Iz velikih dni boja za naše življenje
Jože Kopitar- Gregor
V sklopu knjižnih izdaj in brošur s tematiko NOB katere smo izdali, oziroma so izšle kar tri v letu 1983, vedno znova in znova naletimo na ime Jože Kopitar - Gregor. Ob prvem prebiranju se ti zdi skorajda nemogoče, da je le en sam človek uspel organizirati toliko celic Komunistične partije in odborov OF, istočas-no pa je tudi sam opravljal celo vrslo odgovor-nih funkcij. Potem, ko stvari prebiraš znova in znova, ugotoviš, da vse to drži in da je pred nami tisti lik predvojnega komunista, ki je tovrstno delo smatral kot nujno potrebno v sldopu osvobajanja delavstva izpod izkorišča-nja in brezpravnosti.                            -   ¦ ,
Čez dobrih 15 dni bo minilo 10 let od njego-ve smrti in prav je, da se ga spomnimo in v kratkem orišemo njegovo življenjsko pot.
Rodil se je 1905 v Lukovici pri Ljubljani. Izhajal je iz tipično delavske družine. Oče je bil doma z Brezovice pri Ljubljani, zato ni slučaj, da se je toliko njegove aktivnosti v že predvojnem času vršilo prav na Brezovici.
Mamo je izgubil v najnežnejših letih, zato se je moral preživljati kot hlapec in pastir. Izhajal je iz vsakdanjih tegob in krivic malega člove-ka, zato vse to zanj ni bilo nikakršno novo odkritje.
S šetnajstimi leti se je včlanil v sindikalno organizacijo in 1921 ga že zasledimo pristavki stavbincev.
Njegovo najodgovornejše obdobje v pred-vojnem času pa je bilo med letom 1924 do 1932, ko je bil na Brezovici pri Ljubljani selski pismonoša. Prav v zvezi s tem obdobjem pa je posebno dragocen podatek, ki je vznemirljv za slehernega zgodovinarja in tistega, ki se uk-varja z raziskovanjem zgodovine revolucionar-nega gibanja.
Skozi delo pismonoša je namreč lahko ne-moteno razpečeval tudi partijsko literaturo in
vsaj delno zakril svoje odgovorno delo. Na pošti je sprejemal namreč ilegalno korespon-denco iz raznih držav, naslovljeno na ilegalno irae Djuro Kaič. Njegova partijska vez čerav-no on sam takrat še ni bil v vrstah KP, je bila torej mednarodnega značaja. Ta zadnja ugoto-vitev je za nas izrednega pomena. Zal pa v vsem tem času nismo uspeli ugotoviti kdo vse je bil z njim povezan in za katerega komunista se je še skrivala pošta v ovojnici Djura Kaiča.
Koncem leta 1932 so ga orožniki odkrili in aretirali. Obsojen je bil na dve leti in pol težke robije v Sremski Mitrovici. Tu pa je bil stik s komunisti še veliko večji. Učil se je o politični ekonomiji, agrarnem in sindikalnem vpraša-nju ter predvsem o partijski organizaciji.
Po povratku iz ječe je bil le še bolj osveščen in svoje življenje je, kakor je sam rekel, »daro-val partiji«.
V obdobju do druge svetovne vojne ga za-sledimo pri organizaciji vidnejših stavk. Bil je tudi delavski zaupnik, tajnik sindikata stavbin-cev, leta 1942 je delal kot sekretar rajonskega komiteja KPS Ljubljana - Vič. Od maja 1942 je bil sekretar okrožnega komiteja KPS Ljub-ljana - okolica. Kmalu je postal politični ko-misar 2. bataljona Krimskega odreda in poli-tični komisar Notranjskega odreda, do konca leta 1942. S ppčetkom leta 1943 pa je bil sekretar okrožnega komiteja KPS Kočevje, nato pa sekretar ribniško - notranjsko okrož-nega komiteja KPS. Bil je tudi odposlanec Kočevskega zbora, kamor so ga izvolili kočev-ski rudarji, v januarju 1945. leta pa je postal tajnik pripravljalnega odbora Enotnih sindika-tov Slovenje, kjer je ostal vse do osvoboditve.
Po vojni je Kopitar opravljal vrsto pomemb-nih dolžnosti tako v vrstah zveznega kot repu-bliškega Rdečega križa, v vrstah ZKS, sindi-katov. Njegove naloge so bile vedno tolikšne da so zahtevale celotnega človeka, tako pa jih je Kopitar tudi vedno obravnaval.
Jože Kopitar je naš tisti revolucionar, ki je že v rani mladosti pod okriljem KPJ deloval napredno, za boljšo prihodnost in vse svoje življenje je posvetil ciljem tega boja.
Pripravili po arhivu CK KPS, •             .           krajevna kronika Brezovica.