Opombe
Slovenski Primorec je izhajal v Gorici v letih 1945-1948 kot tednik katoliško usmerjenih Slovencev na Primorskem. V njegovem programu je bilo zapisano, da bo Slovenski Primorec deloval na vseh področjih, na katera katoličan sme in mora poseči, da ne bo glasilo nobene politične stranke in da hoče vzgajati v krščanskem duhu. List je poročal o cerkvenem življenju v svetu in doma. Po obliki je bil skromen (2 do 4 strani), vendar v načelnih vprašanjih odločen in pogumen, kar so si takrat mogli privoščiti samo duhovniki, ki so list izdajali. Njegov prvi urednik je bil goriški duhovnik, kanonik in prosvetni delavec Alojz Novak, ko pa so temu italijanske oblasti odvzele državljanstvo, ker ni hotel priznati italijanščine za svoj sporazumevalni jezik, je od 21. številke 2. letnika (1946) list vodil kanonik goriškega stolnega kapitlja Mirko Brumat. V listu so objavljali največkrat nepodpisani sodelavci, predvsem duhovniki, a tudi laiki, ki so bili večkrat pod drobnogledom jugoslovanskih političnih oblasti, katere so list preganjale, ga ob vnosu v državo zaplenile, prinašalce pa tudi zapirale. Slovenski Primorec je večkrat objavljal polemike z idejno nasprotnimi glasili (Primorski dnevnik, Soški tednik). Prinašal je tudi leposlovne prispevke, izvirno poezijo ter esejistične zapise o znanih Primorcih. Njegov humoristični podlistek Urh in Žef, ki ga je pisal Brumat, je obravnaval predvsem politične razmere na Primorskem. Slovenskega Primorca je leta 1949 nasledil Katoliški glas (1949-1995), tega pa Novi glas, ki je nastal z združitvijo Katoliškega glasu in Novega lista.