Znanstvene razprave .~--------------------------- GDK: 461 : 461 .3: (497.12) Obseg in značilnosti mehanskih poškodb drevja v slovenskih gozdovih po popisu poškodovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov leta 20001 The Extent and the Characteristics of Mechanical Tree lnjuries in Slovene Forests According to the Forest Condition lnventory in the Year 2000 Robert ROBEK* Izvleček: Robek, R.: Obseg in značilnosti mehanskih poškodb drevja v slovenskih gozdovih po popisu poškodovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov leta 2000. Gozdarski vestnik, št. 2/2001. V slovenščini , s povzetkom v angleščini, cit. lit. 19. Prevod v angleščino: Robert Robek. V okviru slovenskega popisa poškodovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov na mreži 4 x 4 km so bili leta 2000 ocenjeni vzroki vidnih poškodb drevja. V prispevku je predstavljena uporabljena metoda popisovanja vidnih poškodb drevja z znanimi vzroki ter podane so značilnosti popisanih mehanskih poškodb drevja in ocene povprečnega deleža mehansko poškodovanega drevja v slovenskih gozdovih. Prevladujejo stare zarasle rane na deblu in koreničniku s površino 1-5 dm2 , ki so posledica sečnje in spravila lesa. Povprečen delež dreves z mehansko poškodovanim deblom ali koreničnikom znaša v državnih gozdovih 29,6 %, v zasebnih gozdovih pa 19,8 %. Najvišji delež mehansko poškodovanih dreves je na Kočevskem, najmanjši pa v Prekmurju in na nizkem Krasu. Prime~ava deleža mehansko poškodovanih popisanih dreves zaradi izvajanja gozdarskih del med popisom leta 2000 in popisom leta 1995 ne kaže bistvenih sprememb, kljub spremembi metodologije zbiranja podatkov. Ključne besede: gozd, gozdni ekosistem, popis poškodovanosti, poškodba drevja, mehanska poškodba, sestoj, Slovenija, leto 2000. Abstract: Robek, R.: The Extent and the Characteristics of Mechanical Tree lnjuries in Slovene ForestsAccording to the Forest Condition lnventory in the Year 2000. Gozdarski vestnik, No. 2/2001. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 19. Translated into English by Robert Robek. Within the Slovene Forest Condition lnventory on the 4 x 4 km grid, the visible tree injuries due to known causes were assessed in the year 2000. ln the paper the surveying method for the evident tree injuries with known causes and the characteristics of the surveyed mechanical tree wounds are reported and the average share of mechanically injured trees in Slovene forests is estimated. The old overgrown wounds on the stem and root collar with the size of 1-5 dm2 caused by wood harvesting prevail. The average share of the trees with mechanically injured stem or root collar has reached 29.6% in the state forests and 19.8 % in the private forests, respectively. The largest share of mechanically in ju red trees in stands has been found in Kočevska region (SE Slovenia), and the smallest one in Prekmurje (NE Slovenia) and Low Karst (SW Slovenia) region. The comparison of the two surveys from the years 2000 and 1995 shows the share of mechanically injured trees due to forest operations in the sample has not changed significantly even !hough the data collection methods in the survey 2000 were changed. Key words: forest, forest ecosystem, Forest Condition lnventory, tree injury, mechanical injury, stand, Slovenia, year 2000. * mag. R. R., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slove- nije, Večna pot 2, Ljubljana, SLO, robert.robek@gozdis.si • Prispevek je bil predstavljen na posvetovanju Vpliv mehanskih poškodovanj na rast drevesa in kakovost lesa, 23. 11 . 2000 v Lju- bljani 1 UVOD 1 INTRODUCTION V Sloveniji izvajamo od leta 1985 periodične vzorčne popise posledic onesnaženja zraka in tal v gozdnem prostoru (BATIČ 1997). Njihov namen je pridobiti kakovostne, ažurne in mednarodno primerljive informacije o spre- membah v gozdnih ekosistemih in trendih poškodovanosti gozdov zaradi daljinskega onesnaževanja (KOVAČ et al. 2000). Povzročite lj i daljinskega onesnaževanja praviloma niso znani, posledice onesnaževanja pa pre- sojamo na drevesu po osutosti iglic oz. listja, v sestojih pa s povprečno osutostjo in indeksom osutosti dreves na vzorčnih površinah (HOČEVAR 1990). Poleg daljinskega onesnaževanja obremenjujejo gozdove tudi razno- vrstne poškodbe in bolezni drevja ter motnje tal , za katere je običajno Robek. R: The extend and the characteristics of mechanJcal wounds to trees m slovene forests according to •• lažje ugotoviti povzročitelja . Pogoste poškodbe na drevesu so mehanske poškodbe, pri katerih pride zaradi delovanja zunanje sile (udarec, drgnjenje, trganje) do odstranitve ali propada dela skorje ali kambija (Tree Wounding and Decay Guidebook 1997). Proces mehanskega poškodovanja imenu- jemo ranitev (ang. wounding), rezultat ranitve pa rana (ang. wound), ki predstavlja vstopno mesto za možno okužbo s trohnobnimi glivami. Pov- zročitelji mehanskih poškodb drevja so lahko različni biotski, abiotski ali antropogeni dejavniki. Poškodovanost sestaja je odvisna od opredelitve vrste in vzrokov poškodb drevja. Mehansko poškodovanost sestaja določa več kazalcev (ZEGLEN 1997), med katerimi so najpomembnejši delež mehansko poškodovanega drevja ter velikost in položaj ran (Tree Wounding and Decay Guidebook 1997). Prvi določa količinski obseg, druga dva pa stopnjo mehanske poškodovanosti sestaja. Mehansko poškodovanost sestaja se v tujini (SPINELLI 1996) in pri nas (ROBEK 1 MEDVED 1997) pogosto obravnava v povezavi z izvajanjem gozdarskih del pri pridobivanju lesa in gradnji gozdnih prometnic. Poleti 2000 je bil v Sloveniji izveden Popis poškodovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov na 4 x 4 km mreži (v nadaljevanju: Popis 2000). Zbrani podatki Popisa 2000 o poškodbah drevja omogočajo analizo vidnih poškodb drevja zaradi znanih vzrokov in ocene mehanske poškodovanosti sestojev v slovenskih gozdovih. V prispevku želimo predstaviti obseg in značilnosti vidnih poškodb drevja zaradi znanih vzrokov v slovenskih gozdovih po podatkih Popisa 2000 ter oceniti spremembe mehanske poškodovanosti sestojev zaradi izvajanja gozdarskih del. 2 METODA DELA 2 METHODS 2.1 Inventuren model in izvedba Popisa 2000 2.1 The inventory model and accomplishment of the lnventory 2000 Popis 2000 je četrti vzorčni popis vidnih poškodb drevja na ploskvah, sistematično razporejenih na 4 x 4 km mreži traktov v Sloveniji (v nadalje- vanju: mreža 4 x 4 km), ki zajema tudi ploskve 16 x 16 km bioindikacijske mreže (MAVSAR 1999). Metode popisovanja vidnih poškodb drevja so se v Sloveniji od leta 1987 zaradi razvoja inventurnega modela in novih spoznanj na področju ugotavljanja stanja gozdov večkrat spremenile. Jedro inventurnega modela Popisa 2000 predstavlja dvostopenjsko vzorčenje plo- skev v traktih (HOČEVAR 1993) in izbor dreves na ploskvah po metodi šestih dreves, M6 (PRODAN 1968). Metodološka novost Popisa 2000 (KOVAČ et ai. 2000) je uvedba dodatne ploskve št. 10, koncentrične permanentne ploskve (KPP, slika 1 ). KPP zajema notranjo (r1 = 7,98 m), osrednjo (r2 = 13,82 m) in zunanjo (r3 = 25,00 m) površino, na katerih so bili popisani različni znaki. Na traktih mreže 16 x 16 km so bile popisa ne štiri ploskve M6 in KPP, na traktih mreže 4 x 4 km pa dve ploskvi M6 in KPP. Popis vidnih poškodb drevja zaradi znanih vzrokov sta v okviru Popisa 2000 izvedla Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije. Prvi je pripravil metodologijo popisa in uvajalen seminar za popisovalce, koordiniral in preverjal je terenska dela ter izvedel vnos in logične kontrole zbranih podatkov. Drugi je zagotovil merilno opremo in popisovalce ter v juliju in avgustu 2000 izpeljal terenski del popisa. GozdV 59 (2001) 2 69 ,...... Robek, R.: The extend and the characteristics of mechanical wounds to trees 1n slovene forests according to ... Slika 1: Shematska razporeditev ploskev na traktu mreže 4 x 4 km; številke 1 do 9 označujejo sredi- šča ploskev M6, številka 10 pa središče KPP (vir: KOVAČ et al. 2000) Figure 1: Plot arrangement on a tract on the 4 x 4 km grid; figures 1 to 9 denote the centre of the M6 plot s, figure 1 O denotes the centre of the concentric perma- nent plot (source: KOVAČ et al. 2000) Slika 2: Vidnost mehanskih poš- kodb drevja je odvisna od mesta rane in pozornosti popisovalca (foto: Mitja Piškur) Figure 2: Visibility of mechanical tree injuries depends on a wound location and surveyor's attention (photo by Mitja Piškur) 70 Koncentrična permanentna ploskev - KPP Concentric perma ne nt plot Ploskve M6 M6p/ots ~---------~-----------~9 0 2 3' 2.2 Merila in znaki za popis mehanske poškodovanosti drevja 2.2 Cri teria and parameters for inventorying the mechanical tree injuries Namen popisa vidnih poškodb drevja v okviru Popisa 2000 je bilo pojasnje- vanje znanih vzrokov hira nja drevja pri propadanju gozdov zaradi daljinskega onesnaževanja. Namenu popisa je bila podrejena metodologija zbiranja podatkov, ki je opisana v priročniku za terensko snemanje podatkov pri popisu poškodovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov (KOVAČ et al. 2000). Enota popisa vidnih poškodb drevja zaradi znanih vzrokov je drevo, pri katerem so bili opredeljeni ali ocenjeni naslednji znaki (KOVAČ et al. 2000): -vzroki vidnih poškodb iglic/listov, vej in ostalih poškodb krošnje, -najpomembnejši biotski, abiotski in antropogen vzrok lahko določljivih poškodb debla in koreničnika, -'sveži na' poškodb debla oz. koreničnika, -skupna površina poškodovanega dela debla oz. koreničnika. Poudarek je bil na razvrščanju vidnih poškodb glede na domnevne vzroke poškodb ter položaj in stanje ran na drevesu. Nekateri podatki se nanašajo na posamezno poškodbo z največjim vplivom na vitalnost drevesa (vzrok poškodb), drugi na vse vidne poškodbe na določenem področju drevesa (skupna površina ran na deblu in koreničniku) . Pojem 'svežina' poškodb opredeljuje okvirno starost in zaraslost vseh vidnih ran na drevesu ter raz- likuje 'sveže/nezaceljene', 'stare/nezaceljenje' , 'stare/zaceljene' rane in njihove kombinacije. Za mehanske poškodbe drevja v metodologiji Popisa 2000 ni podane definicije, med vidne poškodbe se štejejo tudi spremembe skorje drevesa zaradi podlubnikov in rakastih tvorb, kar ni uveljavljeno pojmovanje mehan- skih poškodb drevja (Tree Wounding and Decay Guidebook 1997). Uporab- ljena metodologija (KOVAČ et al. 2000) ne daje podrobnih meril za poeno- tenje prepoznavanja mehanskih poškodb {slika 2), za ugotavljanje površine ran (sl ika 3) in za razlikovanje med posameznimi vzroki poškodb. Ker ima večina lahko določlj ivih poškodb debla in koreničnika značaj mehanske poškodbe, smo za mehansko poškodovano drevo v tem pri- spevku štel i pri Popisu 2000 evidentirane mersko drevo z opredeljenim vzrokom vidne poškodbe debla ali koreničnika, ne glede na število in velikost Gozd V 59 12001) 2 Robek. R.: The extend and the characteristics of mechanical wounds to trees in slovene forests according to .. ran. Dreves z mehansko poškodbo iglic/listov nismo šteli med mehansko poškodovana drevesa. Zaradi slabe vidljivosti poškodb vej in krošenj ter majhnega deleža antropogenih vzrokov njihovih poškodb, dreves s takimi poškodbami nismo šteli med mehansko poškodovana, vendar bomo njihove značil nosti predstavili v nadaljevanju. Ker v metodologiji dela (KOVAČ et al. 2000) razmejitev med deblom in koreničnikom ni podrobno opredeljena, uporabljamo izraz drevesa z mehansko poškodbo debla, čeprav zajema izraz tudi drevesa s poškodbo koreničnika. Za razliko od preteklih popisov stanja gozdov na mreži 4 x 4 km, Popis 2000 ni zajel popisa mehanskih poškodb tal. Glede na popis poškodb drevja na mreži 4 x 4 km leta 1995 (ROBEK 1 MEDVED 1997) sta bili pri popisu vidnih poškodb drevja zaradi znanih vzrokov v Popisu 2000 uveljavljeni dve spremembi: -pri antropogenih vzrokih poškodb debla in koreničnika se je poenostavil šifrant gozdarske dejavnosti; -na KPP so bili popisani sklep, mešanost in vrste poškodb mladovja. V Popisu 2000 so bile poškodbe mladovja opredeljene na tistih osred- njih površinah KPP, kjer je bil ocenjen sklep mladovja in kjer so poškodbe zajemale več kot 25 % površine mladovja. 2.3 Ocena obsega mehanske poškodovanosti drevja v gozdovih 2.3 The assessment of mechanical tree injuries to trees extent in the forests Delež mehansko poškodovanega drevja pomeni delež števila dreves z mehansko poškodbo v sestoju. Povprečje deležev mehansko poško- dovanega drevja reprezentativnih sestojev določene kategorije gozdov predstavlja oceno povprečnega obsega mehanske poškodovanosti drevja v teh gozdovih. Drevesa z vsaj eno evidentirana mehansko poškodbo debla ali koreničnika smo v Popisu 2000 šteli za mehansko poškodovana. Za trakte smo izračunali delež mehansko poškodovanih dreves, z njimi pa izračunali interval ne ocene obsega mehanske poškodovanosti sestojev v izbranih stratumih. Izračuna vali smo skupen obseg mehanske poškodovanosti sestojev in obseg mehanske poškodovanosti sestojev zaradi izvajanja gozdarskih del. Mehanska poško- dovanost sestojev ne zajema mehanskih poškodb mladovja. Pri primerjavi dobljenih rezultatov mehanske poškodovanosti sestojev po podatkih Popisa 2000 s preteklimi popisi stanja gozdov na mreži 4 x 4 km smo uporabili podatke iz študije Poškodbe drevja zaradi izvajanja gozdarskih del po podatkih popisov propadanja gozdov v Sloveniji (ROBEK 1 MEDVED 1997), kjer so podrobno opisani tudi postopki terenskega dela in obdelav popisov mehanskih poškodb drevja na mreži 4 x 4 km leta 1987, 1991 in 1995. 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 Osnovne značilnosti podatkov Popisa 2000 o mehanskih poškodbah drevja 3.1 Basic characteristics of the lnventory 2000 data regarding mechanical tree injuries Popis 2000 zajema 20.025 zapisov o drevesih na 709 traktih. 10.315 zapisov se nanaša na drevesa na KPP, 9.710 zapisov pa na drevesa na GozdV 59 (2001 ) 2 Slika 3: Ocenjevanje velikosti rane pri ogledu stoječega dre- vesa je lahko zelo nezanesljiva (foto: Mitja Piškur) Figure 3: Estimating the wound size during the visual inspection of the standing tree can be vety inac- curate (photo by Mtija Piškur) 71 Robek, R : The extend and the charactensbcs of mechan1cal wounds to trees in slovene forests according to .. Preglednica 1: Porazdelitev šte- vila dreves in traktov v bazi Popisa 2000 za analizo vidnih poškodb drevja po razredih las- tništva in skupinah drevesnih vrst v gozdnogospodarskih območjih (GGO) Table 1 Distribution of the number of trees and tracts in the Survey 2000 database used for the evident tree injury analysis according to the ownership and tree species categories within Forest Management Areas (FMA) Ime in šifra Državno GGO State ploskvah M6. Ker je šlo pri popisu stanja na ploskvah M6 za ponovitve meritev, je bilo na teh ploskvah v letu 2000 zaradi izpada in vrašča nja dreves na ploskve dejansko le 8.552 dreves s prsnim premerom debla nad 10 cm. Po izločitvi traktov z manj kot 5 merskimi drevesi, ploskev KPP, ki so bile manj kot 30 % v gozdu ter izločitvijo vseh dreves na osrednji in zunanji površini KPP, smo oblikovali bazo Popisa 2000 za analizo vidnih poškodb drevja s 16.491 drevesi na 678 traktih mreže 4 x 4 km (preglednica 1 ). Zasebni gozdovi zajemajo gozdove fizičnih oseb ter občinske in cerkvene gozdove. Izstopa majhno število traktov v državnih gozdovih brežiškega, kranjskega in celjskega gozdnogospodarskega območja, kar je vzrok za nezanesljive ocene populacijskih parametrov v teh stratumih. Skupino neo- predeljenega lastništva smo zaradi majhnega števila traktov iz loči l i iz obde- lav obsega mehanske poškodovanosti drevja. Lastništvo 1 Ownership Zasebno Neopredeljeno Skupaj število dreves v vzorcu Private Undefined Total No. of trees in a sample Name and Dreves Traktov Dreves Traktov Dreves Traktov Dreves Traktov lglavci Li stavci codeofFMA Trees Tracts Tolmin (1) 880 35 Bled (2) 341 13 Kranj (3) 18 1 Ljubl jana ( 4)_ 240 11 Postoina (5) 516 20 Kočevje (6) 954 37 N. mesto (7) 391 17 Brežice (8) 105 4 Celje (9) 86 4 Nazarje (10) 152 5 Sl. Gradec (11) 318 11 Maribor (12) 400 16 M. Sobota (13) 153 5 Sežana (14) 305 12 Skupaj 1 Total 4.859 191 72 Trees Tracts Trees Tra et s Trees Tracts Conifers Broadleaves 974 40 33 1 1.887 76 454 1.433 594 27 - - 935 40 527 408 968 40 89 3 1.075 44 562 513 1.656 77 18 1 1.914 89 699 1.215 644 25 - - 1.160 45 457 703 485 20 - - 1.439 57 499 940 860 35 54 2 1.305 54 433 872 918 40 - - 1.023 44 88 935 900 40 - - 986 44 366 620 695 29 - - 847 34 600 247 532 19 - - 850 30 707 143 1.171 45 g1 4 1662 65 645 1017 326 12 - - 479 17 133 346 624 27 - - 929 39 282 647 11 .347 476 285 11 16.491 678 6452 10.039 V nadaljevanju predstavljamo pregled zgoščenih osnovnih podatkov Popisa 2000 o vidnih poškodbah drevja z znanimi vzroki. Na ta način lahko nazorno pokažemo majhno število dreves v posameznih stratumih in opo- zorimo na negotovost posploševanja v takih primerih. Med 16.491 drevesi so bile poškodbe vej opažene pri 548 drevesih in ostale poškodbe krošnje pri 1.106 drevesih. Dreves, ki so imela samo poškodbo vej ali krošnje je bilo 1.211 (7,3 %). Pri poškodbah krošnje je bila v celotnem vzorcu dreves le pri 47 drevesih kot vzrok poškodbe navedena sečnja. Med 16.491 drevesi je imelo 3.669 dreves (22,2 %) mehanske poškodbe debla, katerih vzrok je bil v 1.488 primerih bodisi biotski ali abiotski, v 2.072 primerih antropogen in v 108 primerih kombinacija prvih dveh in drugega. Njihov delež po razredih lastništva (grafikon 1) kaže na relativno veliko število evidentiranih dreves z antropogenimi poškodbami debla na traktih v državnih gozdovih . Pri biotskih poškodbah debla prevladujejo bolezni skorje- raki, pri abi- otskih pa mehanske poškodbe zaradi kamenja (preglednica 2). Čeprav neposredne primerjave med osnovnimi podatki niso dopustne, prikazani podatki nakazujejo, da povsod izstopajo antropogene poškodbe nastale pri pridobivanju lesa. Izstopa majhno število mehanskih poškodb drevja zaradi gradenj in majhno število poškodb zaradi podlubnikov (suši ce so bile izločene iz obdelave). Ker so na posameznih drevesih prisotne poškodbe GozdV 59 12001) 2 Robek. R.. The extend and the characteristics of mechanical wounds to trees Jn slovene forests accord1ng to 14000 12000 - O Neopredeljeno lastništvo - "' e 'C o 4000 - ~ - 2 40 cm DBH aged stands 59 21 144 143 87 77 111 76 146 98 125 90 Preglednica s· Število mehan- sko poškodovanih dreves na hektar (n/ha) po razvojnih fazah in sektorjih lastništva (n = 7.092 dreves) Table 5: Number of mechanically injured trees per hectare (niha) according to the stand develop- ment stage and ownership class (n = 7.092 trees) Preglednica 6: Delež mehansko poškodovanih popisanih dreves v vzorcu po popisih na mreži 4 x 4 km Table 6: The share of mechani- cally injured trees in the analysed sample on the 4 x 4 km grid sur- veys Zajete poškodbe lniuries included Vse mehanske poškodbe All mechanical iniuries 1991 549 13.159 7,5 Poškodbe zaradi gozd. dejavnosti lniuries caused bv forest operations 1995 679 16.083 13,2 Poškodbe debla zaradi gozd. dejavnosti Stem iniuries caused bv forest operations 2000 678 16.491 12,2 Poškodbe debla zaradi gozd. dejavnosti Stem iniuries caused bv forest operations 2000 678 16.491 22,2 Mehanske poškodbe debla in koreničnika Stem and root col/ar mechanical injuries Go7nV s~ I?001 ,.? Robek, R. : The extend and the charactenstics of mechanical wounds to trees in slovene forests according to ... nja mehanske poškodovanosti gozdov. V letu 2000 izveden popis poško- dovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov na mreži 4 x 4 km je obsegal ocene vzrokov lahko določljivih poškodb drevja, ki omogočajo ocene obsega mehanske poškodovanosti drevja v slovenskih gozdovih. Na podlagi podatkov Popisa 2000 smo ugotovili podobne vrednosti pov- prečnega deleža števila dreves z mehansko poškodbo debla in podobno strukturo vzrokov in značilnosti mehanskih poškodb drevja kot v preteklih popisih stanja gozdov na 4 x 4 km mreži. Vrednosti deleža mehansko poško- dovanih dreves se zelo razlikujejo od tistih, ki jih ugotavljajo v ta namen usmerjene raziskave (ROBEK 1 KOŠIR 1996, KOŠIR 1998). Košir (2000) je za 51 delovišč v državnih gozdovih z redno sečnjo ugotovil povprečno 60 odstotno poškodovanost preostalega drevja zaradi sečnje, spravila lesa in gradnje vlak, kar je skoraj trikrat več, kot je povprečje Popisa 2000 za vse mehanske poškodbe. Zveze med osutostjo krošnje in velikostjo mehanskih poškodb nismo potrdili , popis poškodb mladovja pa je pokazal več metodoloških pomanj- kljivosti. Obstoječa metodologija popisovanja vidnih poškodb drevja zaradi znanih in lahko določljivih vzrokov je relativno nenatančna, saj omogoča preveliko subjektivnost pri opredelitvi mehansko poškodovanega drevesa. Z vidika celostne analize mehanskih motenj v gozdnem prostoru ostaja Popis 2000 okrnjen in pomanjkljiv, saj ni zajel poškodb tal. To bi bilo treba po našem mnenju nujno opraviti (ROBEK 2000). Ker gre za podatek, ki ga je na posameznem traktu mogoče pridobiti v nekaj minutah, upamo, da bo ob naslednjem popisu na mreži 4 x 4 km to izvedeno. Tako bo omogo- čena poglobljena analiza vzrokov mehanskih poškodb drevja in mehanskih poškodb drevja v gozdovih zaradi izvajanja gozdarskih del. Mehanske poškodbe drevja in tal so neizogibna posledica rabe gozdov (DYKSTRA/ HEINRICH 1997, SPINELLI1996), njihov obseg in značilnosti pa so kazalci dosežene ravni kakovosti dela z gozdovi. Pri pripravi nasled- njega popisa poškodovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov na 4 x 4 km mreži bo potrebno pretehtati namen popisovanja mehanskih poškodb drevja. Glede na prevladujoči delež mehanskih poškodb, ki izvirajo iz proizvodnih procesov pridobivanja lesa in gradenj gozdnih prometnic, na katere gozdarji moramo in moremo vplivati, predlagamo, da se tovrstna problematika v bodočih velikoprostorskih popisih stanja gozdov ohrani, vendar celovito posodobi in vsebinsko nadgradi. Tako bi lahko periodično dobili velikopro- storsko oceno mehanske poškodovanosti gozdov, ki je tudi v evropskih meri- lih pomemben kazalnik stopnje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. The Extent and the Characteristics of Mechanical Tree lnjuries in Slovene Forests According to the Forest Condition lnventory in the Year 2000 Summary Within the Slovene Forest Condition lnventory in the year 2000 (lnventory 2000) the evident tree injuries due to known causes have been assessed. Collected data enabled some analysis of the mechanical tree injury characteristics and the share of mechanically injured to trees assessments in Slovene forests. The inventorying model comprised two stage sampling of the trees on the tracts (combination of the M6 plats and a concentric permanent plot) located on the systematic 4 x 4 km grid within the forests. The methods for surveying the evident tree injuries due to known causes were similar as in the Slovene Forest Condition lnventory from 1995. When the share of the mechanically injured trees in a stand was calculated the trees with the evident injuries of the stem including root collar reg ion were considered mechanically injured. The database for the evident tree injuries due to known causes from lnventory 2000 comprised 16,491 trees on 678 tracts. Among them 548 trees had injuries with known causes on branches and 1,106 trees injuries with known causes in a tree crown mostly due to the biotic causes. 3,669 trees had mechanical 76 Gozd V 59 12001 l 2 Robek. R. · The extend and the characterist1cs of mechanical wounds to trees 1n slovene forests according to injury in the stem and root collar reg ion and for 1 ,488 trees the estimated causes of injuries were biotic or abiotic facto rs, for 2,072 trees the estimated ca use of injuries was human activity, and for 1 08 trees the estimated ca use of wounding was a combination of biotic, abiotic, and human factors. The old overgrown wounds on the stem and root collar with the size of 1-5 dm2 caused by wood harvesting prevail. The mechanical injuries of the young forest were found on the 68 out of the 61 O concentric permanent plots, but only on 30 of them the injuries were evident in the over 25 % of a young forest area. According to the lnventory 2000 data the average share of the trees with mechanically injured stem or root collar has reached 29.6 % in Slovene state forests and 19.8% in the private forests, respectively. The largest share of mechanically injured trees in stands has been found in Kočevska region (SE Slovenia), and the smallest one in Prekmurje (NE Slovenia) and Low Karst region (SW Slovenia). The comparison of the share of mechanically injured trees among the surveyed sample of trees in the year 2000 with the corresponding share from the 1987 survey has revealed a considerable increase, however the criteria for wounded trees was changed in the meanwhile. The comparison of the share of the mechanically injured trees due to forest operations in the sample from the year 2000 with the corresponding share from the survey 1995 does not show a significant difference, although over 50 % of the sampled trees in the lnventory 2000 were surveyed for the first time. ln the lnventory 2000 the complex analysis of the mechanical disturbances in Slovene forests is incomplete due to a lack of a soil disturbance data, and relatively superficial tree wound surveying methods. ln future Forest Condition lnventories on the 4 x 4 km grid in Slovenia, the survey of the forest soils mechanical disturbances, and the tree injuries can provide an important qualitative indication of the sustainable forest management but the existing surveying methods have to be thoroughly revised and upgraded. Viri BATIČ, F., 1997. Propadanje gozdov v Sloveniji, pogled na proces in stanje po desetih letih aktivnosti na tem področju.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52, s. 5- 22. DYK STRA, D. P. / HEINRICH, R., 1997. Forest Harvesling and Transport: Old Problems, New Solutions.- Produclive Functions of Forests, Proceedings of the Xl World Forestry Congress, 13- 22 October 1997, Antalya, Turkey, s. 171- 186. GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE, 1995. Monitoring propadanja gozdov in gozdnih ekosislemov. Priročnik za terensko snemanje podatkov.- Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 64 s. INNES, J. L./ SCHWYZER, A., 1994. Stem Damage in Swis Forests: lncidence, Causes and Relations to Crown Transparency.- Eur. J. For. Path., 24, s. 20- 31 . HOČEVAR, M., 1990. Poškodovanost in rast smrekovega gorskega gozda na pokljuške-jelovški planoti.· Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34, s. 21-25. HOČEVAR, M., 1993. Dendrometrija- gozdna inventura.- BF, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 274 s. KOŠIR, B. / CEDILNIK, A., 1996. Model naraščanja števila poškodb drevja pri redčenjih.· Zbornik gozdarstva in lesarstva, 48, s. 135-151. KOŠIR, B., 1998. Poškodbe gorskih smrekovih sestojev zaradi pridobivanja lesa.- Zbornik referatov, XIX. gozdarski študijski dnevi- gorski gozd. Logarska dolina, marec 1998, s. 95-107. KOŠIR, B., 2000. Poškodbe drevja zaradi pridobivanja lesa v državnih gozdovih Slovenije.- V: Zbornik povzetkov na znanstvenem posvetovanju Vpliv mehanskih poškodovanj na rast drevesa in kakovost lesa, Ljubljana, november 2000, Gozdarski inštitut Slovenije, s. 8-9. KOVAČ, M. 1 MAVSAR, R. 1 SIMONČIČ, P. 1 BATIČ, F. 1 HOČEVAR, M., 2000. Popis poškodovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov - priročnik za terensko snemanje podatkov.- Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 74 s. MAVSAR, R., 1999. Popis stanja gozdov v Sloveniji lela 1998 na 16 x 16 km mreži, spremembe stanja v obdobju 1987-1998 in stanje gozdov v Evropi.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 58, s. 139- 163. PRODAN, M., 1968. Punktstichprobe fOr die Forsteinrichtung. Forst u. Holzwirt, 11, s. 225- 226. ROBEK, R. 1 KOŠIR, B. , 1996. Razvoj metode vzorčnega ocenjevanja motenj gozdov pri pridobivanju lesa. Zbornik mednarodnega posvetovanja 'Izzivi gozdne tehnike', 8.maj 1996, GIS in BF, Odd. za gozdarstvo in Sveučilište u Zagrebu-šumarski fakultet, Ljubljana, s.73- 81. ROBEK, R. / MEDVED, M., 1997. Poškodbe drevja zaradi izvajanja gozdarskih del po podatkih popisov propadanja gozdov v Sloveniji.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52, s 119-136. ROBEK, R., 2000. Predlog snemanja poškodb gozdov zaradi gozdarske dejavnosti v l. 2000.-Tipkopis, Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 29. 2. 2000, 2 str. SPINELLI, R., 1996. The Environmental Consequences of Harvesting Operations: a Bibliography. A Report from the Concerted Action »Cost-Effective Early Thinnings« AIR2-CT93-1538.- Horsholm, DK, 193 pp. ZEGLEN, S., 1997. Tree Wounding and Partial-cut Harvesting. A Literature Review for Britsh Columbia.- Pest Management Report, No. 14, Ministry of Forests-Forest Health-Vancuver Forest Region, 40 s. • -, 1997. Tree Wounding and Decay Guidebook.- Forest Practise Cede of British Columbia Act, Offline version. URL: http:llwww.for.gov.bc.ca/tasbnegsregs/fpc/fpcguide/Decay/Tw-toc.htm. -, 1994. Manual on Methods and Criteria for Harmonised Sampling, Assessment, Monitoring and Analysis of the Effects of Air Pollution on Forests.- Hamburg, UN 1 ECE, 177 s. GozdV 59 (2001 } 2 77