Pošimna plačana v gotovini. Sped. in abb. pot. s. Gr. ID^HflSHaiOEK 1* <*T »S*aT«< ^ UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Orzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru. KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAK ,Č ET R T EK Poštni iekovni rahtn i*. 217MM Leto II. Štev. 25 GORICA DNE 20. JUNIJA 1946. Cena L. 4.- Človeške slabosti v Cerkvi Po nauku velikega apostola po-gt nskih narodov sv. Pavla .je cerkev skrivnostno telo Kristusovo, to se pravi: je dobro organiziran i nadnaravna druida, v 'kateri Kristus sam živi in deluje, trpi in zmago je. Kristus jo temu skrivnostnemu organizmu glava, od katero potek i vse življenje milosti, vse pravo notranje razsvetljenje in vso zdravo zunanje vodstvo. To svoje skrivnostno življenje nadaljuje Kristus 'T svoji cerkvi, v vernem ljudstvu in posebej še v cerkvenih predstojnikih skozi vsa stoletja in ga bo nadaljeval do konca dni. Božji element v cerkvi Kakor stri pa v Kristusu dve naravi, božja in človeška, tako se tudi v cerkvi, v tem skrivnostnem Kri siusu, pojavljata vedno božji in človeški element. Božji je v cerkvi zaklad verskih in moralnih resnic, božji so sveti zakramenti, božja je evharistična daritev, božja je temeljna organizacija svete cerkve; vse te je brez pogreška m nespremenljivo. Je pa v cerkvi tudi marsikaj človeškega in to je včasih slabotno ter spremenljivo. Ti, ki cerkev vladajo, ki zakramente dele in evharistično daritev opravljajo, so pač ljudje In ljudje imajo vedno svoje slabosti. Nobeno posvečenje, no du-luvniško no škofovsko, ne odvzame človeku vseh slabosti; vedno so mo ia človek bojevati proti moralnemu zlu, včasih zmaga in včasih pate. -Posamezni cerkveni predstojniki lahko padejo v zmote, se pregre-še proti krščanski morali, store kako krivico; sploh vse, kar izhaja iz človeških slabosti, se lahko pri-l eti tudi cerkvenim predstojnikom. Tako je tudi papeški prestol i-mel že vsakovrstne naslednike svetega Petra. Veliko odličnih mož je že sedelo tam. Nobena država, noben narod se ne moro ponašali s tako vrsto odličnjakov. Od 260 papežev jih 78 častimo kot svetnike, men timu je več kot 30 svetih mučencev, ki nogi drugi so so odlikovali po u-čenosti, po organizatorskem talenta, po svojem velikem vplivu na vse kulturno življenju evropskih in izve nevropskih narodov. Človeški element v cerkvi Od druge strani pa tudi koliko slabosti je žc bilo tam. Niso bili vsi nasledniki svetega Petra kos svoji visoki službi, nekateri so onečastili apostolski sedež z nepohvalium živ-ijenjom. Najslabše je bilo v 10. in 11. stoletjg, k° so bili papeži odvisni c d mogočnih političnih strank •»* Rimu in volitev ni bila .prosta. Če bi bila cerkev vedno prosta v nameščanju svojih služabnikov in se ne bi v to zadevo vtikala no državna oblast ue politično stranko, koliki bel,jo bi bilp pa svetu! Dalje, kak) žalostno je bilo, ko sp bili papeži pod vplivom francoskih kraljev in i-o zapustili Rim ter so stolovali v iraiubji. To je pozneje povzročilo veljke zmede, ko so bili poleg legitimnega papeža izvoljeni še drugi nepostavpi papeži. Hvala Bogu, da so v zadnjih 500 letih ta nesreča ni voč ponovila in je bilo sanio še v 15. in 17. stoletju par slabih papežev. Prod s farizejstvom l Površni ljudje, posebno taki, ki sami ne žive pošteno, se farizejsko spotikajo nad tem in bi hoteli z grehi cerkvenih poglavarjev svoje lastno pokriti ali opravičiti. No bo šlo! Vsi bomo umrli, vsi pridemo pred sodbo božjo in tedaj bodo cer-kvoni poglavarji odgovarjali za svoje grehe, mi pa za svoje. Takrat bo glavno vprašanje, ali smo tak) živeli, kakor cerkev uči. Površni ljudje, pravimo, se spotikajo, resno misleči pa vidijo prav v teh slabo, stih, da je oerkev božja ustanova. V cerkvi Kristusovi je bilo v teku stoletij m je tudi sedaj toliko člo voskih slabosti, da bi bilo cerkve že davno konec, če bi ne bila božje d ; lo in če bi no bil Kristus sam oživ ljajoča giava vsega tega organizm i Št uekatoliški zgodovinarji, n. pr. protestantski Gregorovius, so se čudili, kako je moglži cerkev prestali take krize, ki bi bile upropastilo vsako drugo, tudi najmočnejšo državo, in so prav v tem videli dokaz, da jo cerkev nepremagljiva Rod tistih, ki v svojem farizejskem spotikanju kažejo na pogreške cerkvenih predstojnikov z oči vidnim namenom, da bi verno ljud tlvo izgubilo zaupanje do cerkve ir odpadlo od svete vere, ta rod še m izumrl. Ko se pa tolika škoda deta našemu ljudstvu, ue moremo in ne smemo molčati. Zato vam v nasled njem damo nekaj zdravih smernic, ki nam jih narekuje krščanska mo rala in skrb za ljudski blagor ter so v sedanjih zmedah nad vse po-trebne. Pišemo pa odprto in jasno, de ne bo nesporazuinljenja. Nobene zmote in krivice ne zagovarjamo Znajte predvsem, da od naše strani boste zaman pričakovali, da b< imenovali belo, kar jo črno, ali da bi, kar je krivično, zagovarjali. So v razimo sleherno krivino, naj jo i ( čeuja svetna ali cerkvena oseba. Krivica krivica. Vprašanje je l<*. kako popraviti krivico, kako preprečita to, kar je v cerkvi človeško, slabotno in napačno. In tu žal ne gredo vsi pravo pot, ker šč nekateri no zmenijo za vekotrajne resnice krščanske morale in jim inč ni mar pravi ljudski blagor. Spoštujemo in zahtevamo spoštovanje do avtoritete! So, ki javno govore in javno pišejo o pogreških cerkvenih predstojnikov. Pomnite predvsem, da ni vse res, kar pišejo, marsikaj je iz mišljotina ali pa sloni na napačnih informacijah. Pa tudi če bi bilo vse ics, je ta pot pogrešena pot. Pogre-f-cna prvič, ker se na ta način kri-\ ica ne poravna in so pogrešek no odpravi, pa tudi ljudstvo nima od takega berila nobene koristi. Vsak pravi rodoljub bo nudil ljudstvu, kar ga dviga in žlahti, no pa tega, kar ga demora I žira. Pa ne le, da se po tej I oti nič koristnega ne doseže, an puk tako se dela ljudstvu neizmerna škoda. Če je cerkveni predstojnik res kaj zagrešil, ali naj zato ljudstvu kradete največji in skoz j piani zaklad, ki ga ima, sveto vero. zaupanje do cerkve? Mar ni to zločin čez vse zločine! In kaj boste dali ljudstvu v nadomestilo, potem ko ste mu sveto voro omajali? Alt boste narod reševali s ponočevanjem, s plesi, s popivanjem, z nemoralnim življenjem? Saj vse to pride, če ljudstvo ne mara več za cerkev. Če pa narod moralno propade, ga noben političen, noben socialen pro gram 110 bo voč rešil. Tretjič je tista pot pogrešena, kor ruši temelj vsega družabnega reda: spoštova- nje do avtoriteto. Tadi če jo cerkveni predstojnik nekaj zakrivil, ludi če ga no morete spoštovati kot človeka, spoštujte avtoriteto, ki jo ima, dokler jo na svojem mestu, ker avtoriteta jo sveta, je božja, saj jo ni oblasti, ako 110 od Boga. Recimo, da je v kaki družini oče pijanec ali da mati preklinja. Slabo jo io, ven dar sta oče in mati, imata za otroke božjo avtoriteto ter prav radi toga no neha božja zapoved, ki pravi: Spoštuj očeta in mater! In otroci, ki bi okoli pravili ali pisali, da jo oče pijanec ali, da m:>ti preklinja, bi hudo grenili proti božji zapovedi. Tisti, ki tako javno pišojo proti cerkvenim predstojnikom, niti ne pomislijo, da žagajo vejo, na kateri sami sede. Ljudstvo namreč, ki bo izgubilo spoštovanje do božje avtoritete, bo znalo -tildi s tistimi svoji mi voditelji obračunati, ki so ga nahujskali zoper gerkveno oblast. Prava pot, da se uered odpravi Ta pot je torej docela progrešeaia Kaj naj potemtakem storimo, da krivico popravimo, ne da bi so proti avtoriteti pregrešili? Vsakdo se pač h. h ko pritoži, ustno ali pismeno, direktno aii potom druge osebe, najprej pri tistem, o katerem misli, da je krivico storil. Tam no pa v uredništvu kakega lista, naj reče: to se mi ne zdi prav, prosim popravite! V slučaju nepovoljuega odgovora je odprta pot na višje instance. Saj je cerkev dobro organizirana družba in ima tudi višje oblasti, ki bodo dobro dokumentirano tožbo pretresle in potrebno ukrenile. To, vidite, se pravi pošteno 111 možato postopati, ne la bi ljudstvo kaj škode 1ij >elo. Molite za predstojnike! Vendar to še ni* vse. Mi bi radi vse tisto, ki javno pišejo proti cerkvenim predstojnikom, vprašali, če v udi kuj molijo zanje. Če ne molijo, je to velika pomanjkljivost. Izza a-postolskih časov do danes so pravi kristjani molili za svojo cerkven v predstojnike. Vsem priporočamo tako moliteV; več bo izdala, kakor to, kar v časopisih pišete in berete. Najglasnejši reformatorji so najbolj potrebni svoje lastne reforme Končno bomb pa še vsem tistim, ki se smatrajo za poklicane, ecz cerkveno predstojnike javno soditi in 1 c tern takem cerkev božjo reformirati, priporočili, naj prično z reformo pri samih sebi. Saj upravičeno dvomimo, da so tisti, ki pri ljud s;vu majejo zaupanje do cerkve, res dobri in dovršeni kristjani. Izderi najprej hlod iz lastnega očesa in potem skušaj potegniti smet iz očesa svojega brata, tako oas uči Zveličar. Cerkev Kristusova so pa tla na dva načina reformirati. Kako jo je reformiral Martin Luter, ki je divjal proti cerkveni oblasti, sam pa je, nezvest svojemu svetemu poklicu, nečedno živel, , to menda veste. In koliko gorja je spravil ua.l svoj narod, vam jo tudi znano. Big varuj naš narod takih reformatorjev! Vse drugače je reformiral cerkev sveti Frančišek Asiški, ki je v otroški ydanosti do svetega Očeti, s svojo veliko spokornostjo in s svojim angelsko čistim življenjem dvigal vse svetne in cerkvene kroge iz tedanje propalosti k boljšemu življenju. Pravu reforma.« In prav take zdrave versko moralne reforme je naš narod nad vse 1 otreben. Sa.i precejšen dol naših ljudi, posebno v mestih in predmestjih, živi tako nekrščansko ia nemoralne, da se mora vsakemu dobremu kotoliuu in vsakemu pri vomu rodt ljubu krčiti srce. Pone kcd so družine razdrte, ker manjka ljubezen; zakonsko življenje je o skrunjeno, uečiste zveze izven zak >-na, starši brez avtoritete, posurove-la mladina uživa ta svet brez vsake ga sramu, za Gospodov dan se m-zmenijo več, razpasla so je celo de-lemržnost in tatvina. Vsem tem velja prerokov klic: Spreobrnit) se in spokorite se od vseh teh hudobij in nikar ne silile v smrt in pogubi. Saj to jo volja božja, da se pesve-ti te, da ne živite v poželjivi strasti kakor pogani, ki Boga no poznaj >. Vendar ker ta klic ne doseže njih. ki so ga najbolj potrebni, opominja mo pa vse, ki so do sedaj še ostati zvesti Kristusovi cerkvi: živite v svojih družinah po božji postavi, po nauku svete cerkve. Delujte apostolsko med svojimi sosedi z lepim -.gledom pravoga krščanskega, čistega in ljubezni polnega življenja. -- Tako boste največ storili za re mično reformo cerkve! OKNO V SVET BEOGRAD. Sodna obravnava proti gen. Mitajlovieu in štirim drugim bivšim jugoslovanskim u-radnikom je začela 10. junija, bo javna in bo trajala kake štiri trdno. Mihajloviča zagovarjata dva znana beograjska odvetuiku iz bivše demokratske stranke. Pri obravnavi ho tudi 60 zastopnikov svotovnega časopisju, med njimi 16 Ainorikaneev. Mihajiovča obdolžujejo jugoslovanske oblasti, da je ustanovil črniko, da jo to svojo 01‘gaiiisacij) porabljal v škodo osvobodilnega boja in da je zagrešil neštete vojne zločine, ko jo zaukazal četnikom l oj proti partizanski Titovi vojski V Moskvi so končali dogovore mod Sovjeti in Jugoslavijo glede sodelovanja obeh držav na gospodarskem, kulturnom in političnem pr-lju. Rusija bo zalagala jugoslovansko armado z orožjem, munieijo in bo dala Jugoslaviji dolgoročno p>-so.jilo, da si bo ta gospodarsko opomogla. Poročila zunanjih dopisnikov govore o mobilizaciji jugoslovanske armade in o prisotnosti sovjetskih čet zlasti v obmejnih krajih, a radio Moskva vso to zanika. Veruj, » človek, potem ko si bil že neštetokrat varan! — Že od prve svetovne vojne nam jo znano, kdo jo največ gt voril proti militarizmu in vojni ia kdo jo je dejansko najbolj pripravljal. Tanjug poroča, da je 3. junija pri eksploziji munieije blizu Kragu jevca prišlo ob življenje okrog 50 oseb. Na lice mesta se je podala komisija iz Beograda s podpredsednikom Kardeljem in ja ugotovila, da jo to bilo delo podtalno sabotažne organizacije. BOLGARIJA. Vkljub pritisku diktature se tu vendarle zbuja zalest človeka in njegovih pravic. —■ Tiskarji kmetskega opozicionalnega časnika »Narodno Semedelsko Zna-me« so bili pozvani od uradnega sindikata tiskarjev »ORPS«, naj ustavijo tisk tega lista, kor služi o-poziciji. Poziv pa so odklonili. Nato je prišel v tiskarno eden izmed voditeljev sindikata in delavcem predočil, da je bolgarska vlada sklenila zatreti ta list in da naj zaradi discipline potrpijo, ako bodo nekaj časa brezposelni. Tiskarji so odgovorili, da so tudi oni svobodni ljudje in da imajo pravico do svobodnega dela, ki si ga sami izberejo. VARŠAVA. Da bodo v plitvo bolj »svobodne«, je varnostna oblpstrazpustila »Kmetsko stranko« katoliških Poljakov v 6 okrajih, ki so najbolj gosto naseljeni in kjer ima ta kat. stranka največ somišljenikov. S tem je katoličanom izpodrezana vsaka možnost volivne agitacije proti komunistični diktaturi. TURČIJA. Za 29. julija so napovedane splošne volitve, ki bodo prvikrat v Turčiji tajne m proste ;n katerih se bodo udeležile opozi-cionalno stranke. ITALIJA. Kralj Uniberto je pre.l svojim odhodom v prostovolja > izgnanstvo vzel slovo od sv. očeta. — Trdijo, da so bo za stalno nase lil v okolici Lizbone na Portugalskem. — Še novejše vesti javljajo, da se jo kralj začel pomišljati, ali naj bi glasovanje za republiko priznal kot veljavno. — V Italiji so 12 junija praznovali uradno razgli-šonje republike; tudi po Gorici in Trstu so izobesili precej znsta to proslavo. S tem ni rečeno, da ue bo o pripadnpsti naših krajev še mnogo govorjenja v Parizu. FRANCIJA. Sestala so je nova ustavodajna skupščina. Dosedanj o. vlada jo podala ostavko in vodstvo bodo najbrže sprejeli desničarji 1 sodelovanjem socialistov. Morda bo postal načelnik vlade Bidault, katoličan. PARIZ. Veliki »Mufti«, verski poglavar muslimanskih Arabcev, ki je med vojno ušel pred Angleži iz Jeruzalema in je našel zatočišče v Franciji, jo nenadoma zginil iz te države. Sodijo, da se je zatekel v Sirijo. ZN. Varnostni svet se peča s španskim vprašanjem. Stavljen je bil predlog, naj vse države članice ZN odpokličejo svoje diplomatske zastopnike iz Španije — toda Ameba in Anglija se ne strinjata » tem predlogom. Napad na g. nadškofa Preteklo nedeljo je bil prezvz. g. nadškof v Solkanu, kjer je bilo 1 rvo sv. obhajilo. V cerkvi so razni nestrpneži motili in ob vrnitvi domov so ga med potjo napadli s kamenjem. Močan kamen je razbd šipo, prevzvišenemu pa se k sreči m nič zgodilo. Vsi verni ljudje v Solkanu iii drugod ogorčeno obsojajo podlo dejanje. To so prvi sadovi OFarske vzgoje. Res lepo čast si delamo Siv \ enci pred svetom in še božje prekletstvo si kličemo nase! Slovenci pri sv. očetu To dni je sv. oče sprejel v posebni avdienci skupino slovenskih delavcev. V Soli zločincev Uradni govornik jo na nekem mitingu nekje v goriški okolici hudo napadal goriškega' knozonadškofa. Prepovedal jo staršem poslati otro ke k birmi v Gorico. Ako bi pa prišel škof v vas, tako je naročil, naj ga otroci zasujejo s kamenjem. Tako daleč smo žo prišli! S kamenjem pobiti lastnega škofa! In to naj storijo otroci! Ogorčeno obsojamo tako zločinsko kvarjenje našo mladine. Z gne-vem in studom protestiramo zoper satanske nasvete, zoper slično zločinske tipe, ki hočejo spremeniti naše pošteno ljudstvo v tolpo sakri-legičnih morilcev tor tako priklicati nad naš narod iste božjo kazni, ki so nekoč pokončalo judovski narod, ki je tudi moril preroke m kamenjal tiste, ki mu jih je,Bog poslai za pastirje in vodnike. Božji prst Z grozo poslušamo norice z dežele. dela vrsta smrtnih nesreč. A značilno je to, da žrtve nesreč so predvsem vodilni funkcionarji, ki se redno ubijajo z motorjem, avtom, na uradni poti.. yipavska in Brdi, gore in Kras so temu priča. Ljudski glas trdi, da je to vidna kazen božja za razne krivice. Mi smatramo, da jo to prst božji, ki svari vse, naj bodo pripravljeni, ker ne vedo no ure ne dneva. Spreobrnjenja v misijonih V apostolskem vikariatu Urundi v belgijskem Kongu v Afriki je v času 2. svet. vojne število katoličanov ppraslo od 300.000 na pol milijona. Poleg tega se jih pripravlja 200.000 na sv. krst. Medtem ko drugod zavračajo vero, kliče Bog v svojo Cerkev nove člane, ki je bodo bolj vredni od nas. Listu »Informatore II y informacijo (pouk) in formacijo (izgij») S tem ni rečeno, da niso tudi po-»šjtpni trgovci in drugi stanovi zelo Koristni in vredni svojega plačila, toda v tej dobi kratkonialo no moremo več prenašati, da bi kdo kmeta in delavca slikal kot manj vredno bitje, ki zasluži le ime »schiavo« po običajih poganske latinske civilizacije, ki nima s krščansko nič skupnega in kateri se Slovenci prav radi odrekamo. V zagovor teh »schiavov« moramo tudi povedati, da so imeli in še imajo prav oni več resnične kulture in katoliške morale kot njihovi domišljavi gospodarji. 4. Naša moč je moralno zdravje Morali Slovencev se imamo zahvaliti, da naša mesta še niao izumrla od same nemško-latmske-riinske in oglejske civilizuoije. St i-re rodovine po naših mestih so po večini izumrle in sedaj imamo tu po večini Italijane s slovenskimi imeni. Vkljub tomu je pa zavede i slovenski živelj zlasti pred prvo vetovno vojno stalno naraščal in bi bil že dobil absolutno premoč, ako ga ne bi bilo zatiralo tuje nasilje in doseljcviije resničnih »kobi-b'c« iz Sicilije in vse ostale Italije, ki so prišle sem živet od potujčevanja in trdega dela našega kmetu in delavca. Vsak pravi zgodovinar mora priznati, da niso Slovenci nikdar delali krivice in nasilja drugim sodežela-r-.cm, saj niso imeli za to niti mož-r esti, in da sc se vendar vedno bolj uveljavljali samo zato, ker so se vedno bolj zavedali svoje naroane samobitnosti in so se radi višje mo ralre kakovosti bolj množili. Tega ne pišemo, da bi netili kako sovraštvo med Slovenci in Italijani v deželi, ampak samo zato, da H en; in - drugi začeli malo bolj krščansko m moderno socialno čutiti in si drug drugemu priznavati po pc-lno enakopravnost. 5. Smo proti nasilju še bolj kot vi... - »Informatore« naj tudi ne misli, da zagovarjamo kako Titovo Jugoslavijo, ko brauimo enakopravnost Slovencev v Primorju. Komunistih no nasilje ni slovansko nasilje, ampak internacionalno nasilje, ki so je meglo med Slovani tako utrditi, ker sc mu šli na roko iz hudobije aii m vednosti več ali manj vsi tiko zvani visoko kulturni narodi. Topa so storili ali iz nacionalne sebičnosti in mrženje ali iz gospodarskih ali iz političnih ali iz vojaških interesov. (i. Bolj kot meje je važna vzajemnost med narodi Pa še to bi radi povedali. Naših mej no bodo delale razprave o zgode vini patricijev in njihovih »schiavi«. Zgodovina ne teži iz dvajsetega stoletja v 19. ali v 16., čeprav beneški Pon te dei sospiri spe min ja na našo čase, ampak iž 20. stoletja v 21. stoletje. Iz zgodovine pa so moramo učiti Slovenci in Jta Jjani, da je mir mogoč med narodi -amo tedaj, ako si bodo drug drugemu odpuščali, ako si bodo pravični. ako bodo drtig drugega spoštovali in drug drugega v vsem dobrem podpirali... Doba narodov-go i-podov in narodov-sužnjev ;e minula. V tem duhu želimo delati mi. Tako noj dola tudi »Informatore«, ki naj prebira ves naš list in naj ne preži kot pajk na muho na vsak članek, ki ga objavljamo kot ljub-, tel ji svojega naroda — in ga potem zlonamerno v nacionalističnem du-l:u krivo tolmači. Nismo nacionalisti, ampak trezni, rodoljubi. Bodite pošteni Italijani, kakor želimo biti mi pošteni Slovenci! S tem naj bo ta zadeva končnovc ljrvno rešena, ker nimamo ne časa no prostora, da bi ga izgubljali s takimi polemikami. 1. Mussolini v Jugoslaviji Tednik »LTnformatore« je po zgledu večine današnjih listov res otrok sedanje nenormalne dobe. Do volj je, da prebereš eno samo številko, pa boš videl, da je njegovo glavno gibalo nacionalna in politič- na strastnost. Dne 31. maja je n. pr. objavil članek »Solo 1’ltalia era, fascista?« V tem članku govori o obisku Mussolinijevem v Jugoslaviji, kjer so v septembru 1938 jugoslovanske oblačili izkazale vodji sosednje države časti, ki so pri vseh civiliziranih narodih v navadi. Seveda so se morale tega sprejema udeležiti tudi civilne ( sebe. Iz tega. skiepa, da Jugoslavija ni bila nič manj fašistična kakor Italija, ki je po večini častila tega moža kot nekakega poi boga in ga je imela podnevi neprestano v mislih, ponoči pa v sanjah. - Ali naj bi bili Jugoslovani z Mussolinijem takrat storiLi to, kar so pozneje z njim storili Italijani \ Milanu? Kar so z njim Italijani »junaško« počeli takrat, ko je bil že poražen in popolnoma neškodljivi Ce bi ga bili kakor koli užalili, bi gotovo vsa Italija vstala na nogo in bi vpila, da hoče vojno s tako »barbarskim« sosodom, Id so jo spet izkazal za »balkanskega divjaka«. Ker so ga pa po običajih mednarodne vljudnosti sprejeli, so so iz kazali za prav take fašiste, kot je bila Italija sama Tako sodi »In-tormatore«. Kdo more razumeti to logiko? U-bogi Jugoslovan, naj si vljuden ali surov, vse ti obrnejo v zlo... m potom svojo ljudi napačno »informirajo« in hujskajo proti tebi. 2. Guriza xe s’ciava Še lepši je pa članek v isti številki »Guriza xe s’ciava«, ki ' naj bi bil nekak odgovor na članek v na šem listu »Slovenski jezik v Gorici«. Že naslov sam kaže, da pisca tega članka ne v >di nobena vnema za ugotavljanje zgodovinskih dej-siev, ampak samo neka inržoja in zaničevanje napram Slovencem, kakršno imajo navadno prav poitalijančeni ijudjo naših krajev. Mož se zdi zolo zaljubljen v svoji zgodovinsko znanje in bi našega član-karja rad smešil kot nekakega ne-vedueža v najbolj elementarnih rečeh, ki se tičejo našo krajevne zgodovine. Ce večkrat prebereš oba čiank se boš kaj lahko prepričal, da ne prvi 110 drugi člankar nista poklicna zgodovinarja, ampak da sta pač oba uporabila že neštetokrat uporabljeno vire, iz katerih je vsak izmed njiju vzel to, kar mu jo najbolj prijalo. Končna ugotovitev o-l-eh je te, da so na tej zemlji od nekdaj Slovenci in Italijani skupaj. Iz oboh člankov jo tudi razvidno, da so bili tu od nekdaj Slovenci v večini. Razlika je samo v tem, da člankar v »Informatore« imenuje Slovence »schiavi«, »servi dolla glob-, dei nobili tedeschi o la-tini originari«, dočim jih imenuje naš člankar v duhu zares krščansko demokracije, ki jo civilizirani čian-kar v »Informatore« še no pozna, kratkomalo Slovence — vsega spoštovanja vredne svobodne ljudi. 8. Več socialnega čuta! Fevdalna star akopitnost italijanskega člankarja se kaže tudi v tem, da imenuje Slovence, ki so prihajali c hribov v mosta in v nižino sploh, »cavallette«, kobilice, o katerih smo v zadnjem času veliko brali in vemo, da so v Albaniji, Sardiniji in drugod pokončale vso žetev. Taka primera je skrajno žaljiva za vsako delovno ljudstvo. »Cavallette« so bili pač prej »i nobili tedeschi e latini«, kot kmetski delavci, ki so v potu svojega obraza morali delati za razkošje svojih gt6podarjev in samo za najnujnejše potrebe svojega lastnega življenja. Kar se socialnega čustvovanja tiče, ja ta člankar v resnici velik »reakcionar«. Ne samo stari pLomonitaši, ampak tudi moderni trgovci in uradniki itd. v naših mestih, ki so po večini Italijani, naj se zavedajo, da ne redijo oni kmeta in delavca, ampak da predvsem kmetje redijo nje. Primorski dnevnik se ne more pomiriti Pod naslovom »Ljudstvo so ne more pomiriti« je 12. junija »Primorski dnevnik« spet prinesel zelo hud napad na goriškega nadškofa in na tržaškega škofa. V. tem članku prinaša tudi pisma raznih sc mišljenikov ir. somišljeuic, med ka terimi pravi baje neka Petra Ob-dičeva iz Brd tudi sledeče: »Se še kaj spominjate (namreč nadškof Margotti) tistega strašnega dno 23. maja 1943, ko so fašistične balogardistične (čo misli pri tem na domobraaee, naj ve, da jih 1. 1943. še ni bilo v deželi) in hitlerjanske tolpe pri Peternelu v zapadnih Brdih sežgale 23 ljudi, starčkov, mater in nedolžnih otrok, in v Gornjem Cerovem postrelili 11 ljudi? To je bilo strašno za nas Slovence, msgr. Margotti. Nedeljo pozneje pa je vaš neposredni sotrudnik msgr. Brumat pridigal v goriški stolm cerkvi, da so jih pobili naši partizani. Ne mislite, da so mu verjeli. Ljudstvo dobro pozna naše partizane in tudi msgr. Brumat a. In vi sto morali vse to vedeti.« , Po pravici povem, da se no spomnim, ali sem kdaj pridigal v stolnici lota 1943, ali no. Seveda se še manj spomnim, kaj bi bil takrat pridigal. Trditev, ki jo navaja tov. Petra, mi je pa popolnoma tuja. Upam, da so moji poslušalci obdarovani z boljšim spominom in n bodo lahko sami ugotovili, kako zanesljivi so poročevalci Pr. dnevu. Ne tajim pa, da sem bil med tistimi duhovniki, ki so prvi spoznali pravo naravo OF in so smatrali za svojo sveto dolžnost, da vernike v smislu 100-letnega nauka Cerkve ■resno svarijo pred komunizmom, ki jo ves materialističen in docela brezbožen, m pred nesrečami, ki jih prinaša narodom v vsakem pogledu. Ena izmed takih nesreč so bili tudi poboji in požigi, ki so jih tovariši omenjene Petre IZZVALI.... in katero bi bil jaz rad preprečil, ker so bile te reči zame kot Slovenca in duhovnika šo bolj strašne kot za tov. Petro in njeno družbo, ki jo oznanjala potrebo takih žrtev— Vse leto 1944 sem pridigal na Travniku kot prvi pridigar pri sv. maši. ki jo je dal Slovencem nadškof Margotti, kakor hitro je padel fašizem, in katere ni mogel dati Slovencem niti naš toliko poveličevani nadškof Sedej pod Francem Jožefom. To pridigo smo zahtevali vsi goriški slovenski duhovniki. Duhovniki so tudi soglaDno predlagali mene za pridigarja. Vse pridige tega leta sem pisal, ker sem vedel, kake poslušalce sem imel, t. j. med drugimi tudi take, k: so me radi gonje proti moji osebi kaj radi in zlonamerno narobe razumeli. V teh spisih ni sledu o tem, kar omenja tov. Petra. Moje pridige takim ljudem niso bile všeč. Zato so se pritožili pri nadškofu. Ker je naš nadškof zelo blagega značaja in želi, da gre vse gladko in v splošno zadovoljnost, je poslal namesto meno 19. III. 1945 i rugega pridigarja, da bodo tova iiši dobre Petre zadovoljni in pridni. Torej goriški nadškof je v vseh letih osvobodilne borbe napravil \ se, kar je mogel, da bi mu no vo-Iditelji ne sleditelji osvobodilnega! ■gibanja ne mogli očitali, da je proti slovenskemu narodnemu osvoboje-uju. Zdaj se pa tako krivično zaganjajo vanj. V resnici, nehvaležnost je plačilo sveta — in še prav posebno komunizma v OF. Napadi na prevzvišenoga g. nadškofa radi mojih pridig so torej pcpolnoma krivični in neumestni. Moja »krivda« pa je vsa v tem, da sem nekoliko let pred neštetimi simpatizerji OF spoznal naravo to organizacije (ne govorim o članih) iu njene cilje, ki so vse prej kot resnična osvoboditev našega naroda. Kdor še ni prišel do tega spoznanja, morda še pride. To želim tudi tov. Petri. Potem se bo pomirila in z njo še marsikak dobro misleč dopisnik »Primorskega dnevnika«. M. B. V neki vasi na Krasu — katere nočemo imenovati — so imeli mi t>ng, na katerem so govorili zoper birmo in tudi nasilno pobrali številne podpise za protestno pismo. Se istega večera je prišlo več mater h g. župniku in so ga s solzami v očm.i odrekli birmski list ljudem, k>. ne marajo povesti svojih otrok pred Margottija, ampak si žele drugega škofa«. Moramo izjaviti, da v Plaveh takih duhovnikov ni bilo. V Plaveh so dobili birmski list vsi otroci in tucli oni,, ki so želeli k birmi v Ljubljano. Tem slednjim je bilo samo naročeno v smislu kan. rS3, § 1 Zakonika cerkvenega prava, naj se pred odhodom v Ljubljane zglase pri svojem domačem škofu v Gorici. Zglasil se ni nihče; dokaz, da nihče ni imel namena, iz birme napraviti politično demonstracijo. Ljudstvo namreč dobro čuti pravilo, da obravnavaj vsako reč posebej: verska- vprašanja posebej in politična posebej. Ce je treba v zvezi zgo-riškim škofijskim sedežem urediti razna vprašanja, ki jih zahteva nova doba, temu ne nasprotujemo, toda rešijo naj jih pristojne oblasti tedaj, kadar bo položaj dozorel. Na vaških sestankih in z demonstracijami pa se taka vprašanja ne rešujejo. Vsako posebej, na svoj način m na svojem mestu, pa ne bo »incidentov.« z uredniškega nabiralnika Zadnjič smo v izvlečku ponatisnili pismo, ki govori o strahovanju v pasu A. Danes naj pride na vrsto pismo iz Krasa, ki je ravno nasprotnega muenja, — da namreč »razne točko v našem listu pričajo, da uredništvo ni v mislih z našim l;‘udstvom, ki se je borilo in trpelo za osvoboditi našo slovensko domovino. Kakor pišete, imate raje 'Angleže; čudno so mi zdi, da niste za naše slovensko ljudstvo. Pomagajte, da no bomo spet pod Italijo, kaj niste zadosti trpeli od lašizma, saj je dosti duhovnikov umrlo zaradi njega... pa še bela garda je pomagala plačevat slovenske ljudi, da so svoje ljudi izdajali proti tujcu... Kar pišete erez Jugoslavijo tudi ni res, so laži.. Spoštovani tovariši, jaz vam želim vse lubro, ako hočete, da bomo prijatelji ir če imate ljubezen in če vam srce dopušča, dajte opisovati Kristusove namestnike, to so naši fantje možje in dekleta, pa tudi že-nX ki so pomagale v borbi... Hpistus jo bil tudi komunist, pr-i i, ubogi, in se ni zanimal za bogatine. Tako so tudi naši borci šli uh goro in ua strmo vrhe in tam so Čakali odrešenja, da jun je kdo pri nesel malo vode in druge jodi... Kako so delali z našim ljudstvom v taboriščih! Nagi so morali sneg kidati, nagi po snegu drva žagat, na pol :>’r;vo so v peč metali, žajo f.o delali Slovencev v Trstu — In vsega je bilo krivo izdajalstvo. Ne kateri duhovnik je imel mučilnico ]>i*d cerkvijo v Jugoslaviji, tudi z Nemci so hodili duhovniki. In danes pa, da bi hodili v cerkev taki častit in molit, čisto prav imajo nekateri. Ampak mi, ki smo navajen vseeno gremo v cerkev. 0 Knistut, da bi prišel iz groba, pa bi rokel: oh moji namestniki, koliko ste trpeli! Kristus ne bi obračal kapitaliste kot vi drugi (?) on bi pripoznal, Iccliko žrtve je bilo za domovino, li^ svoji 2eralji... Za našo vas ni treba pošiljati (menda »Slov. Primorca«), Naš du-he v nik ne čila, ima Radio, niti »Primorskega dnevnika« ne vzame, toga vašega pa še manj, ker naš duhovnik je pravi partizan m je dosti pomagal v tem hudem Loju. Č( pa upate tiskati o trpljenju naših borcev pred tremi vrstami sovražnikov potem pa le pošiljajt-: časnik. 22. 5. 1946. S. F. - S. N.« Podpis dekleta (sodim, da še precej mladega) in kraj naj ostane n rednikova tajnost.). Tovarišica! v Vaši glavi je velika zmeda, ki jo je povzročila lažniva propaganda. Pa je urednik le vesel Vaš j odkritosrčnosti, saj spoznava iz pisma, kaki so nauki, ki jih naši -judje dobivate ua nepretrganih sestankih, shodih, izletih, rni-t-ngih i. t. d. Premladi in preneiz-kušeni ste, da bi znali ločiti pleve-od zrnja laž od resnice. Kdor Va.ai odgovarja, je preživel 3 leta osvobodilnega boja na teronu, videl je dosti, zapisal je vse, zato Vam bo poskusil nekaj resnice odkriti. 1.) Duhovniki smo istih misli veliko večino našega ljudstva — namreč da nas je OF prva leta vse prav pošteno varala, ko nam jo dopovedovala, da se bori za osvoboditev — a jo istočasno zelo skrito in podtalno širila med narod strupen? nauke brezbožnega komunizma. Sadovi se danes kažejo dovolj jasno, slasti pri mladini, in še posebno ženski mladini, o čemer priča tudi Vaše pismo. 2.) Duhovniki poznamo vse trpljenje naših borcev po gozdovih in našega ljudstva po vaseh mnogo bolj kot Vi sami, ki ne morete ve deti, koliko partizanov je bilo nasičenih in okrepčanih po župuiščih, koliko jih je tam dobilo zavetja i. e varnostih širom cele Primorske. 3.) Ne morete vedeti, koliko našiu ljudi je blo rešenih smrti in taborišč, koliko domačij je bilo rešenih požarov le vsled tega, ker je po u-miku partizanov po kakem napadu mnogoteri duhovnik pred razjarjenim sovražnikom tudi na kolenih prosil nemškega poveljnika, naj prizanese neoboroženim vaščanom. Za koliko danes tako nehvaležnih ir. nas sovražečih domačinov je takrat duhovnik zastavil tudi svoje življenje, la je viselo na niti, da jih je rešil, ve le Bog! — Vsega tega Vam vas? propagandisti seveda ne povedo, kev je geslo komunizma: dol z vero! če pa hočejo to doseči, morajo najprej obsovražiti učitelj 3 vere — duhovnike. 4.) — Vi ne morete vedeti, kolik-' smo duhovniki po skritih poteh ho-d.;li do bolnih in ranjenih partizanov, kolikim smo. oskrbeli krščan ski pogreb in jih prva leta tudi v zakon povezali, dokler ni nauk o »svobodi« začel s porokami pod gr m cm, dokler ii prišel ukaz, da se partijec ne smo cerkveno poročiti dokler partijci in višji poveljniki partizanov nisD začeli odstranjeva-.1 križev in sv. podob po naših krščanskih hišah v onih prostorih, kjer so bili nastanjeni. — Tedaj si; se vsaj nam duhovnikom po večini odprle oči in smo spoznali, kakšno »osvoboditev« prinaša OF in kam heče ljudstvo speljati. Tedaj je bi la naša dolžnost, tej hinavski OF obrniti hrbet. Ne bi bili vrtalni imena duhovnikov Kristusovih, ako bi tega ne bili storili. 5.) 0 beli gardi naj Vam to povem, da smo duhovniki na Primorskem izjavili tekom osvobodilnega boja, da mi nismo za to poklicani, c*a bi se z orožjem borili proti ko-c unizmu, ki se je v letu 1943 razgalil tudi pri nas in pokazal, da je or tisti, ki je vzel v zakup naše osvobodilno gibanje. Povedali smo, da je naš poklic izpreobračati komuniste in vse one, ki so biii od njih zapeljani. Zato smo tudi počakali, da je boj končal, m smo šele r.rto ustanovili naš list. Ta ima edine ta namen, da zmešane glave naših ljudi spravi spet do pametnega in krščanskega svetovnega nazira-nja. Pa niti tega nam »svobodoljub ua« OF ne dovoli. Zato in prav edino zato je danes ti.ka gonja proti našemu listu, zato je strogo zabranjen njegov dostop ,V pas B, zato so vas in mnogo drugih tako sfanatizirali na svojih sestankih, da lista sploh ne marajo . ;eii v roke, kakor nam tudi Vi, tovarišica, pišete m ga odklanjate- Zalo iu prav zato, da bi slepo verjeli propagandistom, ki vam zatrjujejo, da niso. proti veri, a obe uam učijo, da Kristus ni bil Bog, 'da je treba moliti drugačno vero, drugačen očenaš — zato se bojijo, da bi ljudstvo slišalo oba zvona, da vse resnice ne spozna. Zato iu prav zato tudi Vam, odkritosrčna tovarišica, svetujemo, da berete naš list, a ne samo eno aii drugo številko, temveč vse in celo od prve do zadnje črke. Potem bosio videla, če so Vaši očitki proU nam upravičeni. Prepričala se boste, da no pišemo proti Jugoslaviji, ampak i-roti komunizmu, ki ubija vero in cerkev v Jugoslaviji. Prepričala se boste tudi, da ne pišemo proti partizanom, saj so nam ljubi in dragi naši fantje in možje, ki so šli iz idealizma v boj, ampak da obsojamo le vodstvo OF, ki je njih idealizem izrabljalo v temne namene. In potem se priporočamo, da namčrezpol leta pošljete še kako prav tako odkri tosrčno pismo. Pa medtem tudi katekizem vzemite v roke, ki Vas bo poučil, da ne hodimo v cerkev častit in molit duhovnike^ ampak Loga našega Stvarnika iu bodočega Soduika. Pi a v lepo Vas pozdravlja voditelj in tovariš ua poti v večnost. U rednik Darovi Stric iz Brd, ki ugotavlja, da v domači fari ni še nikdar slišal priporočiti toga lista 500, N. N. iz pasu B v protest, da je listu zabr.i-u;ena pot črez črto 200, mož iz Hlevnnika 150, zavedni Slovenci iz Steverjana, v zadoščenje briškim duhovnikom, posebno g. Corovške mu U00, iz Sedla dekleta in ženo Mar. dražbo 150, Mar. vrtec 50 in N. N. 100, N. N. s Krasa 100, dvo mladoletni deklici iz Kozane 400, zavedne Slovenke iz Trsta kot znak zvestobe, hvaležnosti in spoštovanja do Cerkve 500, Gol. Lup. v priznanje listu 400, iz Vrtojbe 1000, slovenski fantjo pregnanci zvesti tvojemu narodu 200, Brje z željo da bi list vsi radi brali 150, Srednje z željo, da bi so list razširil 100 +100, N. N. iz pasu B 200, iz Šempotra 2 delavca 400 in dekle 200, iz Standre-ža 200, ib Vojščice, ker list tako piše, kakor mnogi mislijo 150, iz Temnice 50. Bog povrni! ZA PRAZNIK SRCA JEZUSOVEGA bo v cerkvi sv. Ivana pridigana tridnevnica za slovenske vernike. Spored objavimo prihodnjič. Obisk pri Devici Mariji itlioiski Naročilo Jezusa Kristusa; »Pojdite po vsem svetu, učite vse narode in krščujte jih v imenu Očeta iu Sina in Sv. Duha!« izvršujejo duhovniki, redovniki iu laiki vseh n i-rodov po širnem svetu. Tudi slovenski narod je po oznanjevalcih jv. vere zastopan v mnogih krajih, vendar je našim ljudem često le male znan njih težavni poklic, ki je pogosto podoben pravemu križevemu potu. Pričujoče vrstice naj čitatelja nekoliko seznanijo z eno izmed misijonskih postaj v severozahodni A-friki — v Alžiriji. Vsa Afrika ni sama razbeljena puščava, ampak tu in tam pravi raj, v katerem pa žive po veri in rfanovih najrazličnejši ljudje. Ce si blage volje, dragi bralec, te povabim s seboj na romanje na Tib-harinsko goro, kjer bova v višini 1000 m obiskala hišo miru in spravo Peš bi bilo predaleč, saj je pot dolga kakih 90 km. Sediva torej v alžirskem pristanišču na motor! Prometne mestne ulice so za nama. Pot naju pelje skozi lepe drevorede, ki s svojo senco varujejo, da se v poletni vročini ne omehča asfaltni tlak v oviro vozilom. Ob straneh ceste vidiš velika posestva z mogočnimi gospodarskimi poslopji Vse kaže, da daje skrbno obdelana zemlja lastniku stoteren sad. Kakih 40 km se voziva med samimi njivami, vinogradi in vrtovi. Tedaj pa naju brneči konjiček pripelje do razpotja. Ena pot se odcepi v bližnje gore, kjer jo poskrbljeno za roletni oddih, druga pelje proti zahodu v 500 km oddaljeni Oran, tretja pa vodi z razsežne planjave v 07K0 sotesko. Tja sva namenjena midva. Vzporedno z avtomobilsko prodira tudi »železna« cesta z ravnine v skalnata pobočja, podobna našim Alpam. Više in više se vzpenja najin konjiček. Vetrič nama začne z enako nagajivostjo kakor burja v Bohinju pogledovati, kaj imava pod klobuki. Toda glej! Medtem ko dajem duška svoji zgovornosti, sva prispela iz zaprte soteske v obdelano odprto pokrajino. Visoko gor. na levi naju pozdravlja kip Matere božje, pod njim pa mogočna hiša belih očetov trapistov. Se malo, pa sva na temenu Tibharinske gore in pred samostanskimi vrati. Pozvoniva. Že zaslišiva počasni korak brata vratarja. Samostanski brat prijazno odzdravi na krščam ki pozdrav, na vprašanje pa, jo li do-n.a pater predstojnik, namigne, naj počakava. Čez nekaj trenutkov nama pride nasproti častitljivi pate” Slovenec po rodu. Ko zasliši slovensko govorico, se ves razveseli, očetovsko naju objame in pozdravi: »Bog vaju sprejmi, Slovenca sta! J oj, to jo redka prikazen tu gori pri nas!* Brž izmenjamo nekaj radovednih vprašanj, nato pa naju po-vtbi: »Pojdimo pozdravit še našega Gospodarja!« Po dolgih hodnikih naju popelje v malo, a čedno ler polico. Šele sedaj sva razumela rjogove besede. G. pater nama razkaže samostan sko hišo: knjižnico, obednico in o-stale prostore, potem pa naju odvede v poslopje za romarje, da si oddahneva in odpočijeva od dolge vožnje. Pozanimala sva se še za druge Slovence v samostanu. Malo sva jr orala potrpeti. Prišli so počasi iu dostojanstveno. Veseli si sežemo v roke. — Tu moram tistim, ki morda no poznajo očetov trapistov in njihovega strogega roda, pojasniti, da smejo v svojem samostanskem živ ljenju govoriti le s predstojnikovi"! dovoljenjem, sioer pa se mod seboj pogovarjajo le z znamenji rok. Radovedna sva bila, kako je nastala samostanska naselbina. Zato nama jo pater predstojnik prav u-stregel, ko nama je orisal njeno zgodovino: »Marsikateri obiskovalec je že dejal, da je naš kraj eden izmed naj-lepših v Sev. Afriki. Zanimiva pa je tudi njegova zgodovina. Severno Afriko so od 1. 1830. dalje'počasi zasedali Francozi. Odločilni boji mod njimi in Arabci so bili maja 1. 1810. Tedaj je arabski vojskovodja emir Abd-ol-Koder vodil bitko z gore, ki jo pozneje dobila po njem ime. Glavni stan je imel v bližnjem mostu Medei. — Mi smo se naselili v Tibharine (Meuea) 7. marca, 1. 1938 Toda naš sedanji samostan Device Marije Atlantske ni prva naša postojanka. Slovenski patri iz Itaj-henburga smo prišli v Afriko že 23. marca 1934. 1. in se začasno naselili v Onled-Triffu blizu Champlaina v župniji Beranaghia, ki leži 45 km južno od tod. Sprva smo bivali v neki vili, 1935. 1. pa smo se nastanili •v Ben Chicao v poslopju bivše go- spodarske šole »Assistance publi-que«. Ta šola je bila ustanovljena, da bi revno pariške otroke iz Sein-skega okraja vzgajala in pripravljala -;a naseljence. Po nekaj letih pa jo prenehala z delom. Njena posestvu (1600 ha zomlje) so oddali v zakup, prodati pa jih niso smeli. To je bil eden izmed razlogov, da smo se odločili za selitev, ko smo izvedeli za tukajšnjo posestvo. Že 1 1937. pa je rajhenburški samostan odstopil svojo ustanovo francoskemu samostanu Aigno belle (Dro-me), ki jo naša stara materina hiša. Od tam je prišlo 6 ali 7 patrov in i brat. Nekaj slovenskih bratov in en pater te je tedaj vrnilo v Rajhen-burg, drugi pa smo ostali in tukaj čakamo, da se nad nami izvrši božja volja.« Ob pripovedovanju g. patra nama hitro mineva čas. Rojaki nama postrežejo z izvrstno postno juho, zelenjavo s krompirjem in kruhom. Gostoljubni samostanski predstoj nik izgine za hip in se vrne z zaprašeno steklenico, z^ekoč: »Ta je za posebne prilike in ga hranimo v zadnjem kotu temne kleti. Danes, ko imamo med seboj brate Sloven ce, je prav, da trčimo na vaše in našo zdravje in na zdravje vseh do bromislečih in preganjanih ljudi. Bog živi!« Ogledava si še samostanske vrtove in njive. Povsod opažava, da vodi gospodarstvo močna in vešča roka. — Dobrih 100 m nad samostanskimi hišami se dviga kip Matere božje v Detetom. Njej — presveti ni prečisti Devici je posvečena tudi lična mala kapela in izročena \ varstvo vsa samostanska druži- na. Njej priporočajo patri in laiki vsak dan vso svoje skrbi in delo, l.esebno uboge, od tropskega sonati zi.gorele Arabce, ki so njihovi podložniki. Pater pripoveduje, kakš .«> spoštovanje kažejo ti ubogi ljudjo do podobe presvete Device. Njihova muslimanska vera j« res velika cvira za spreobrnjenje, vendar upajo, da so bo počasi odtajal led v njihovih srcih. Čas najinega obiska je potekel. G. pater naju z brati pospremi nekaj korakov s samostanskega dvorišča. Prisrčno se zahvaliva za prijazni sprejem, priproročiva v molitev sebe in svoj narod in darujeva »vdovin dar« za novo cerkev, za katero so že začeli kopati temelje. Romarji namreč vsako leto priha jajo v velikem številu, da se na gori očistijo dušnega in telesnega prahu. Za slovo seževa gostiteljem v roko: »Bog vas živi in presveta Devica naj vas varuje. Če se ne vidimo več na zemlji, na svidenje pri nebeškemu Očetu!« Brnenje motorja naju opominja, da se vračava s kraja svetega miru in tihega dela v šum modernega nemirnega sveta. Iz doline se ozre-va in posljeva pozdrav — morda poslednjikrat — presveti Devici na Tibkanuski gori. Srce zasluti globi no besed: O beata solitudo, o sola beatitudo! O blažena samota, o sama ti 3i blaženost! Sedaj pa, potrpežljivi moj sopotnik, se poslavljam tudi od tebe: »Bog te živi in ohrani zdravega n» duši in na telesu tebe in vse, ki bedo brali najiri potopis!« Popotnik Domeniš Vladimir je že lota 1925 prispeval s 25 lirami k »dolarskemu posojilu«, in sicer 20 novembra h potrdilom št. 71, izdannn od dr. D’Oi5one-ja. — In leta 1935. jo daroval zlat prstan za stroške abesinske vojne. izkazal se je ua raznih fašističnih poljedelskih razstavah tako, da se še danes zidovi njegovega sta novanja ponašajo z odlikovanji, ki jih je tam zaslužil. Leta 1941 (m menda tudi poznajo) se je Domeniš potegoval pa za mesto »Podestata« na Dobrovem, češ da bo lahko koristil narodu. S čim pa? S podpiranjem fašizma in s zbirko odlikovanj?... Bil je v dobrih odnošajih s kara-tinerji v Medani in. z davčnim izterjevalcem (Italijanom) iz Kanala i;i jim je ob razpadu Italije, septembra 1943, z večkratnim prevozom spravil ua varno vse blago, da ni padlo v roke partizanom. In letos v januarju, ko sem vršil popisovanje vseh Slovencev, je bilo določeno, da pojde Domeniš v Mirnik pregledat nekatere podatke, ki so še manjkali na polah, ki jih je druga oseba izpolnila. To pa zato. ker je zatrjeval, (la ima tam dobre vezi in znanja. T:ida drugi dan se je raznesla vest, da je policija na ovadbo lz-vestuih ijudi iz Dolenj prijela nekatere moje sotruduike iz Neblega. In Domeniš se je takoj previdno umaknil in mi poslal pismo, da ne gre v Mirnik, ker je nevarno.... Jaz pa sem delo nadaljeval vkljub temu, da me je policija iskala m som se tudi — na povelje — javil na policijskem uradu v Krminu, kjer sem priznal, da vršim popisovanje Slovencev, ker mi tako ve leva narodna čast. Prosil sem, naj prijete ljudi iz Neblega izpustijo, a medtem so že bili na prostem. Grauner je pa izjavil guvernerju, ki ga je klical in izpraševal j popisovanju, da ne ve ničesar » utvari. Pozneje, menda v marcu, je policija, — ne vem, iz kakšnega vzroka, — prijela Domenisa in ga pridrž i ia, mislim, za polnih osem dni. Ko se je vinil domov, jo zagnal lak hrušč iu trušč, da se je vse treslo. Ir je dolžil na desno in levo vse poštene ljudi, da so krivi njegove aretacije. Seveda v prvi vrsti mene, ki sem dvakrat stal pred specialnim sodiščem v resni nevarnosti za življenje in sem silno veliko prestal zlasti v kaznilnici v San Giminiano, ne da bi radi tega koga dolžil ali od strahu trepetal. Enako so stali ua svojem mestu moji sorodniki. Moj oče in moj brat Viljem sta bila že pod Avstrijo zaprta in sta prestala tri mesece zapora, ker sta želela Jugoslavijo. Ves čas fašizma je bila vsa družina preganjana: leta 1930. jo bi! Viljem kon f ini ran (potem ko so mu leta 1928 vzeli službo občinskega tajnika na Dobrovem), a ubogi oče se jo moral januarja 1931 zagovarjati pred sodnikom, v Krminu na ovadbo dr. D’Ottoneja in s pričevanjem Franca Jakina iz Drnovka, češ da je politično žugal in žalil; sestra Dora in Draga sta bili tudi nekaj dni v zaporu ob moji aretaciji leta 1930; brat Alfred in »tetra Romana pa internirana od leta 1942 do konca vojne. Radi tega pa nismo nikogar zlonamerno obdolževali (ša mauj ,*.i iadali) in tudi bali se nismo! In kakor mi, tako so tudi mnogi drugi Brici ostali Primorci in Slovenci. ' Domeniš pa se je baj v skrajnem trenutku naše usode tvegati par-dnevno aretacijo za važne podatke etnografskega značaja. Take ljudi stavljajo elementi Komunistične Partije, tJAIS-a in Ok~, JV. O. O. v Kojskem slovemkemn narodu za zgled in jih naganjajo pioti meni (in ne samo proti menil) in me imenujejo narodnega izdajalca. Zakaj? Zato, ker jo danes v mo Iv imenovati narodnega izdajalca vsakogar, ki jim ni po volji! Markoviču Antonu, p. d. Kala v-zerju, iz Fojano štev. 1 moram popraviti priimek, kor si ga je dal kolt dobor in zaveden Slovenec na lastno prošnjo od Italijanov prekrstiti v Macori-j&. Skoro pa ne ve rjameiu naši javnosti, ko trdi, da je ta isti Kalavzer (ki bo gaVedn janoi že dvakrat nagnali z roitin Komunistično nasilje v Brdih Napad na dr. A. Sliligoja ga!) dal tisoč lir, da so mu spremenili priimek. V četrtek dne 23. maja je tekom napada posebno vneto zmerjala s fašisti in Italijani mojo družino in mene ter kričala, da me hoče na vi s lice, Požar Marica roj. Simčič is Snežeč pri Dobrovem, No, tudi ona ima svoje politične zasluge: poročila je Slovenca, ki .-.i ni znal izbrati drugega poklica, nego da je postal italijanski karabi uer. A italijanski karabinerji so nas skozi petindvajset let lovili, vezali ii streljali, sedaj pa bi nas roda njihove žene, kot je Marica Požar roj. Simčič, obsojale na vislice prav zato, ker smo čisti Jugoslo vani. O Vlasti Žuljan iz Biljano, ki se je napada udeležila in je poslala lastnega trata lomiti v stanovanje ter je sama posebno divje žugala In me klicala na vislice, mi je zartj-a-vala prav Marica Mikulin, njena sovaščanka, da so se je še leta 1943. (ali, celo 1944) vsi. izogibali zaradi suma, da je zaupnica fašistov. Tako je tudi Pepca Jakinova iz Drnovka, trdijo, bila v dobrih od l.ošajih s fašisti, ki so taborili v Nožnem in lovili partizane. In le na prošnjo nekoga, ki še živi, so partizani opustili namen, da bi jo ostrigli. Prej imenovani Franc Jakin, ki je v Krminu pričal proti mojemu očetu, je njen stari oče! In da bo Pepca Jakinova laž'; iskala, resnične izdajalce slovenskega naroda, ji lahko povem, če bo želelo, kdo je med tistimi, ki :io podpisali da so fašisti leta 1930. konfmirali mojega brata Viljema. In ni, treba, da ji povem javno, ker Pepca Jakinova dobro ve, kdo je 'med podpisnicami ovadbe in torej kriv, da me je 3. maja 1945 Na-lodna zaščita aretirala. Ker sem že pri tej zadevi, sporočam javnosti, da me je OZNA spoznala za nedolžnega in mi je izdala bledečo prepustnico, ki jo še hranim: »Oddeleaje OZNE za Goriško - II odsek - dne 6. 6. 1945. Tov. Sfiligoj Avgustu roj. 21. 10. 1902 na Dobrovem pri Gorici, bivajočem v Snežečih štev. 1 (Brda), se dovoljuje prost izhod iz naših zaporov vsled tega k<'r je bil pomotoma pridržan. Smrt fašizmu - Svoboda narodu! Šef II. odseka J. Šmid.« Resnici na ljubo moram povedati, da so ravnali predstojniki OZNE v Ajdovščini z menoj dostojno. Toda zadeva koi laka mi je zagrenila življenje in nikoli ne pozabim, da me je Slovenska Narodna Zaščita aretirala kot izdajalca slovenskega naroda in me gotiila pet tednov po petih zaporih (Kojsko Krn*n - Tolmin - Idrija - Ajdovščina), kjer sem živel več dni za-l (»redoma, ob četrt litru mineštre in ■0 gramih kruha. Necsuovana cvadba je sla iz Drnovka ria Okraj v Kojsko iu tu j? Odbor odredil mojo aretacijo! Resnica pa jo, da sem se javil, da grem*.: Graunerjem v Krmin m j olem v Čedad, da zasedeni in prevzamem taiiiošnja Okrajna sodišči v imenu slovenskega naroda in po naročilu SNOS-a . Na to poverilo zgodovinskega pomena’ sem bil resnično ponosen. Najbolj strupeni zaščitnik, ki mo je prišol aretirat, je bil bivši lašist m je ravnal z menoj tako, da sem moral radi nevarnosti za življenj i pri napeti mitri zbežati ponoči in so zateci na varno. Drugi dan pa sem se prostovoljno javil v Kcjskem. Toda Okrajnemu odboru je bil moj slučaj še preveč jasen, zato me niso hoteli niti zaslišati, ker bi me sicer morali izpustiti. V Krminu so poslali v zapor Graunerja z namenom, da mo >■ prepriča« o moji krivdi. Žugal mi je s procesom in premesiili so me v tolminsk > zapore. Simčič Jožef iz Gonjač, Grauner Ivan, Brešan Ludvik in neki tovariš Ivan, terenec, vsi od Okrajnega odbora iz Kojskega, so glavni krivci mojega trpljenja. (Nadalje vanje) Naj vedo vsi, da moj značaj ne pozna, maščevanja, ker hočem biti resničen demokrat (in sem p repi"-čan, da gre vse po božjem zakonu!), toda zagrenjeno mi je bilo živi je njo (iu so nii ga nekateri postobir jeno grenijo), skaljeno veselju, da je konec vojno iu trpljenja ter utešeuj hrepenenje po skorajšnjem objemu ii mučeno in preganjane družinico (ženo !n otrok). Zato je spomin o-stal... Kakor neštevilnim drugim l ravim Slovencem! Slišal sem od raznih strani, da se Odbor v Kojskem z Graničarjem ua čelu nekako opravičuje, da me niso tam obsodili, niti ne ukazali napada 23. maja. Da ne bo dvoma o tem, navedem še nekaj podatkov. V gradu v Kojskem sta nastopila proti meni Brešan Ludvik in v-krajni šolski nadzornik Ijevin ter /artjevala in prepričevala zbrano ljudstvo, da sem zu priključitev k Italiji, ter zahtevala, naj so proti meni izvedejo sankcije. V Vedrijanu je član Okrajnega (abora Simčič Anton p. d. Dike iz Njivic pri Kojskem-. nahrulil moje kliente iu jih svaril, naj ne hodijo k »reakcionurcu« radi svojih pravil.1 h in drugih zadev. V Medani je v istem času nastopil govornik iz Zalibrega in trdil, da prodajam slovenski narod Italiji. V nedeljo 2. junija pa je nastopil v Medani okrajni šolski nadzornik Levin in hotel prepričevati svoje ljudi, da sem jaz proti ljudstvu. V Neblem pri Šlovrencu so Grau nerjevi prijatelji vtaknili kleveto, da prejemam iz Rima dvajset tisoč lir za vsak podpis za priključitev k Italiji. Zopet v Kojskem jo komunist u či tel j Stanko Prinčič, doma iz Bi jjane, trdil: »Dr. Sfiligoj nas pro- daja Italiji«. In uekdo (kateremu smo dobro na sledu za parklji...) je stavil na stenčas v Kcjskem vinjeto, ki predstavlja ljudsko šolo na Dobrovem. Na oknu moja žena, pred šolo civilna policija iu na cesti tolpa napadalcev. Napis pravi: »Izvršni trgan reakcije ščiti izdajalce slo venskega naroda. - Dol s protiljuj-f ko policijo.« Moja žona Zo"a Valentič, 'rojena pri Sv. Antona pri Kopru, jc hči pokojnega nadučitelja Jožefa Valentiča, ki jo bil prvi s.'.ovcnsIa deželni poslanec z.. Istro in jo tudi sestavil in uglasbil več slovenskih cerkvenih in drugih posmic. Glasbenik Srečko Kumar iz Kojskega ga jo dobro poznal in je po njegovi smrti vzel s seboj omenjene pesmico. Moja žena izdajalka slovenskega naroda?! Naj slovenska javnost ve, da ja moja žena izdajalka slovenskega naroda le zato, ker je miroljubnega značaja in ne hodi po mitingih iu po raznih drugih manifestacijah, ker ljubi le svojo družino in svojo šolo, to njeno ljubo slovensko šolo, za katero se jo po štirinajstih letih prisilnega poučevanja na italijanskih šolah v Italiji tako navdušila, da se jo že od začetka šolskega loui 'oliko žrtvovala, da so njeni v.šenei in učenke prvega razreda že meseca marca gladko čitali in pieali v naši mili slovenščini skupno z dragim razredom, za kar se je celo v krajni šolski nadzornik Flajs (pred prihodom Levina) čudil in jo je na učiteljski konferenci v Višnjc-viku javno pohvalil in prosil, naj bi podala na prihodnji konferenci referat o metodi, katero rabi za do se go tako «odličnih uspehov». Pohvalil pa je ne samo njo, ampak vso šolo na Dobrovem. Dne 23. marca zvečer pa je okr vj r:i šolski nadzornik Levin pohvalil napadalce na Dobrovem z besedami: «Dane s ste sc dobro pokazali!«. Tega dno je bila na Dobrovem pri napadu že enkrat imenovana Vera Štokar, ki se je pajdaš'la z talijanskimi fašisti v Kojskem (Nucleo), ko So lovili in streljali partizane, tako da so partizani sklenili, da jo bodo kaznovali. Pa , e nekdo prosil za njo! Manjše figuro so zame navadni i.epoučeni sateliti, vredni, da jih niti ne imenujemo, ker jih drugi zapeljujejo. In če sem podal podatke iz preteklosti nekaterih, sem to storil le zato, da pokažem, koga izbirajo in imajo za seboj voditelji apada, da tako pride še enkrat v veljavo narodni rok: »Povoj mi, s kem hodiš, iu ti povem, kaj si«! Drugi pa (Vitez Ludvik, Grauner, Brešan, Prinčič, Levin itd.) vedo, kaj hočejo, ko me obrekujejo na sestankih in klevetajo ter celo svetujejo, naj'me njihovi ljudje napadajo. Odlikujejo jih še razne druge stvari poleg tistih, ki sem jih že na vedel. Povedni sem že, da si je lani v septembru 1945 Grauner izmislil proti meni in proti mojemu bratu Virgiliju laž, da hočeva sodelovati z ZVIJ. _ Virgilija so po njihovem časopisju napadali in ga zmerjali, da jo bil fašist. Mene so pa kratko-malo obsodili na smrt! Letos pred nekaj tedni pa je slovenski komunist Alojz Šibav iz Ne-blega, intimen Grauner jev prijatelj, res sprejel mesto svetovalca otem predložil resno na nekem sestanku pravnikov- Za kn podajal cen pa jo dal zagotovilo, da bodo njihove pritožbe upoštevali in ugodno rešili. Tu ne gre za kake drugerodne plemiče, ampak za slovenske zakupo-dajalce, ki so vseskozi podpirali rt rodni odpor proti okupatorju! Pravi Slovenec mora braniti hišo iu polje, ki so mu ga dedjo pripravili in zapustili, pravtako srčno kakor vojak domovino. Tako naj bi storili tudi tisti, ki so svoje premoženje zapravili ali prodali fašistom. Kdo je ohranil m obranil našo zirnljo v Brdih in na Primorskem pred tujcem skozi stoletja, če ne naši pošteni, marljivi in narodno zavedni gospodarji in tudi zakupo-jemalei? Prav srčno si želim take rešitve tega spora v Brdih, ki bi zadovoljita obe slovenski stranki. Zgodovinska nujnost sodobne sveti vno socialistične revolucije tiči V rešitvi gospodarskega vprašanja •i. nosi geslo; boj vsakemu, purasi-tiimu, tudi državnemu! Ker je vsak človek sestavljen iz dušo in telesa, mora biti dvakrat svoboden: duševno in gospodarsko. Sramotno pa je, da nimamo da-res med nami še niti duševne svobode, svobode vesti, združevanju* tiska itd. Ob zaključku tega mojega zago-" c ra se še enkrat prav iskreno zahvaljujem vsem Bricem in Gorič i-m.m, ki so mi ob strani v tein boju m z zanimanjem zasledujejo nj-> <-'o-v razvoj. Tako tudi g. Guvernerju majorju Grey-u, ker je policija priskočila m oj i družini na. pomoč. imena vseh Bricev, ki so s svojimi podpisi protestirali zaradi napada in moje obsodbe od strani e-lementov Komunistične partije, L AlS-a in Okrajnega N. O. O. iz Kojskega, bom hvaležno hranil v spominu Zahvaljujem se tudi vsem tistim Bricem 111 Goričanom, ki so kak) drugače obsodili napad in voditelje. Še posebna zalivala pa gre »Slovenskemu Primorcu«, ker mi je dal p>riliko, da se lahko javno zagovarjam. Ker nimajo drugega proti meni, trdijo sedaj na Okrajnem Odboru v Kojskem, da sem se »razkrin- kal«, ker sem se poslužil »reakcio-uf rnega« lista. So pač otročji’..,. Dobrovo, 14 junija 1946. Dr. Avgust Sfiligoj ZAHVALA Prevzvišenemu g. nadškofu, vsem čč. gg. duhovnikom, blagorodnemu g. predsedniku goriške pokrajine Huguesu in zastopnikom civilnih oblasti, stolnemu pevskemu zboru in vsem prijateljem in znancem se za njih udeležbo pri pogreb.u pok. kanonika jr. ipacija iskreno zahvaljujejo Stolni Kapitelj in pokojnikovi sorodniki Listnica uredništva in uprave Pred vsem srčen Bog povrni! vsem velikodušnim darovalcem, Ki podpirajo naš list. Darovi iu njih utemeljitve so zgovorne priče, kako je katoliški časnik potreben in vsem, ki ljubijo resnico, dobrodošel. Kakor naročniki in čitatelji vi-dijp, se uredništvo in uprava tudi p< trudita, da je list čim večkrat na 4 straneh. To nam omogočajo lo darovi in ker se pri listu vse delo o-pravlja od duhovnikov tudi le za božje plačilo. Z uaročnino bi listna-2 straneh komaj izhajal. Menda ne izdamo nobene velike skrivnost«, i ko povemo, da pri vsaki številki na 4 straneh doplačamo tiskarna k i kih 10 tisočakov veš kot nam naročnina donose. Poštnina je tudi zelo poskočila; od 5 stotink za vsako,po tom poštno tekočega računa odp i-slauo številko je že par mesecev zvišana na 25 stotink. — Zato naj si naši čitatelji ne delajo prerožnatth upov, da bi mogel list redno izhaj n ti na 4 straneh, ali da bi mogel cel) postati dnevnik. V tem zadnjem primeru bi morali nastaviti in plačati tudi več urednikov, ker onhovniki pri vsem svojem poklicnem delu ne Vi zmogli šo urejeva-i ja dnevnika. — Kapitelov nismo mislili nikdar delati z listom, a tudi v dolgove ne bi hoteli padati. Napravili bomo tudi v bodoče, kar to v naših močeh, da bomo zadovoljili čitateljc in dobrotnike, ki naj ta naš zvon resnice tudi še nadalje 1: lagohotno podpirajo. Kadi pomanjkanja, prostora smo «Marjetico» morali odložiti. Odgovorni urednik TOSgr, ALOJZIJ NOVAK Tiskana i dovoljenjem A. I. S. Tisk. G. lucohi - Gorica