$ konoplan
induplati glasilo delovne organizacije ®	:—'■	:—
induplati jarše
LETO XXXIII.
MAJ 1985
Del poti so štafeto mladosti prenesli tudi mladinci naše delovne organizacije...
Stroški poslovanja v I. tromesečju rasli hitreje od celotnega prihodka
Kdor pozorno spremlja periodične obračune in letne rezultate poslovanja bo ugotovil, da se glavne značilnosti poslovanja že nekaj let več ali manj ne spreminjajo. Rezultati posameznih obdobij se večinoma razlikujejo le po tem, da so nekatere značilnosti enkrat bolj, drugič pa manj prisotne. Poslovanje v
I.	tromesečju tega leta pa je v tem pogledu drugačno, saj se pojavljajo nekatere povsem nove ugotovitve in značilnosti. Prvo tako področje je fizični obseg proizvodnje obeh proizvodnih TOZD, ki je kljub pomanjkanju nekaterih vrst preje in malon vlakna tokrat prvič na ravni planiranega in za 10 % večji od doseženega v I. tromesečju preteklega leta. Če s to ugotovitvijo povežemo še rast vrednosti tujih valut in skoraj 80 % udeležbo izvoza v celotnem prihodku, bi pričakovali krepko boljše finančne rezultate od načrtovanih s planom. Toda temu ni povsem tako. Vzrok je
TOZD PROIZVODNJA IZDELKOV IZ SINTETIČNIH VLAKEN
TOZD je v obravnavanem obdobju dosegla celotni prihodek v vrednosti 740 milijonov 335.000 din, kar je za 17 % več kot smo predvidevali s planom in za 83% več od celotnega prihodka doseženega v istem obdobju preteklega leta. Celotni prihodek predstavlja vrednost prodanih proizvodov, za katere je TOZD že prejela plačilo oz. instrument za zavarovanje plačila in .izredne prihodke. Celotni prihodek je bil v obravnavanem obdobju dosežen s prodajo tkanin, storitev in udeležbo v skupnem prihodku na domačem trgu, izvozom na konvertibilno in klirinško področje ter z dragimi prihodki.
Planirani izvoz v din je bil na konvertibilnem področju presežen za 60 %, na klirinškem pa za 23 %, medtem ko je v primerjavi s preteklim obdobjem na konvertibilnem področju porastel za 202%, na klirinškem pa za 131 %.
Na domačem trgu smo prodali za 19% manj kot smo predvidevali s planom in za 7 % manj kot v predhodnem obdobju.
Iz strukture prodaje je razvidno, da se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta zmanjšal delež prodaje na domačem trgu za 21,4 odstotne točke, povečal pa se je delež izvoza na konvertibilno področje za 8,7 odstotnih točk in klirinško področje za 12 odstotnih točk. Zaradi občutnega premika pri strukturi prodaje v korist izvoza so bili planski deleži celo za nekaj odstotnih točk preseženi.
Iz celotnega prihodka pokrijemo najprej stroške poslovanja, to je materialne stroške (variabilne in fiksne) in amortizacijo. Stroški poslovanja so v obravnavanem obdobju znašali 468 milijonov 271 tisoč din, kar je za 29% več od predvide-
namreč druga povsem nova značilnost in sicer, da so stroški poslovanja porasli za 116%, ali kar za dobrih 30 odstotnih točk hitreje od rasti celotnega prihodka, zaradi česar tudi planirani dohodek ni bil dosežen. Tako so pojasnjeni tudi vzroki za tretjo značilnost obravnavanega obdobja in sicer, da je dosežena stopnja pokritja nižja od dosežene v preteklem obdobju in tudi od predvidene s planom. Četrta značilnost je s področja izvoza. Doseženi konvertibilni izvoz je bil tokrat prvič občutno višji od predvidenega s planom, udeležba izvoza v celotnem prihodku pa je bila višja od predvidene s planom. Iz navedenega sledi tudi peta značilnost obravnavanega obdobja. Tromesečni rezultati poslovanja namreč ne omogočajo povečanja osebnih dohodkov, k čemur tudi precej pripomore nedoseganje plana izvoza na klirinško področje. Sicer pa so posamezne TOZD dosegle naslednje rezultate:
nosti 272 milijonov 731 tisoč din, kar je za 15 % več kot smo predvidevali s planom in za 91 % več od celotnega prihodka doseženega v istem obdobju preteklega leta. Celotni prihodek predstavlja vrednost prodanih proizvodov, za katere je TOZD že prejela plačilo oz. instrument za zavarovanje plačila in izredne prihodke. Celotni prihodek je bil v obravnavanem obdobju dosežen z udeležbo v skupnem prihodku in s prodajo samostojnih proizvodov in storitev na domačem trgu, izvozom na konvertibilno in klirinško področje ter z dragimi prihodki.
Planirani izvoz v din je bil na konvertibilnem področju presežen za 53 %, na klirinškem pa za 3 %, medtem ko je v primerjavi s preteklim obdobjem na konvertibilnem področju porastel za 189%, na klirinškem pa za 89 %.
Na domačem trgu smo prodali za 69 % več kot smo predvidevali s planom in za 36 % več kot v predhodnem obdobju.
Iz strukture prodaje je razvidno, da se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta zmanjšal delež na domačem trgu za 4,2 odstotne točke in izvoza na klirinško področje za 0,5 odstotne točke, povečal pa se je delež izvoza na konvertibilno področje za 5,8 odstotnih točk. V primerjavi s planom beležimo premik pri povečanju deleža izvoza na konvertibilno področje, medtem ko planirani delež izvoza na klirinško področje ni bil dosežen.
Iz celotnega dohodka pokrijemo najprej stroške poslovanja, to je materialne stroške (variabilne in fiksne) in amortizacijo. Stroški poslovanja so v obravnavanem obdobju znašali 114 milijonov 159 tisoč din, kar je za 54 % več od predvidenih s planom in za 156 % več od doseženih v istem obdobju preteklega leta.
(Nadaljevanje na 3. str.)
nih s planom za 108 % več od doseženih v istem obdobju preteklega leta. Ko iz celotnega prihodka pokrijemo stroške poslovanja, nam ostanek predstavlja dohodek TOZD, ki je bil dosežen v višini 272 milijonov 64 tisoč din in je na ravni predvidenega s planom in za 52% večji od doseženega v istem obdobju preteklega leta. Iz dohodka pokrijemo najprej takoimenovane obveznosti iz dohodka, ki so v obravnavanem obdobju znašale 47 milijonov 161 tisoč din in so bile v primerjavi s planom nižje za 16 %, v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa za 53 % višje.
Ko iz dohodka pokrijemo navedene obveznosti nam ostanek predstavlja čisti dohodek, ki je bil dosežen v višini 224 milijonov 903 tisoč din in je v primerjavi s planom višji za 4%, v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa za 52 %. Čisti dohodek se deli na del za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev in na del za razširitev materialne osnove dela (poslovni sklad) in rezerve. Za osebne dohodke je bilo v obravnavanem obdobju porabljeno 84 milijonov 54 tisoč din, kar je v primerjavi s planom za 2 % manj v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa za 87 % več. V sredstva skupne porabe naj bi se razporedilo 8 milijonov 776 tisoč din in sicer od tega 2 milijona 435 tisoč din za stanovanjsko izgradnjo in 6 milijonov 341 tisoč din za drage namene skupne porabe. Preostali del čistega dohodka v višini 132 milij. 73 tisoč din pa razporejamo na del za zbolj Sevanj e materialne osnove dela v višini 121 milij. 190 tisoč din in v sredstva rezerv v višini 10 milijonov 883 tisoč din.
TOZD KONFEKCIJA
TOZD je v obravnavanem obdobju dosegla celotni prihodek v vred-
(Nadaljevanje z 2. str.)
Ko iz celotnega dohodka pokrijemo stroške poslovanja, nam ostanek predstavlja dohodek TOZD, ki je bil dosežen v višini 158 milijonov 572 tisoč din in je za 3% nižji od predvidenega s planom in za 61 % večji od doseženega v istem obdobju preteklega leta. Iz dohodka pokrijemo najprej takoimenovane obveznosti iz dohodka, ki so znašale 30 milijonov 159 tisoč din in so bile v primerjavi s planom nižje za 2 %, v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa za 85 % višje.
Ko iz dohodka pokrijemo navedene obveznosti nam ostanek predstavlja čisti dohodek, ki je bil dosežen v višini 128 milijonov 413.000 din in je v primerjavi s planom nižji za 3 %, v primerjavi z istim obdobjem lani pa, za 57 % višji. Čisti dohodek se deli na del za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev in na del za razširitev materialne osnove dela (poslovni sklad) in rezerve. Za osebne dohodke je bilo porabljeno 41 milijonov 890.000 din, kar je v primerjavi s planom za 3 % več, v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa za 93% več. V sredstva skupne porabe naj bi se razporedilo 4 milijone 577.000 din in sicer od tega milijon 208.000
din za stanovanjsko izgradnjo in 3 milijone 369 tisoč din za druge namene skupne porabe.
Preostali del čistega dohodka v višini 81 milijonov 946 tisoč din pa razporejamo na del za zboljšanje materialne osnove dela v višini 75 milijonov 603 tisoč din in v sredstva rezerv v višini 6 milijonov 343 tisoč din.
TOZD MALOPRODAJA
Celotni prihodek je v primerjavi s planom presežen za 3 %, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 27%. Dohodek je v primerjavi s planom nižji za 5 %, v primerjavi s I. tromesečjem preteklega leta pa za 39% višji. TOZD je v obravnavanem obdobju dosegla ostanek dohodka v višini 5 milijonov 334.000 din, kar je za 21% več kot je bilo predvideno s planom in za 8 % več kot v istem obdobju preteklega leta.
TOZD RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI
Celotni prihodek je v primerjavi s planom presežen za 8 %, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 48 %. Dohodek jev primerjavi s planom višji za 4%, v primerjavi s
prvim tromesečjem preteklega leta pa za 58 %. TOZD je v obravnavanem obdobju dosegla ostanek dohodka v višini 208 tisoč din, ki se v celoti razporeja v sredstva rezerv.
DSSS
Celotni prihodek je dosežen s svobodno menjavo dela, to je s plačili posameznih TOZD za opravljena dela in z lastnimi prihodki. Celotni prihodek je bil dosežen v višini 31 milijonov 103 tisoč din, kar je za 2% manj od predvidenega s planom in za 86 % več kot v istem obdobju preteklega leta. Iz celotnega prihodka delovna skupnost pokrije stroške poslovanja, ostanek pa predstavlja dohodek. Stroški poslovanja so v primerjavi is planom višji za 13 %, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 125 %. Dohodek je tako za 2% nižji od predvidenega s planom in za 86 % višji od doseženega v I. tromesečju preteklega leta. Dohodek delovne iskupnosti se razdeli na prispevke, ki se plačujejo iz bruto osebnih dohodkov dn čisti dohodek, ki je namenjen le za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev.
Franc Velepec
llllllllllliillllllllllllllilllllllllilllillllllllllll
Prvi vtisi ob preselitvi v novo prodajalno
Preteklo je že pol leta, ko smo se zaradi preureditve prostorov trgovine preselile v dvorano poleg restavracije Induplati. V dvorani je bilo sicer dovolj prostora, vendar pa nismo imele nobene dnevne svetlobe, kar je oviralo stranke pri izbiri blaga. Težko je bilo tudi pri prodaji zaves, ki niso bile razstavljene, zato so se kupci težko odločali za nakup le-teh. Tudi pri prodaji šotorov in prigrad se je zataknilo; saj nismo imele v samem pro-
storu pripravljenih večjih zalog, tako da smo morale hoditi ponje v skladišče v tovarno, to pa je vzelo kar nekaj časa. Zato smo toliko bolj čakale dan, ko bomo lahko prestopile prag nove prodajalne.
Z dnem 15. 4. 1985 je nastopil ta težko pričakovani dan, dan selitve v novo prodajalno. Zdaj imamo več prostora, večji prodajni prostor in malo priročno skladišče. V sami prodajalni je drugačna razporeditev polic in rabile smo kar nekaj časa, da
smo se privadile na novo okolje. Tudi stranke same zelo pohvalijo trgovino, moti jih le to, da ne morejo več »brskati« za pultom. Vsaka nova stvar potrebuje nekaj časa, da se je privadimo, tako se bodo stranke navadile na nov red.
Prodajalna sama je lepa, še lepša bo, če bo vedno dobro založena. Kajti, kaj nam pomaga lepota in zunanji videz, če pa rezultati prodaje ne bodo zadovoljivi.
— iz trgovine —
Pogled na nove prostore
Maj
Zgodaj zjutraj se sonce sramežljivo vzpenja izza griča in negotovo pokuka po poljih in travnikih. Ptice, sedeče na jablanovih vejah, ovitih z girlan-dami nežnih cvetov, začno s svojim jutranjim napevom ljubezni.
Kmalu se jutranje krpe megle razredčijo in porazgubijo po travnikih in lokah. Pokrajino oblije zlata svetloba in trave se umite in živo zelene pozibavajo v nežni, topli pomladanski sapici.
Maj! Mesec mladosti, mesec ljubezni, praznik pomladi. Mesec v katerem se nabrekli popki razpočijo v nežne mlade cvetove. Jablane, češnje, breskve in ostala sadna drevesa si nadenejo svatovska oblačila pastelnih barv. španski bezeg s svojim močnim vonjem in razkošno barvo opozarja nase in nemogoče je iti mimo, ne da bi se vsaj s kotičkom očesa ozrl vanj.
V ljudeh se naseli nemirno drhtenje in koprne-nje. Novo, mlado in sveže, komaj rojeno zelenje se naseli tudi v nas. Mladost, hrepenenje in ljubezen nas spremljajo na vsakem koraku in ljudje postanejo mlajši in bolj čuteči. Tudi njih se dotaknejo nešteta rojstva, ki kličejo po lepem in nežnem.
Darja Pleše
POSOJILA
Po sklepu delavskega sveta DSSS z dne 19. 4. 1985 in delavskega sveta TOZD PROIZVODNJA in TOZD KONFEKCIJA z dne 26. 4. 1985, se sredstva za stanovanjska posojila po razpisu z dne 26. 12. 1984 razdelijo naslednjim prosilcem v višini din:
TOZD PROIZVODNJA:
PRIIMEK IN IME:	DIN:
1. Jularič Anica	1.100.000
2. Majdič Majda	500.000
3. Cerar Martin	420.000
4. Komatar Bernarda	420.000
5. Kancilja Janez	300.000
6. Kotnik Janez	300.000
7. Kavčič Majda	280.000
8. Žučko Franc	250.000
9. Žučko Francka	250.000
10. Kotnik Suzana	220.000
11. Kancilja Marija	220.000
12. Kurtinovič Vinka	210.000
TOZD KONFEKCIJA:	
PRIIMEK IN IME:	DIN:
1. Borštnar Frančiška	600.000
2. Lavtar Marija	480.000
3. Bergant Danica	400.000
4. Avbelj Ivana	350.000
5. Gardaševič Gordana	260.000
6. Kokalj Milena	220.000
DSSS:	
PRIIMEK. IN IME:	DIN:
1. Divjak Milena	800.000
2. Fleischmann Marija	580.000
3. Svetec Stane	580.000
4. Avguštin Helena	450.000
5. Kavčič Rajko	310.000
6. Videmšek Anton	200.000
Že razmišljate, kje boste preživeli dopust?
Smo na pragu letošnje turistične sezone, ki bo, vsaj tako pravijo gostinci, spet rekordna. Nedvomno res, če ne drugače, vsaj po rekordno visokih cenah. Te bodo res »na višini«. Kar pa se tiče turistične ponudbe, nam je že nekaj let jasno, kakšne so razmere. Lahko bi bilo seveda še slabše, še lažje pa boljše. Ne glede na vse to pa bodo tudi letos reke domačih in tujih gostov spet drvele na našo obalo, da se naužijejo sonca in morja. Med njimi bodo prav gotovo tudi delavci naše delovne organizacije.
Ko smo jih povprašali, kam se bodo letos odpravili na dopust, nam je večina odgovorila, da gredo na morje. Nekateri mlajši so rekli, da gredo s šotori — jasno v dvoje — drugi spet v prikolice, veliko pa jih bo letovalo tudi v našem domu v Umagu. Mnogi hodijo tja že leta, drugi pa pravijo, da imajo rajši spremembe in zato menjajo kraje.
Veliko zanimanja je za naše prikolice, ki so kampirane v Umagu. Vendar večina meni, da bi jih morali prestaviti še v kakšen drug kraj. Delavci so največkrat ome-
nili Poreč, nekaj pa jih je bilo ogretih tudi za kakšne toplice. Saj navsezadnje prikolica nima koles le za okras. Tudi naturisti, ki jih sploh ni tako malo, so bili mnenja, da bi lahko mislili tudi nanje. Lahko bi postavili vsaj eno prikolico v kak naturistični kamp v bližini Poreča, ki nenazadnje ni dosti oddaljen od Umaga. Želja in okusov je veliko in vsem se verjetno ne bi dalo ustreči. Lahko pa bi z malo dobre volje precej izboljšali tudi našo interno turistično ponudbo.
Dosti manj skrbi glede dopusta imajo tisti, ki ga bodo preživeli doma. Tudi teh ni tako malo. Saj je za nekatere dopust na morju kljub regresu, še vedno prevelik finančni zalogaj. Nekaj delavcev je tudi takih, ki si gradijo domove, in se jim zdi, da je denar potrebno vlagati v »bolj nujne« stvari. Sicer pa menijo, da se da dopust tudi doma kar lepo preživeti. In navsezadnje se lahko zgodi, da bomo imeli tudi sredi poletja na voljo kakšen dan zimskega veselja.
Sodeč po snegu, ki je padal pred dnevi (ozir. v maju), nas utegne »sončna uprava« prikrajšati za kak
dan lepega vremena. Torej za vsak primer, ne pozabite doma rokavic, ko se odpravljate na morje!
Marjana Mali
Kdo me bo odpeljal na odpad?
Priznanje za dele na kulturnem področju
Franc Kurent
V mesecu marcu je bila v prostoru Restavracije Slamnik podelitev priznanj 16 najzaslužnejšim delavcem za udejstvovanje in delo na kulturnem področju. To priznanje zveze kulturnih organizacij občine Domžale je za leto 1984 — za vlogo Komarja pri Cankarjevih Hlapcih, prejel tudi naš delavec Franc Kurent. Franc je v naši delovni organizaciji zaposlen 21 let. 7 let je bil mojster v tkalnici, sedaj je že 14. leto v pripravljalnici. Za igranje na odrskih deskah ga je navdušila in vpeljala izkušena in dobra igralka
— kot je s ponosom povedal sam, njegova mama. Franc je član kulturno umetniškega društva »Franc Kotar« Trzin in svojo prvo vlogo, ki jo je odigral leta 1959, tj. vlogo Johna iz dela Sirota iz Lowooda, zna še danes na pamet. Nadvse rad se spomni tudi svoje življenjsko najuspešnejše in nepozabne vloge Davorina iz Miklove Zale. Ni potrebno posebej poudarjati, da Franc veliko in rad bere. Za vaje — na leto »naštudirajo« od ene do dveh iger, porabi izredno veliko prostega časa — večerov in noči. Vsako igro vadijo najmanj tri mesece. Velika ovira je za Franca dvoizmensko delo. Vendar pravi, da so mu v DO že tudi omogočili — mesec dni pred premiero — delo le v dopoldanski izmeni, za kar gre posebna zasluga in zahvala tov. Gerbec Jožetu.
Samo naučiti se same igre ne da, je v najinem klepetu omenil Franc. Človek mora imeti to v sebi, prirojeno. Dobra igra pa ni sestavljena le iz kvalitetno odigrane vloge posameznih igralcev, temveč tudi od same scene, razsvetljave, kostumov itd. Kljub dolgoletnemu igranju je trema vedno prisotna — seveda — le do trenutka, ko stopi na oder. Franc je vesele narave, vendar to še ne pomeni, da igra komedije, ampak vloge, ki so po vsebini izredno težke in zahtevne. In naj lepša nagrada za ves trud v vloženo igro je
— igrati pred »polno« dvorano. Franc pravi, da ni bojazni, (kljub TV) da bi igrali pred maloštevilnim občinstvom.
Pri KUD »France Kotar« Trzin je včlanjenih veliko članov, nekaj manj od teh je igralcev. Vendar, »pomladek« je in ni bojazni, da bi tradicija prenehala. Prostori v kulturnem domu, kjer vadijo, so lepo urejeni in ogrevani. Kostume jim velikokrat posodi Šentjakobsko gledališče, pa tudi pri samem »šminkanju« oziroma maskah jim je nekajkrat pomagal igralec Maks Furjan. Finančna stran: KUD dobi dotacijo od kulturne skupnosti in finančno pomoč iz krajevne skupnosti. Denar od prodaje vstopnic pa se v glavnem porabi za nastale stroške pri izvedbi igre.
Ob tem, ko je Franc našteval številna priznanja in plakete, ki jih je prejel ob raznih prilikah in vlogah, pa ni pozabil omeniti tudi kar nekaj igralcev raznih društev, ki so bili ali pa so še, vedno aktivni in so delavci naše DO — med njimi: Franc Veider, Danica Bleje, Janez Hafner, Vinko Kepec in drugi. Z veseljem pa je povedal tudi, da se družinska tradicija ne bo prekinila, saj z igranjem na odrskih deskah nadaljuje že tudi njegova hčerka.
urednica
v varnostni ograji
Luknje
Na malomaren, neodgovoren in nedopusten odnos do družbenih sredstev nas opozarjajo številni primeri, katerim priča smo v vsakdanjem življenju. Zaradi slabe zaščite objektov, strojev in naprav nastaja — kot posledica požarov, eksplozij oz. nesreč pri delu — velika materialna škoda. Pojavljajo se tudi primeri prilaščanja izdelkov in repromateri-ala. Seveda si večina delavcev, povezanih v samozaščitni sistem naše delovne organizacije prizadevamo, da bi bilo takšnih primerov čim manj. Bolj kritični pa bi vsekakor morali biti do tistih posameznikov, ki s svojim ravnanjem ogrožajo našo varnost in družbeno premoženje. Saj so poleg nevarnosti, ki so možne zaradi samega tehnološkega procesa v delovni organizaciji, opazne tudi takšne, ki jih človek sam, zavestno povzroča. To je predvsem — neupoštevanje ustreznih predpisov, nekontrola delovanja strojev, katere posledica so napake na proizvodih, neprimerna skrb za delovno okolje itd.
Delovna mesta, prostori in okolica delovne organizacije bi morali biti
vedno urejeni, (ne le občasno), saj sicer predstavljajo nevarnost z »vidika« požarne varnosti, varstva pri delu in zdravja delavcev. Primeri, ko odlagamo odpadni material na nepredvidenih mestih, oz. celo poleg praznih kontejnerjev, niso redki. Vse preveč se zanašamo na nekoga, ki bo pospravljal za nami. Teh pa naj bi bilo, glede na naše ravnanje, precej več, kot jih je po sistematizaciji del oz. nalog predvidenih.
V tem letu smo priče že nekaj primerom nezakonitega prilaščanja družbene in osebne lastnine. Opaženi pa so bili tudi primeri priprave materiala za iznos iz delovne organizacije in poškodbe ograje, ki obdaja DO. So pa tudi primeri, ko oškodovanci sami ne ravnajo samozaščitno. Saj se denarnica ne pušča v nezaklenjeni garderobni omarici, kolo pa tudi ne neprikienjeno v kolesarnici. Žal, toda še vedno moramo upoštevati izrek, da prilika dela tatu.
Nasploh predstavlja zavarovanje kolesarnice oz. koles poseben problem. Veliko delavcev prihaja na delo s kolesom že pol ure pred pri-
četkom dela, zato je v tem času kolesarnica odklenjena. Prav v tem času pa je tudi varnostnik polno zaposlen v vratarnici. Namestitev čuvaja kolesarnice bi bilo neracionalno, saj le-ta ne bi mogel ugotavljati lastništva brez garancijskega lista ali drugega ustreznega dokumenta. S takšnim načinom bi se podaljšal čas odvzema koles, ker bi se številka dokumenta morala primerjati s številko na kolesu, kar pa bi spet povzročalo nevšečnosti in nezadovoljstvo delavcev. Zato je edini način zavarovanje kolesa pred tatvino, priklepanje kolesa k stojalu za kolo. To je tudi najmanj, kar je dolžan napraviti vsak kolesar, saj v nasprotnem primeru svoje kolo enostavno »ponuja«. Zavedati se moramo, da vsi organizacijski, tehnični in drugi ukrepi nekje prenehajo biti razumni, pa naj si bo to s finančne strani ali zaradi prevelikega administriranja.
Zato bomo morali tudi v bodoče iskati pri nastajajočih težavah enostavne, vendar učinkovite rešitve.
Ivan Kamenšek
Kri ni samo zdravilo, ona simbolizira človeške vezi, prijateljstvo, nesebičnost in plemenitost. Povezuje vse narode sveta!
Zgodi se prometna nesreča. Ponesrečenca prepeljejo na kliniko, kjer je potrebno opraviti operacijo. Zaradi hudih poškodb je ponesrečenec izgubil veliko krvi, zato je pri operaciji potrebna tudi kri. Ponesrečenec jo dobi toliko, kolikor je potrebno, že med samo operacijo in tudi po njej, v dobi zdravljenja. Mlado življenje je rešeno!
Nihče ne vpraša, kje naj dobijo kri; kri je na zalogi! Nihče ne vpraša, ali je ponesrečenec krvodajalec; kri dobi vsak, ki jo potrebuje ne glede na to, ali je krvodajalec ali ne! Odkod torej kri? Od anonimnih, prostovoljnih krvodajalcev, ki vedo, da s svojo krvjo lahko pomagajo rešiti življenja, kajti kri lahko nadomesti samo kri! »Ponesrečenec« bi bili lahko mi sami, ali nekdo od naših naj dražjih: otrok, mož, žena, mati, oče, brat, sestra! Kako zelo bi bili hvaležni, ko bi zvedeli, da je pomagala pri zdravljenju našega otroka kri neštetih krvodajalcev, saj samo za eno težko operacijo potrebujejo kirurgi 5—6 1 krvi, to pa je 15—20 krvodajalcev! Zamislimo se torej nad tem, in pa nad govoricami, da bi raje šli dati kri v tujino, kjer jo plačujejo. Ali bi potem ob nesreči tudi svojega otroka peljali v tujino na zdravljenje, saj smo »tam« dali kri in ne doma?! Ko se zgodi nesreča, pa naj bo to doma, na cesti ali kjerkoli drugje, ni časa misliti na to, kam bomo peljali otroka; peljemo ga do najbližje bolnišnice (ali pa ga peljejo z rešilnim avtomobilom), tam pa ga potem v strahu za njegovo življenje prepustimo zdravnikom, da ga ozdravijo in nam ga vrnejo zdravega. Če bo potrebno, bo za ozdravitev dobil tudi kri! Zatorej ne sanjajmo o plačilu za podarjeno kri, saj jo bomo morda potrebovali sami, pa nam tudi ne bo potrebno zanjo plačati. Misliti moramo na to, da nesreča nikoli ne počiva, da bolezen ne izbira ljudi, ne kraja in časa; torej poskušajmo pomagati vsi, s tem da damo kri, ki to lahko storimo takrat, ko smo še zdravi.
Naj napišem še malo o zgodovini krvodajalstva v Sloveniji in pa o dejavnosti Rdečega križa na tem področju.
V Sloveniji sta se krvodajalstvo in transfuzijska služba razvila šele po drugi svetovni vojni. Do takrat so v naših bolnišnicah dajali le direktno transfuzijo. Prva transfuzijska postaja je bila pri nas organizirana takoj po osvoboditvi v okviru tedanje Centralne vojne bolnice. Že na prvi poziv prebivalcem Ljubljane se je odzvalo 150 krvodajalcev, ki so dali kri za ranjence. Potem so se javljali vsakodnevno in to posamezniki in v skupinah. Kri so dajali
brezplačno, vendar jim je uprava vojne bolnice dajala v zahvalo olje in sladkor.
4.	junija 1945 so konzervirali prvih 19 steklenic krvi, zato ta dan praznujemo DAN KRVODAJALCEV!
Po reorganizaciji tedanje Centralne vojne bolnice, je januarja 1946 transfuzijska postaja postala civilna ustanova in se preimenovala v Zavod za transfuzijo krvi medicinske fakultete. Krvodajalci so dajali kri brezplačno, dobivali pa so posebne živilske nakaznice.
Razvoj naše zdravstvene službe, splošni napredek medicinske znanosti, hiter razvoj industrije in prometa in s tem porasta nesreč, je zahtevalo vedno več krvi. Zato Zavod sam ni zmogel kriti vseh potreb po krvi. Organizirani so bili transfuzijski oddelki pri večjih bolnišnicah. Prvi oddelek so ustanovili leta 1948 v Celju, nato leta 1949 v Mariboru, leta 1956 je bilo ustanovljenih kar 7 oddelkov pri bolnišnicah Jesenice, Golnik, Izola, Murska Sobota, Ptuj, Slovenj Gradec in Šempeter pri Novi Gorici in leta 1957 še v Novem mestu in Trbovljah. Na Jesenicah in Šempetru so že leta 1957 oddelka ukinili, leta 1964 pa tudi oddelek na Golniku. Ostalih osem oddelkov dela še danes.
Ko so bile odpravljene živilske nakaznice, so začeli krvodajalci dobivati denar. Le malo je bilo ljudi, ki so želeli kri prodajati. Nekateri pa so hoteli s tem tudi zaslužiti in so zato dajali kri tudi po večkrat na mesec, vse to je narekovalo nov pristop k organiziranemu zbiranju krvodajalcev na prostovoljni — brezplačni osnovi. V letu 1952 je bilo v Sloveniji 11.694 krvodajalcev.
Januarja 1953 je bila odpravljena denarna odškodnina in začelo se je zbiranje izključno prostovoljnih krvodajalcev in to za brezplačno dajanje krvi. Organizacijo krvodajalstva je takrat prevzela organizacija Rdečega križa. Rdeči križ Slovenije s svojimi aktivisti in pomočjo sindikatov, SZDL, ZSMS in drugih to nalogo še danes uspešno opravlja.
Že to prvo leto 1953, se je na akcijo odzvalo 20.210 krvodajalcev, kar je za 8.516 krvodajalcev več kot v letu 1952. (Prvi so se javili zdravstveni delavci zdravstvenih ustanov Ljubljane in rudarji iz rudnikov Zagorje. Leta 1961 je dal kri že vsak 30. prebivalec Slovenije.). Odločitev, da se preide na brezplačno krvodajalstvo je bila več kot pravilna. Skladno s potrebami zdravstvene službe po tem dragocenem zdravilu je iz leta v leto raslo tudi število krvodajalcev. Leta 1963 se jih je odzvalo 69.158.
Z zaostrovanjem ekonomskih od-
nosov v letu 1965 in razglasitvijo takratne gospodarske reforme in ob drugih težavah, je število krvodajalcev v letu 1967 upadlo, saj jih je prišlo na akcije v letu 1967 65.893, leto poprej — 1966 pa 70.945.
Propaganda krvodajalstva je bila do takrat zelo skopa, saj je obsegala le nekaj plakatov in letakov in nekaj prispevkov v tisku. Veliko vlogo pri odzivu je odigral tudi prosti dan in pa zdravstveni pregled, slednji še posebno pri kmečkem prebivalstvu, ki tedaj ni bilo zdravstveno zavarovano.
Takratna informativno propagandna komisija pa je na podlagi analize izdelala nov projekt propagande, motivacije in moralne stimulacije za krvodajalstvo. Usmerila pa se je tudi na tiste, ki kri prejmejo in na zdravstvene službe, ki kri ali serume pri zdravljenju uporablja.
Bogata družbeno politična aktivnost, še večja zavzetost organizacij RK in njenih aktivistov in nove metode, motivacije, propagande in stimulacije, so obrodili bogate sadove. V letu 1971 se je število krvodajalcev dvignilo na 79.562, v letu 1973 že na 92.983 in v letu 1975 že preko 100.000.
Ob 25-letnici krvodajalstva leta 1978, je bil prav zaradi izrednih uspehov, ki jih ima Slovenija na tem področju, pri nas organiziran tudi zvezni posvet o krvodajalstvu. Na tem posvetu so udeleženci ponovno potrdili pravilnost izhodišč in načel organiziranosti krvodajalstva v SR Sloveniji.
Predsedstvo skupščine RK Jugoslavije je sprejelo sklep, da se morajo organizacije RK v vsej Jugoslaviji bolj zavzeti, da bi se vsaj približali doseženim uspehom v Sloveniji.
V letu 1982 se je na krvodajalske akcije odzvalo že kar 110.491 krvodajalcev in s tem dokazalo izreden čut solidarnosti do soljudi.
Ob tem bi bilo potrebno povedati, da igra zelo pomembno vlogo tudi programiranje krvodajalskih akcij. Skupščina Rdečega križa Slovenije pripravi vsako leto v dogovoru z občinskimi organizacijami Rdečega križa in Zavodom SRS za transfuzijo krvi ter oddelki pri posameznih bolnišnicah načrt krvodajalskih akcij za vsako leto. Krvodajalske akcije za Zavod SRS za transfuzijo krvi so planirane 4-krat tedensko (to je od torka do petka). Na dan akcije je potrebno zbrati 250 delovnih ljudi in občanov za dajanje krvi. Občinske organizacije Rdečega križa, kjer delujejo oddelki za transfuzijo krvi (Trbovlje, Celje, Slovenj Gradec, Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Novo mesto, Izola), organizirajo akcije dvakrat tedensko in po
dogovoru, glede na potrebe pa tudi večkrat.
Na temelju programa, ki ga pripravi skupščina RK Slovenije, pripravijo potem svoje podrobne načrte odvzemov tudi občinske organizacije, ki morajo pri programiranju upoštevati delovne programe organizacij združenega dela in še vse ostale dejavnike, ki vplivajo na uspeh akcije (letne čase — spravilo poljskih pridelkov, trgatev itd.).
Leta 1983 je bilo 30 let prostovoljnega, brezplačnega in anonimnega krvodajalstva v Sloveniji. Doseženi so bili lepi uspehi in veliko je bilo doprmešenega k boljšemu zdravstvenemu varstvu in h krepitvi medsebojne človeške solidarnosti. Še naprej bo potrebno zagotavljati zadostne količine krvi za zdravljenje in za zaloge za morebitne elementarne nesreče ali primer vojne. Naša celotna usmerjenost pri pridobivanju krvodajalcev mora biti usmerjena k temu, da vključimo v vrsto krvodajalcev čimveč mladih in da zajamemo slehernega zdravega občana, ki bo dal kri vsaj nekajkrat v življenju. Pri tem je naj večje priznanje krvodajalcu, da pomaga in sodeluje pri dajanju krvi ter jo s tem zagotovi sebi, družini, tovarišem in vsem ljudem v primeru potrebe.
Glede na vedno večje potrebe po krvi (moderna medicina: zdravljenje bolezni, za katerimi so včasih ljudje umirali, prometne in druge nesreče), je nujno, da da kri vsak za to sposoben občan!
V letu 1984 je bilo v Sloveniji 116.103 krvodajalcev, odvzeto pa je bilo 46.4241 krvi. Novih krvodajalcev je ca 20 %. Rdeči križ Slovenije je po svojih dosežkih na evropskem nivoju!
Kri se sproti odvaža na klinike, v prvi vrsti v Klinični center in v
ostale bolnice v Sloveniji, kjer nimajo transfuzijskih oddelkov. Kri gre tudi v predelavo za razne preparate in serume.
Le redkokatera družbena skupnost na svetu se lahko ponaša s tako množično solidarnostjo svojega prebivalstva in le redkokatera organizacija na svetu s takimi rezultati svojega dela. Naša skupna naloga naj bo, da bo tudi v bodoče tako!
Podatke za članek sem dobila na Zavodu SR Slovenije za transfuzijo krvi v Ljubljani in pri RK Slovenije. Zagotovili so tudi, da se kri ne prodaja! Kri, ki jo zberejo v Sloveniji, se uporablja, kot sem že omenila, izključno za potrebe slovenskih bolnišnic in za razne preparate in serume. Ob elementarnih in drugih velikih nesrečah se organizirajo odvzemi krvi (če ni krvi dovolj na zalogi), izven vsakdanjih akcij. Torej je odveč skrb, da bi nekdo na račun naše krvi služil
eseeee®®
mastne denarce, kot to veliko ljudi misli!
Sam odvzem krvi ni nič bolj boleč, kot takrat, ko damo kri v laboratoriju za preiskave, le da jo odvzamejo malo več (od 2 do 4 dl), odvisno od človekove konstitucije. Moški lahko da kri vsake 3 mesece, ženska pa vsake 4 mesece, saj se kri obnovi — nadomesti že v nekaj tednih. Na dan odvzema krvodajalec lahko poje zjutraj (na Zavodu za transfuzijo celo priporočajo!) kruh, marmelado in čaj, torej nemastno hrano. Ne sme pa zaužiti masla, margarine, salame, mleka, torej mastne hrane!
Pridružimo se vsi, ki nam zdravje dopušča, 700.000 in več krvodajalcem, ki so v 30 letih, odkar so krvodajalske akcije organizirane, že dali kri. Kot vemo, kot je bilo to že velikokrat napisano, kri lahko nadomesti samo kri!
Duša
NADOMESTILO OD
Pri izplačilu nadomestila osebnega dohodka za krvodajalce so nastale določene spremembe. Po Samoupravnem sporazumu o zdravstvenem varstvu je za krvodajalce določeno 100 %-no nadomestilo OD — bolniška. S tem pa bi bili delavci prikrajšani na zaslužku, ker se nadomestilo zaradi bolezni obračunava po osebnem dohodku iz preteklega leta.
V našem Pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo TOZD
KRVODAJALCEM
oz. DSSS pa je določeno izplačilo nadomestila OD v višini »kot da bi delal«.
Glede na zgoraj navedeno bodo v prihodnje delavci — krvodajalci — dobili za dan krvodajalske akcije vsa nadomestila, ki bi jih sicer prejeli, če bi delali. To bo razvidno tudi iz izplačilne kuverte saj bodo pri šifrah stalnost, delovne izkušnje in stimulacija navedeni denarni zneski kot bi delali in sicer za vse ure.
O teh spremembah je bila podana tudi informacija delavskim svetom.
Pismo odprave z Valung Kanga
naslovljeno na INDUPLATI JARŠE; Pislak Stane in n jgo ve punce.
Baza, 16, 4. 1985
Pozdravljeni!
Valung Kang stoji tam gori.
Spodaj pa so fantje nori kje so punce, morje, vino oh, kako pogrešam domovino.
Tole pesmico nam je včeraj prinesel poštar in so jo napisali naši navijači v domovini.
Drugače pa kar dobro napredujemo na našem hribu. Prejle so sporočili, da so dosegli višino 7300 m, koder se gora nekoliko položi in bo lažje za napredovanje. V večini smo kar zdravi, vreme nam je precej naklonjeno, pred močnim vetrom in občasnim sneženjem pa se urno zatečemo v prijetne in zelo dobro narejene šotore iz vaše delavnice. Za odličen šotor se posebej zahvaljuje zvezni oficir gospod Sharma, ki je prav ponosen na svojo hišico in jo je ponosno razkazal sosednjemu ameriškemu zvezniku, ki prebiva v nekaki pasji uti.
Prav prijetno je tudi, ko zjutraj odpiraš na hribu šotor, pa te pozdravi iz kota pri zadrgi napis, ki ti zaželi obilo sreče.
Najlepša hvala Nataši in Mileni za srček in poljubček v rokavici. Ko sem zadnjič natikal rokavico in izvlekel srček, so potem vsi fantje hiteli iskat po rokavicah, a srčkov ni bilo več.
Vseeno pa so fantje navdušeni nad šotori, saj so precej bolj udobni kot šotori Američanov, ki vzporedno z nami plezajo na goro.
Naj počasi končam to pisanje z zahvalo za vaše požrtvovalno delo in upam da bomo, ko boste tole brali, skupaj z vašo pomočjo že stopili na vrh tretje gore sveta.
Srečno!
Marjan Kregar in vsi ostali
VUGOSLAV VALUNG KANG ENPEDITION C. O. MOUNTIN TRAVEL P. P. BON. 170 KATHMANDU NEPAL
Pa še nekaj o strelstvu
V današnjem časopisu je športu, športnim tekmovanjem in rezultatom namenjeno že kar precej prostora. Kljub temu pa ne bo odveč, če osvetlimo in »pobrskamo« malo po »zgodovini« strelstva v DO.
Tistih delavcev, ki so to zgodovino »ustvarili«, je vedno manj. Nekateri so že odšli, drugim pa se čas odhoda v pokoj vztrajno približuje. In to je tistim, ki o tem pravzaprav vedo kaj povedati. Torej, za nas, bolj ali manj mlade, ki o tem ne vemo ničesar, naslednje.
Dne 20. februarja 1959 je bila v našem kolektivu na pobudo nekaterih članov, kateri so imeli veselje do strelskega športa, ustanovljena strelska sekcija v sklopu strelskega društva Domžale. Sekcija je imela namen poživiti strelstvo med delavci in s tem družabno življenje nasploh. Ta namen je bil dosežen, saj se je v kratkem času v delo sekcije vključilo 64 članov. Po enoletnem uspešnem delovanju je bilo tako vodstvo kot članstvo sekcije prepričano, da izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev samostojne strel-
Franc Rihtar. V strelskem športu aktiven že preko 35 let
ske družine. In res, dne 7. februarja 1960. leta so člani, izbrani na ustanovnem občnem zboru pregledali delo sekcije ter enoglasno potrdili sklep, da se ustanovi strelsko društvo »Induplati«.
In kje so člani streljali? Kar na tovarniškem dvorišču, med polurnim odmorom za malico. Na razpolago so bile tri zračne puške.
Nato so si strelci uredili strelišče poleg balinišča na dvorišču restavracije, usposobili pa so tudi preddverje kinodvorane začasno), kjer so prirejali tekmovanja, med njimi tudi tekmovanje tekstilcev,
kjer je sodelovalo kar 150 tekmovalcev. Na mestu, kjer je danes skladišče preje (lesena lopa), pa je bilo zgrajeno tudi strelišče za malokalibrsko puško.
Sledeč povzetek iz poročila o delu strelske družine v letu 1961 pove pravzaprav vse:
»V kratkem razdobju se je v delo strelske družine vključilo skoraj 100 članov, od katerih se je vedno vsaj polovica udeleževala tekmovanj. Sčasoma pa se je od teh izluščila skupina aktivnejših članov, kateri so se strelstva oprijeli kot športa in ne več kot zabave. Z vztrajnim treningom in -mnogo dobre volje so iz dneva v dan dosegali vse boljše rezultate. Udeleževali so se vseh tekem, odzvali vsakemu vabilu, domov so se vračali včasih kot premaganci, včasih pa tudi kot zmagovalci. Vendar pa so se iz vsake tekme vračali bogatejši, izkušenejši. Niso dosegali kakšnih vrhunskih rezultatov, vendar vedno tako visoko povprečje, da mora vsak nasprotnik resno računati nanje.«
Velika večina delavcev se verjetno že spomni strelišča, ki je bilo zgrajeno v letih od 1960 do 1964, poleg kegljišča Restavracije. Na voljo je bilo pet strelskih mest in poleg strelske družine Induplati so ga uporabljali tudi člani sekcije iz OŠ Radomlje, Slovenijalesa, Papirnice Količevo, Mli-nostroja in drugi. Uporabljalo ga je tudi TVD Partizan za sejno sobo in igranje namiznega tenisa. Aktivnih članov strelske družine je bilo, iz bolj ali manj znanih raz-
logov iz leta v leto manj in z letom 1974 je delo strelske družine popolnoma zamrlo.
Nekaj članov, ki so ostali, pa se je vključilo v druga, že obstoječa društva.
m
Poleg pokalov na sliki je v skladišču TVD Partizana shranjenih še okrog 20 osvojenih pokalov in priznanj. Ali res ne bi zaslužili primernejšega in vidnejšega mesta?
Za tekmovanje, tj. delavske športne igre, ki potekajo že preko 20 let, se zberejo posamezni prostovoljci, naši delavci, ki dokaj uspešno zastopajo delovno organizacijo. Brez osvojenega pokala se namreč ne vrnejo »domov«. Ženska ekipa je začela sodelovati na navedenih igrah leta 1977, moška pa leta 1981. Iz tega lahko zaključimo, da je delavcev, ki bi se bili pripravljeni vključiti v delo strelske sekcije, v naši DO kar nekaj. Vprašanje je, ali bi se ponovno našel kdo, ki bi z dovolj volje in izkušnjami bil pripravljen dati pobudo za oživitev strelske sekcije v delovni organizaciji?
urednica
Strelska ekipa, ki v domžalski občini nima konkurence. Tudi letos so (Alenka Kovačič, Darja Fortunat in Slavi Porenta) na delavskih športnih igrah osvojile ekipno prvo mesto
Volitve
DNE 25. 4. 1985 SO BILE V DELOVNI ORGANIZACIJI VOLITVE V SAMOUPRAVNE ORGANE.
OD PREDLAGANIH KANDIDATOV SO BILI IZVOLJENI NASLEDNJI:
V	DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE
za mandatno dobo dve leti:
HIRŠMAN-JERAJ ZDENKA — DSSS CERAR JANEZ — tkalnica JERAN ALBINA — oplemenitilnica MAROLT MARKO — Radomlje PAVOVEC MILENA — Mengeš KOŽELJ VIDA — Maloprodaja PAVLIC TONE — Restavracija za mandatno dobo eno leto:
ORENDA IRENA — predilnica
V	ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DO:
za mandatno dobo dve leti:
NOVAK VINKO — Radomlje DOMA AVGUST — Restavracija
V	DISCIPLINSKO KOMISIJO DELOVNE ORGANI ZACIJE
za mandatno dobo dve leti:
JURAČIČ ANTON — vzdrževanje
RAZPOTNIK ANČKA — Peče
RUPAR JUSTI — Mokronog
JAMNIK ROZI, LONČAR MOJCA — Malop. Jarše
HASAGIC ZEJFA —■ Malop. Sarajevo
DURMIŠI MAJDA, RODE ANA — Restavracija
KOVAČEVIČ DAVOR, KORDEŽ DUŠAN — Restav.
FLEISCHMANN MARIJA, RIHTAR GIZELA — DSSS
RUČMAN KRISTINA — TOZD Konf. — zunanji član
CIGLAR FRANC — TOZD Proizv. — zunanji član
TOZD PROIZVODNJA
V	DELAVSKI SVET
za mandatno dobo dve leti:
GALUN KRISTINA — predilnica ŠARC DRAGO — tkalnica BARLIč MOJCA — tkalnica-pripr.
JEMEC BETKA — oplemenitilnica JURAČIC STANE — vzdrževanje SMODIŠ EVGEN — vzdrževanje za mandatno dobo eno leto:
PETERKA IVO — oplemenitilnica
V	ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
za mandatno dobo dve leti:
BLEJC MIHA — tkalnica PLEVEL MIMI — oplemenitilnica
TOZD KONFEKCIJA
V	DELAVSKI SVET
za mandatno dobo dve leti:
NARAT MILAN — Radomlje VODLAN DRAGICA — Radomlje CAPUDER ANICA — Mengeš KONCILJA STANKA — Mengeš OŠTIR VALENTIN — Mokronog
V	ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
za mandatno dobo dve leti:
ŠUNKAR MARI — Mengeš TRŠINAR SLAVKA — Mokronog
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
V	DELAVSKI SVET
za mandatno dobo dve leti:
HIRŠMAN STANA SUŠNIK ROMAN HRIBAR MARTA VODNJOV ERNESTA
V	ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
za mandatno dobo dve leti:
PIRC IVAN ŽERAK. FANI
TOZD RESTAVRACIJA
V	ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
za mandatno dobo dve leti:
FRELIH HILDA
Ruckhov dvojno dublirni stroj — večno brezposeln..
ZAHVALA
Ob nepričakovani in prerani smrti najinega ata
LEOPOLDA BOBEK st.
se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice in predilnice za izraze sožalja in denarno pomoč. Vsem še enkrat hvala.
Polde in Olga z družino
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža in očeta
PETRA ZAVRŠNIK
se prisrčno zahvaljujem iz TOZD Maloprodaja in vsem drugim za izraze sožalja, cvetje in spremstvo na zadnji poti ter vsestransko pomoč in razumevanje.
Hvala tudi Mariji dr. Šiški.
Žena Majda in hčerka z družino
ZAHVALA
ob izgubi drage tete
PAVLE PIBERNIK
se zahvaljujemo delovni organizaciji Induplati za darovano cvetje in denarno pomoč.
Vsi njeni
Šport, šport,
šport, šport
TEKSTILIADA V SMUČANJU
3.	SKUPŠČINA OBČINE Domžale
S tekstiliado v smučanju, ki je bila v soboto, dne 6. aprila letošnjega leta na Zelenici, se je končala za naše smučarje dokaj razgibana sezona.
Tekstiliado, ki je bila 25. po vrsti, je organizirala Bombažna predilnica in tkalnica Tržič. Po že tradicionalnem slabem vremenu, ki je že nekaj let na dan tekstiliade, se je naše skromno zastopstvo vrnilo tudi z zlato medaljo. Tokrat jo je dosegel Vinko JEREB, ki je v disciplini smučarski tek, mlajši člani, premagal vse svoje nasprotnike. Prav v smučarskih tekih smo ekipno osvojili zadovoljivo 6 mesto.
V veleslalomu smo dosegli povprečne rezultate. Po prijavljenih okoli 800 tekmovalcev iz celotne Slovenije, tudi ni manjkalo nesporazumov. Zaradi slabega vremena je odpovedala ena od merilnih naprav in po protestu tekmovalcev, ki si niso pustili meriti čase na štoparico, rezultati mlajših članov v veleslalomu niso upoštevani.
4.	TOKO Domžale itd.
STRELJANJE
Končano je tudi občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju z zračno puško. Tudi tokrat se je za našo ekipo dobro končalo, še več, ženska ekioa v Dostavi: Darja FORTUNAT, Alenka KOVAČIČ in Slavi PORENTA, je dosegla s 502 krogi daleč najboljši ekipni rezultat med ženskimi in celo med moškimi ekipami. Zato ni čudno, da so si tudi med posameznicami razdelile prva tri mesta.
Moška ekipa v postavi: Franc RIHTAR, Franc BENDA, Franc NOVAK in Milan PLAZNIK, je dosegla že tradicionalno drugo mesto za ekipo Mlino-stroja.
Našo ekipo na 25. tekstiliadi so sestavljali: smučarski teki: Alenka KOVAČIČ, Vinko JEREB in Frenk KAVKA
veleslalom: Alenka KOVAČIČ, Erna VODNJOV, Mojca PIRNAT, Stane ZAJC, Matevž BURJA, Rado IGLIČ, Franc MAJDIČ in Milan ZABRET.
OBČINSKO PRVENSTVO V VELESLALOMU
Na občinskem, prvenstvu v veleslalomu za leto 1985, ki je bilo v Gozdu Martuljku, smo ekipno dosegli najboljše mesto, odkar tekmujemo v delavskih športnih igrah. V skupnem plasmanu, ženske in moški ekipno, smo dosegli drugo mesto in to le nekaj točk za vodečo ekipo Leka.
Na tem tekmovanju smo dosegli sledeča mesta:
Majda VRHOVNIK, in Pavla MAKOVEC sta ponovno vsaka v svoji kategoriji, osvojili prvi mesti, Mojca PIRNAT je zasedla 5 mesto, Erna VODNJOV 7. mesto, Rado IGLIČ 10. mesto. Milan ZABRET in Marjan MAKOVEC 11. mesto, Franc MAJDIČ 20. mesto, Bernarda PAVLIČ 27. mesto, Tone ŠUŠTAR 39. mesto, Franc NOVAK 37. mesto in Slavko KOŠIR 54. mesto.
REZULTATI:
ŽENSKE EKIPNO:
1 INDUPLATI Jarše
2.	NAPREDEK Domžale '
3.	TOSAMA I Domžale
4.	BIOTEHNIČNA F. Domžale
5.	TOSAMA II Domžale
6.	MLINOSTROJ Domžale
7.	TERMIT Domžale
502 krogov
338 krogov 333 krogov 331 krogov 317 krogov 288 krogov 276 krogov
ŽENSKE POSAMEZNO:
1.	FORTUNAT Darja
2.	KOVAČIČ Alenka
3.	PORENTA Slavi
4.	Majdič Marta
5.	Štuhec Vida itd.
INDUPLATI
INDUPLATI
INDUPLATI
Biotehnična f. Biotehnična f.
MOŠKI EKIPNO:
178 krogov 168 krogov 156 krogov
138 krogov 134 krogov
KONČNI VRSTNI RED EKIP:
		L MLINOSTROJ Domžale	669 krogov
1. LEK Mengeš	37,1 točk	2. INDUPLATI Jarše	600 krogov
2. INDUPLATI Jarše	64,4 točk	3. TOSAMA I Domžale	588 krogov
3. HELIOS Domžale	76,3 točk	4. TOSAMA II Domžale	561 krogov
4. NAPREDEK Domžale	106,3 točk	5. BIOTEHNIČNA F. Groblje	526 krogov
5. TOSAMA Domžale	106,5 točk	6. LEK Mengeš	507 krogov
6. HIDROMETAL Mengeš	112,5 točk	7. PAPIRNICA Količevo	507 krogov
7. UNIVERZALE Domžale	123,5 točk	8. NAPREDEK Domžale	503 krogov
8. KOMUNALNO PODJETJE	151,9 točk	9. AVTOSERVIS Domžale	442 krogov
		10. TERMIT I Domžale	398 krogov
NAMIZNI TENIS		11. TERMIT II Domžale	294 krogov
V organizaciji Namiznoteniške sekcije Partizana Jarše je bilo v telovadnici OŠ Josip Broz Tito ekipno prvenstvo delavskih športnih iger v namiznem tenisu. Tekmovanja se je udeležilo 11 moških ekip, dočim sta se za to tekmovanje prijavile le dve ženski ekipi in zaradi tega tekmovanja ni bilo. Naša ekipa v postavi Marjan PIPAN, Matjaž KOROŠEC in Rajko KAVČIČ je zasedla drugo mesto in le za las je manjkalo, da nismo dosegli naj višji naslov.
VRSTNI RED:
1.	NAPREDEK II Domžale
2.	INDUPLATI Jarše
MOŠKI POSAMEZNO:
1.	Keržan Niko
2.	RIHTAR Franc
3.	Krajšek Zdravko
4.	Štruklec Miroslav
5.	Postržin Karel
6.	BENDA Franc 8. NOVAK Franc
38. PLAZNIK Milan
MLINOSTROJ
INDUPLATI
MLINOSTROJ
BIOTEHNIČNA
MLINOSTROJ
INDUPLATI
INDUPLATI
INDUPLATI
178 krogov
176 krogov 171 krogov 164 krogov 163 krogov
158 krogov 157 krogov 109 krogov
Rajko Kavčič
V tovarni vezenin
V petek, 27. aprila je društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev Jarše organiziralo strokovno ekskurzijo v Tovarno čipk in vezenin na Bledu in v Almirin center za razvoj domače in umetne obrti v Grim-ščah pri Bledu.
Zgodovina tovarne čipk in pletenin sega v leto 1924, kajti od takrat obstajajo naj starejši uradni podatki, ki pričajo, da se je iz majhne obrtniške delavnice tekom let razvila tovarna. »Predmet« poslovanja podjetja je od vsega začetka »industrijsko izdelovanje vezenin in perila«. Družba ljubljanske podružnice Jadranske podunav-ske banke, ki je bila takrat lastnica podjetja, je na Češkem kupila nekaj strojev za kleklanje, pripeljali so tuje mojstre in pričeli z izdelavo slovenskih in švicarskih vezenin.
Po pričevanju ljudi je bilo delo vse prej kot lahko. Disciplina je bila izredno stroga. Delovni dan je trajal 10 ur, delavci so imeli vmes samo odmor za kosilo. Novozapo-sleni je moral spoznati delo na vseh delovnih mestih. O dopustih delavcev pa takrat še ni bilo govora. Čipke so delavci barvali sami, če ni bilo na voljo drugega materiala, tudi z ruskim čajem. Upokojenci, ki so pred vojno delali v tej tovarni, vedo povedati še marsikaj o ostrih merilih, s katerimi so last-nki meril delavčevo delo in odmerjali zaslužek. Tako je moral delavec na »akord« (norma) pri avtomatih sam plačati izmeček ali pa kupiti nekvalitetno blago. Delavci s ponosom povedo, da je bila njihova tovarna pred vojno edina tovarna vezenin v Jugoslaviji in da
so prodajali njihove izdelke po vsej Jugoslaviji, z etiketami v slovenskem jeziku. S tem se seveda ne pohvalijo tja v en dan, saj so njihovi izdelki že leta 1931 na šestem mednarodnem sejmu v Solunu (Grčija) prejeli odlikovanje za kvaliteto.
Med drugo svetovno vojno je podjetje delalo v zelo slabem, omejenem obsegu in zaposleno je bilo le malo delavcev. Po koncu druge svetovne vojne se je podjetje znašlo v lasti skupnosti in bilo je pod operativno upravnim vodstvom izvršnega odbora OLO Jesenice, ki je tudi pripravil oziroma izdelal proizvodni in delovni načrt podjetja. Pod administrativnim vodstvom je bilo podjetje do avgusta 1950. leta. Vse do takrat je podjete bolj životarilo. Šele leta 1953—54 je prestopilo prag med majhnim podjetjem z obrtniškim načinom proizvodnje in pravim industrijskim podjetjem. Na prostoru, kjer tovarna še danes stoji, so začeli graditi nove proizvodne in upravne prostore, ki so jih z leti dozidavah in širili.
Kljub vsem težavam so v Vezenini tako dobro gospodarili, da so si kmalu lahko kupili nov vezilni avtomatski stroj iz Italije ter sušilni stroj. Ta nakup je pomenil za mali kolektiv pravo »zgodovinsko preokretnico«; povečal se je obseg proizvodnje in tudi kakovost. Izjemnega pomena za nadaljnji razvoj podjetja je bila leta 1968 podpisana pogodba o poslovno-tehnič-nem sodelovanju s švicarsko firmo iz St. Gallena, s tem so se namreč prebili na zahodno tržišče.
Tovarna Vezenina ima poleg osnovnega TOZD-a na Bledu še dislocirane obrate konfekcije v Vipavi, Ilirski Bistrici in Kočevju ter TOZD Pozamenterija v Vintgarju. Skupno je zaposlenih 750 delavcev, od tega je v posameznih dislociranih obratih zaposlenih po ca. 100 delavcev. Delo poteka v dveh izmenah, ročno delo so popolnoma odpravili.
Z zapadnim tržiščem imajo sklenjen takoimenovan LOHN —- posel, zavese izvažajo tudi v ZDA. Na klirinško tržišče, v SSSR pa izvažajo tako konfekcijo kot tudi zavese.
Nekoč brez konkurence, so v zadnjih letih dobili v Jugoslaviji kar nekaj konkurenčnih podtetij, (npr. Vezionica Zvornik v BiH), kar jih »sili« v zamenjavo strojnega parka.
Prizadevanja na delovnem področju so jim v letu 1984 omogočila
24.000	din povprečnega osebnega dohodka, letos v prvem trimesečju pa
36.000	din.
Katja Kham
Iz uredništva:
Prejeli smo 37 rešitev nagradnih križank. Izžrebani so bili:
2.	nagrada: Zupan Anica, TOZD Konfekcija
2,	nagrada: Zudpan Anica, TOZD Proizvodnja
3.	nagrada: Pavlin Dana, upokojenka.
lili!!
liii

IllIilllHIIIIIlilililliil

Kdo je gospodar?
obvestila iz kadrovske službe
TOZD PROIZVODNJA
Vstopi:
1.	MEDIC IVANKA, čišč. sur. tkanin, vstopila 1. 4. 1985,
2.	KUTNJAK BOJAN, pom. in transp. del., vstopil 1. 4. 1985,
3.	GORUPIC KAROLINA, tkanje tkanin, vstopila 2. 4. 1985,
4.	GRILJ ROMAN, del. v oplem., vstopil 11. 4. 1985.
Izstopi:
1.	PAVLI URŠKA, pripravnik, pre-mešč. v TOZD Konfekcija,
2.	BRATUN DARJA, del. v oplem., izstopila 28. 3. 1985,
3.	KOČEVAR ROBERT, kovinostrugar, izstopil 4. 4. 1985,
4.	STROJAN FRANCKA, čišč, sur. tkanin, upokojena 10. 4. 1985,
5.	MATUŠ MARIJA, čišč. cevk v pripr., izstopila 14. 3. 1985,
6.	DOLENC MARTINA, tkalka, izstopila 15. 4. 1985,
7.	LOGAJ DANILA, predilnica, izstopila 25. 4. 1985.
TOZD KONFEKCIJA
Vstopi:
1.	OCEPEK MARTA, šivilja v OE Mengeš, vstopila L 4. 1985,
2.	MLINARIČ MARJAN, kovinski konstr.. vstopil 11. 4. 1985.
POROČILO O GIBANJU OD ZA MAREC 1985
Pregled osebnih dohodkov za mesec marec 1985 za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni zahtevnosti del in nalog:
Razred	TOZD Proizv.	TOZD Malopr.	TOZD Restavr.	TOZD Konf.	DSSS	Skupaj
do 25.000	3			8		11
25.000—30.000	67			49		116
30.000—35.000	138	3	2	73	1	217
35.000—40.000	163	7	4	70	15	259
40.000-45.000	92	13	5	35	16	161
45.000—50.000	50	4	3	15	15	87
50.000—55.000	31		1	10	14	56
55.000—60.000	11	1	2	4	12	30
60.000—65.000	4			1	13	18
65.000—70.000	1			3	8	12
70.000—75.000	1	1	1		7	10
75.000—80.000				2	1	3
80.000—85.000	1				2	3
85.000—90.000					2	2
90.000—95.000					—	—
nad 95.000					1	1
Skupaj	562	29	18	270	107	986
Najnižji OD	21.112	32.927	34.099	21.334	34.565	21.112
Najvišji OD	84.215	71.570	74.777	78.730	101.440	101.440
Povprečni OD	38.393	42.035	45.378	36.584	54.135	39.841
Izstopi:
1. ŽIBERT BRANKO, cel. v kov. konstr., izstopil 21. 4. 1985.
TOZD MALOPRODAJA
Sprememb ni bilo.
TOZD RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI
Vstopi:
L KOVAČEVIČ DAVOR, strežba, prišel iz JLA L 4. 1985.
Izstopi:
L SELMANI ISEN, strežba, izstopil 4. 4. 1985.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Vstopov ni bilo.
Izstopi:
1. OŠTIR IVA, korespondent v kadr. org. sek., izstopila 7. 4. 1985.
Vrednost točke za mesec marec je znašala v brutto vrednosti 0,250 din.
BOLNIŠKI IZOSTANKI V MARCU 1985
TOZD	Štev. zaposl.	Bolezen V %	■s 11	Nega druž. članov v %	Sprem. druž. članov v %	Redni in pod. por. dopust v %	Skupaj v %	Izpadle ure
Proizvod, 'izdelkov iz sint. vlaken	378	5,48	0,33	1,16	0,07	1,02	8,06	8204
Maloprodaja	30	2,30	—	0,51	0,15	3,22	6,18	338
domovi	18	4,27	—	—	—	—	4,27	140
Konfekcija	298	7,81	—	1,12	0,11	3,04	12,08	6332
DSSS	112	5,02	—	0,57	0,04	1,79	7,42	1462
Povprečni izostanki za celotno zaposlenih 1036 delavcev	podjetje:
Izostanki zaradi bolezni	5,98 %
Izostanki zaradi nesreč	0,18 %
Izostanki zaradi nege družinskega člana	1,05 %
Izostanki zaradi spremstva	0,08 %
Izostanki zaradi rednega in pod. porod, dopusta	1,73 %
Skupaj:	9,02 %
Izdaja v 1650 izvodih DO INDUPLATI Jarše r. o. Uredniški odbor: Ivica CESNIK, Darja FORTUNAT, odgovorni urednik, Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIC, Katja KIHAM, Vida KOŽELJ, Maks LAVRINC, Marjan MALI, Kristina PUNGERČAR in Franci VELEPEC. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421—1/72 od 8. 4. 1974).