrega tovariša in pridnega delavca, posebej pa se ga spominjajo in pogrešajo delavci iz skupine, v kateri je delal. V spominu vseh, ki smo ga poznali, nam bo ostal Ivan takšen, kot je bil; iskren, skromen ter skrben za dom in družino! franc Zupanič Franc Prevalšek Kot dvajsetleten fant je Ivan odšel v vojsko. Po dveh letih se je vrnil v svoj kolektiv. Tako je delal vse do leta 1974, ko je bil postavljen za delovno mesto mojstra-brigadirja. To svoje delo je opravljal uspešno vse do upokojitve. Ivan je deloval tudi v družbenopolitičnem življenju. Tako je bil večletni odbornik v skupščini občine Šmarje pri Jelšah. V kolektivu pa je bil večkrat član delavskih svetov. Zadnji dve leti je zelo uspešno opravljal funkcijo predsednika izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata tozda »Kristal«. Ivan se je poslovil od nas in mu želimo v nadaljnjem življenju zdravja in zadovoljstva v krogu svoje družine in da bi se še večkrat oglasil v kolektivu! Franc Prevalšek Franc Prevalšek se je rodil leta 1928 v Stojnem selu. Že kot mlad fant je moral prijeti za delo. Najprej se je zaposlil v steklarni Straža v sosednji republiki, nato je odšel v Hrastnik, kjer je delal v rudniku. Domači kraj pa ga je priklical nazaj, tako da se je zaposlil v naši steklarni. Najprej je delal v grobi brusilnici, potem pa je delal v stari kislinski polimici, kjer so steklo še namakali z roko. Ko smo dobili nov obrat za kemično poliranje, je bil Franc premeščen kot nevtralizator odpadnih vod. Tu se je tudi upokojil... Želimo mu, da bi mnogo let užival v pokoju! SODELAVCI Za razvedrilo... Nagradna križanka 113 Med reševalce nagradne križanke št. 113 bomo z žrebom razdelili za 490 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 200 dinarjev, drugo nagrado 160 dinarjev in tretjo nagrado 130 dinarjev. Prosimo reševalce, naj vsakdo odda le po eno rešitev! Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa najpozneje do 15. marca jo oddajte v skrinjico za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na ovojnico: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 113 Za nagradno križanko št. 112 je žreb namenil prvo nagrado 200 dinarjev Lidiji Ljuljdjuraj, drugo nagrado 160 dinarjev Lojzetu Korezu in tretjo nagrado 130 dinarjev Ljudmili Mašera. Nagrajencem čestitamo! Rešitev križanke št. 112 - vodoravno: brušenje grl, Akita, alka, karate, Ops, animator, T, Z, Branik, pire, avto, Anam, jek, marmor, Rafael, Arabija, Ita, DE, šipa, akacija, N, EL, ovira, Fani, kes, Beba, marec, Caracas, Irene. UREDNIŠTVO lÄÜhJI M Ih* / «H KISIK s/o/, slikar (LOJZE') ZA VESTy jv A Avli Os r MAŠ/ bAVJV/ TfiED/vj- K/ PRE&/- VALC/ SLOV- MESTA reka V AMGL/J/ EUM. /gralka (/TA) GLAVM/ STEV- M/K CEM- TAAL/V/ KOM/TE mada— ljevamje GESLA iHslHr ww PIDf V, t 1 1 1 V DOLoČE-KA KOTA TO 7X4-JA/JJU .säsgjfl In tv« n s ja/ m/amec. ZVEZKA JEŽA VA V ZbA Dušik buuov- ŠČ///A A. ČRKA UŽIVALEC MAM/L /ME ZA JUL/J /V avgust STEKLAR L/VOZ AS4 TJ KS 4 KRIŽEV- CI KLO/b KA/J/ZEV- K/KOV Z/&A/4 0&/06A V PILO— Z O P/J/ 6/tje, STV/)R GRAD- REM/bE. LOVObJA TEK * iOG/UJA MAŠCE- VAMJA VSK/KTRi b/KoboR- b/ 6o2I>a/4 ZVEK t, OSUfMA MORSKA X>M L/SA/JEN TJZAK TL E S MUCE- M/K L/TERARIJA z/Asr TRESKAJ M, ov/RA R/MSKA bOS/JVJA 6AJE- SLOVM/ TRV/ LETALEC /6A A Lee KLAV/RJ4 OTOK V ,A,bO»Z- TREAl- VALKA irske DRUGO /ME ZA TA J LAK D GLAS, ZVOK‘ /ZENSKO mesto DUŠA UMRLEGA PR! STAR/E sldvamm /ZVKJa// SVET - ZJbETEK P&' Ko-Jakk/ J/. T/JfSK/ KRALJ AMERC/J BLAGA J MA earlovac TE c f/A/S KO J E ZB K O /VAM LIKAR MAJ PR/ štatem- &ERGU ŽEA/SK4 X/MSKA ŠT. So o /JAbA- LJEVAKJ, GESLA 1 1 Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Zvezdana Dangubič, Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Franc Vehovar in Franc Županič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Franc Vehovar. Tajnica uredništva Vida Juhart - Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj — Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič« 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič - in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 1800 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana