Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Dušan Rebolj — tel. 20-71, lok. 151 — Tisk in klišeji CP »Gorenjski tisk« S©ym GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIIEV1H IZDELKOV SAVA KRANJ KRANJ, SOBOTA, 17. APRILA 1965 LETO IV. — 7. ŠTEVILKA Ali bomo zmogli v tem mesecu po 44 ton na dan? Četrti mesec v novem letu teče. Z .proizvodnje in naših letošnjih družbenih obvez je to mesec, v 'katerem T?i morali delno nadoknaditi zamujeno v prvem tromesečju ter na ta način maj nekoliko po\praviti neugodno proizvodno bilanco. Po operativnem pktmu moramo narediti v tem mesecu 1147 ton izdelkov osli po 44,11 tone na dan. Zal prihajajo zadnje čase poročila o dovršeni proizvodnji s precejšnjim zaostankom, zato 'objavljamo ob zaključku redakcije, to je v torek, 13. aprila šele podatke za torek, 6. aprila! V štirih delovnih dnevih tega meseca smo naredili 163,4 tone izdelkov ali v povprečju po 41,36 tone na dan. Za kujmula-tivnim planom zaiositajamo tako kar 6,24 odstotka. Vzroke za to moramo iskati v nerednem prihajanju storovin, zlasti naravnega kavčuka in korda. Po zadnjih podatkih smo imeli v petek, 9. aprila na zalogi še naslednje količine osnovnih surovn: 43,4 t naravnega kavčuka, 229 ton sintetičnega kavčuka (od tega 134 ton butilal), 49 ton saj, 9 ton korda ter 36 ton žice. Če bomo dobili pravočasno nadaljnje količine korda in naravnega kavčuka, bomo lahko proizvodnjo povečali na predvideno dnevno količino več kot 44 ton, sicer pa bomo morali proizvodnjo' nekaterih izdelkov, ki zahtevajo največ kavčuka in korda, delno omejiti! (Nadaljevanje na 2. strani) Prvo tromesečje naporov je za nami • četrtina leta je mimo in navada je, da ob takih prilikah posku- • simo v kratkem ponoviti že večkrat povedane pa tudi zapisane S misli o naših proizvodnih uspehih in težavah. Kakor veste, smo • imeli v preteklih treh mesecih obilico težav, ki so nam močno S zavrle proizvodnjo, nas prizadejale na čistem dohodku in seveda • tudi na osebnih dohodkih. Pred pričetkom tega leta smo raču- • nali, da bomo lahko delali v prvem tromesečju 74 delovnih dni • ter naredili v takem času okrog 4.000 ton gumenih izdelkov. Za- • radi že znanega pomanjkanja naravnega kavčuka, saj, korda in • raznih drugih za proizvodnjo potrebnih materialov smo lahko • in še to dokaj omejeno delali le 57 delovnih dni. Zato je tudi • razumljivo, če smo naredili dosti manj in to le 2.261 ton izdelkov. Za izpolnitev planskih obvezno- smo dobili le 865 ton naravnega s ti v prvem tromesečju tega leta kavčuka, 140 ton sintetičnega kav-bi morali dobiti po materialni bi- čuka, 383 ton saj in 138 ton lanci 1500 ton naravnega kavčuka, korda. 550 ton sintetičnega kavčuka, 550 ton sintetičnega kavčuka 619 ton saj in 306 ton korda. Zaradi pomanjkanja deviznih sredstev za uvoz reprodukcijskega materiala in zaradi zakasnelih n aro- tidjLTSS? ŽK-t V prvi polovici mala bomo volili bilo podobno kot wuo ,%v*v m m m m Januar februar upravljanja. Te bodo okrog 11. maja, zato bodo morali predsedniki delavskih svetov po ekonomskih enotah oziroma zborov delavcev, kjer letos poteče enemu ali več članom organov upravljanja enoletna mandatna doba, sklicati zbore delavcev. Na njih bodo potrdili predhodno evidentirane kandidate, ki se bodo na volitvah potegovali za izpraznjena mesta v delavskem svetu podjetja in v delavskih svetih oziroma zborih delavcev posameznih ekonomskih enot. Ker gre v bistvu za, rotacijske ni aktiv je zato na zadnji seji v volitve in ker določa 30. marca ponedeljek, 5. aprila posvetu ves letos sprejeti republiški zakon o razpoložljivi čas prav temu vpra-voUtvah delavskega sveta in dru- šanUu- Prisotni so razpravljali zla-_ ,, , ^ sti o tem, kako zagotoviti, da bo- gih organov upravljanja v delov- do priš]i'pri precuaganju kandi„ Pripraviti se moramo na letošnjo letovalno sezono najkasneje li. juriija, ker je tako -9-E 946 I 1 organizacijah da morajo bi- £t(£ v evidenco res takšni ČIani 1 iL.liS j"1 te zakljucene do konca aprila, kolektiva, ki bodo kos odgovor--are c bomo morah kar pohiteti. Politač- nemu delu članov organov upravljanja in ki bodo znali pri sprejemanju raznih sklepov ali odločitev tudi razsojati, kaj je za podjetje koristno in kaj ne. Da bi fcagotovili med evidentiranjem kandidatov ustrezen izbor, je politični aktiv predlagal, naj V nekaj odstavkih podajam nekaj o tem, kako naj bi organizirali v letošnjem letu letovanja v naših počitniških domovih in v leto- sklenila občinska skupščina Crikve- višču, ki ga vsako leto sproti najamemo za tiste letovalce, ki si niča. In če moramo dom odpreti, želijo spremembo kraja letovanja. Priprave potekajo v naj lepšem mcrramo tudi nastaviti potrebno , . . . , ... redu in upam, da bo vse pravočasno pripravljeno, saj je od tega osebje, ki ga je zadnje čase vedno 1 se. ocenJ®v o za an a uro v precejšnji meri odvisen tudi finančni uspeh počitniške skup- tp.?p Ante,ti T,p,rpA,; AphiU AplnamUU Pre VL ene ane lva nosti. teže dobiti zaradi slabih delovnih pctgojev. V glavni sezoni traja . namreč delovni dan povprečno v zveznem merilu, da so počitniški p0 jg ltr Kakor sami veste, smo v pre- . ^ . teklem letu sodelovali na področju domovi zasedeni po elanih kolek letovanja z mnogimi kolektivi ši- tiva, ki so lastniki domov, le po rom po Sloveniji in celo Hrvatski. 33 do 63 dni v letu. S solidnim poslovanjem in z ureje- Ker že nekaj let zasledujem iz-nostjo doma kakor tudi z dobro koriščenost našega počitniškega dan pred 1. julijem ali 1. avgustom hrano smo si zagotovili stalen doma v Crikvenici, sem ugotovil, prostih tudi po 13 ležišč. Iz tega dotok domačih turistov v naš po- da je pri nas zasedenost doma ugotavljam, da gredo 'naši sodelavci po- Še nekaj je, kar me zlasti moti. Proste kapacitete imamo v našem domu celo v glavni sezoni. Nemalokrat se mi je zgodilo, da je bilo po naslednjih kriterijih: • kako pozna kandidat splošno gospodarsko situacijo? • kako aktivno kandidat deluje na družbenem področju? • kakšen je kandidatov odnos do delavskega upravljanja? (Nadaljevanje na 2. strani) 8. MAJ C5 Deset sodelavcev nas bo zastopalo na zboru samoupravlialcev Na zadnji seji, ki je bila v petek, 9. aprila, je upravni odbor podjetja imenoval deset sodelavcev kolektiva, ki nas bodo zastopali kot naši delegati na ZBORU SAMOUPRAVLIALCEV SLOVENIJE 8. maja letos v Ljubljani. Kakor že veste iz zadnje števUke našega lista, bo takrat v novi športni dvorani v Tivoliju srečanje več kot šest tisoč upravljalcev iz naše republike. Govoril bo predsednik zvezne skupščine tovariš Edvard Kardelj. Upravni odbor je izbral naslednje člane kolektiva: Tonija Horvata, Mirka Klemenca, Jožeta Kužnika, Filipa Majcna, Mileno Merlak, Rudija Nadižav-ca, Antona Perša, Ivana Pintarja, Francija Rakovca in Franca Sirca. Prireditev bo povezana z osrednjo proslavo dvajsete obletnice osvoboditve Slovenije in se je bo udeležilo poleg delegatov iz vseh slovenskih delovnih organizacij tudi precej gostov iz bratskih republik ter iz zamejstva. Zaenkrat še ne vemo, če bo zbor prenašala jugoslovanska televizija, prav gotovo pa je, da bomo lahko spremljali njegov potek po radiu! čitniški dom, kar nam posebno prav znatno pod 'jugoslovanskim pride v predsezonskih in posezon- vprečjem. Dom je popolnoma na letovanje vedno v polnem ste- —- ... . -- . - „ __ __ zase- vilu le po izplačilu osebnih dohod- SUlOlKElt Pr60l3g3| 03 b| V P0Sl|6t|U skih mesecih. den po naših sodelavcih le 40 dni kov, zato se prijavlja za čas med ||Ct3|||)Ujlj |3StfiH OtrOŠkl VVtGC Da bi lažje razumeli, zakaj smo v vsej sezoni.. Ta pa je v lanskem 10. in 20. v mesecu kar po 80 do Zadnje čase prihajajo na upravni odbor pogosto prošnje naših sode- odločili za tako poslovno pok- letu trajala sicer 133 dni. Tu trto- 90 letovalcev. Vsi dokazujejo', . __________ tiko, od katere smo imeli kar lepe pripomniti Je tole: počitniški morajo na letovanje prav tedaj, [avk za odobritev skrajšanega delovnega časa v smislu ustreznih za- uspehe, navajam nekaj podatkov. “0TO ^ Crikvenici moramo odpreti ker da so tako planirali. Verjemite konskih določil, ker nimajo možnosti, da bi zagotovile svojim nedo- mi, ce bi bd. čarovnik, ne bi mogel letnim otrokom primerno varstvo med svojo odsotnostjo. Prav go-To je pogled na Vodice pri vsem ugoditi m jih razporediti v tovo pomeni vsako skrajševanje delovnega časa določeno izgubo tako eno izmena. Ti dovolj jasno kažejo, da so mi-nili časi, ki so posamezne gospodarske organizacije imele počitniške domove izključno za svoje člane klektiva, saj je Šibeniku, kjer bomo letos omogočili članom kolektiva za podjetje kakor tudi za same prizadete matere in njihove družine. Zato je sindikalna podružnica v podjetju predlagala na zadnji seji za svoje ciane uinuguviiui vitmunt jxuujczvi.iv«* Iz tega izhaja lahko samo en za- _ _ _ pokazala' anketa ▼ prijetno in ceneno letovanje ključek — eko\nomskega značaja, upravnega odbora v petek, 9. aprila, naj bi odgovorne službe v pod V kolikor ni dam zaseden po last- jetju raziskale možnosti za organizacijo lastne varstvene službe za nih sodelavcih, je treba poiskati nedorasle otroke članov kolektiva. Upravni odbor je na minuli seji nizacijo lastnega otroškega vrtca druge letovalce, .ki izkoristijo pro- t o 'srszs&rczss x sr&sr&ssns ss dnevni tisk, ste .lahko zasledili zahtevo zveznega odbora za turizem, da je treba že v_ letošnjem letu ganizacij sko-ikadrovsko službo, naj obratna ambulanta kmalu zapu-pregleda možnosti za organizacijo stila, saj so zanjo namenjeni ne- s^u zvezni predpis. To tem Z, v katero™ bi bili prostori kranjske porod- t 4 ^aKr^na^Sev11 v 'bc~ X,-. , V „ 1 1T-* r- f v. : dl <-v i /-* -V T -1 , 11 1.1 • 1 • imajo počitniški domovi do ostal času, ko njihovi starši delajo v obratne ambulante bi bili za za- ga sezonskega gostinstva. Turistič- “ BEžEt-EFES ssmsa -Ff EsSHHH °%^z,r:7Jzrz ",—rsh “F T — pacitete tn s tem tudi počitniški stalne Skrbi o tem, kaj in' kako ogrevanjem obrata I. Kar pa za-domavi ljudska dobrina, ni treba preživljajo njihovi malčki čas, ko bev^ Wravo hl^ai?e- Je t""11 ka' se posebej poudarjata. Iz [prakse so saimii doma ali n od kakim nad- blI?J.a dbrata 1 tako urejena, da lahko povem, da sem v lanskem letu zasledil popolno zasedenost (Nadaljevanje na 2. strani) zorstvom. kakih večjih organizacijskih ukre-Na upravnem odboru so menili, pov ne bi bilo treba, da objektivne možnosti za orga- (Nadaljevanje na 2. strani) Ali bomo zmogli v tem mesecu po 44 ton na dan? (Nadaljevanje s 1. strani) Ker mnogi vpraiujete, ali je res nais letošnji plan znižan, naj pojasnimo še ttoi. Delavski svet podjetja je Stpretjel za to leto kot našo družbeno obveznost proizvodnjo 14.400 ton izdelkov. Materialna bilanca, ki smo jo naredili na osncsvi zaenkrat razpoložljivih sredstev, in so nam na voljo za nakup surovin, pa omogoča narediti v devetih mesecih 9 ti-s.oi 700 ton izdelkcsv. Podjetje in otdgovcsrni predstavniki banke pa bodo v tem mesecu in tudi pozneje sklenili še dodaitne dogovore za manjkajoča sredstva, ki naj nam omogočijo nakup novih količin surovin, da bomo lahko naredili 14.400 ton izdelkov. Seveda pa moramo v prvem polletju pokazati ISlittb nerednemu prihajanju reprodukcijskega materiala, da so naše zahteve po proizvodnji 14.400 ton izdelkov povsem upravičene. Zato posvetimo sedaj vso pozornost izboljševanju tehnologije dela, boljšemu izkoriščanju surovin, uvajanju sintetičnega kavčuka v proizvodnjo ter ukinjanju proizvodnje tistih izdelkov, ki pomenijo za podjetje koit gospodarsko organizacijo izgubo .Hkrati pa se posvetimo še boli kat doslej urejevanju medosebnih odnosov, saj pomeni dobro počutje članov kolektiva pogoj za uresničevanje številnih zahtevnih in pomembnih nalog, ki nas še čakajo! DUŠAN REBOLJ Prvo tromesečje naporov in prizadevanj v proizvodnji je za nami V predzadnji številki našega lista smo poročali o občinski letni konferenci organizacije Zveze komunistov, danes pa objavljamo s tega zbora kranjskih komunistov še tole fotografijo PNEVMATIKARNA I Plan za marec smo uspeli kljub težavam izpolniti • Prvič v letošnjem letu smo v naši ekonomski enoti mesečni plan • proizvodnje izpolnili in to kljub temu, da nam je primanjkovalo • materiala za izdelavo polizdelkov. Ce pa nam tega ne bi primanj- • kovalo, bi lahko naredili veliko več. Potruditi se bomo morali, • da bomo nadoknadili zamujeno v januarju ter februarju, ko smo • morali ostajati doma zaradi pomanjkanja surovin. V mesecu marcu so svoj plan bili najmanj 8.000 veloplaščev, kar največ presegli sodelavci pri ve- sc bo precej poznalo pri osebnih loplaščih z žmulo in to dohodkih. Tega nam noben ne kljub pomanjkanju korda. Delav- bo plačal Skrajni čas je, da taci so morali zato večkrat preki- kaJ nekaJ naredimo in odločno njati delo ter odhajati domov za- . _______ .. , . da administrativne posege v raz- radi pomanjkanja. Tako smo izgu- . .. . , , . , w J 6 deljevanju surovin ukinejo! Drugi oddelek, ki je presegel plan, so žični veloplašči — trenutno naš glavni izvozni izdelek. Vsi gredo v Zvezno republiko Nemčijo. Kvaliteta je še kar za-Lansko leto je naša mladinska organizacija aktivno sodelovala v tek- dovolj Iva, lahko pa bi bila še bolj-movanju za dvig produktivnosti. Da se tradicija tekmovanja nada- če ne bi tolikokrat menjavali ljuje in da se delo mladinske organizacije v podjetju še obogati, je ogrevnih duš. Izgleda, da proiz-občinski komite ZMS organiziral in dal pobudo ponoviti take akcije, vodnja teh še ni osvojena, kljub Akcija ne bo v smislu povečevanja same fizične zmogljivosti mladih temu, da* jih izdelujemo že’ tri le-pri strojih, ampak ima vsesplošen pomen. Propozicije in način tek- ta. z’ novimi prešami smo dobili movanja mladih v proizvodnji zajemajo tiste ključne točke, ki so tudi ogrevne duše, ki vzdržijo tu-najvažnejše v podjetju danes, ko čutimo težkoče z reprodukcijskim tjj petkrat več kot naše, pa so materialom. Pri nas naj bi se upoštevalo v sami proizvodnji sledeče prav tako Izdelane iz butila. ključne točke. Velozračnice so sedaj naj- Kot prva je kvaliteta dela, kjer padka in škarta, varčevanje s su- slabše in to največ zaradi najslab-je zajeto izpolnjevanje in presega- rovinami in odnos do strojev ter še vrste kavčuka. Trenutno je pre-nje danih nalog, ker bo s tem do- orodij. Iz tabel naše tehnične kon- cej slabe kvalitete, a sreča je, da seglo podjetje plan, ki si ga je trole lahko opazimo, da se je de- te uporabljamo za kuponske ob-zastavilo. Tu je mišljena kvaliteta lež odpadka m škarta zmanjšal, ročke — močno iskan artikel, izdelave proizvodov, odstotek od- vendar so pa tudi kazalci, ki opo- Škoda je le, da se delavke po ne- zarjajo, da se da to še bistveno potrebnem trudijo z njimi, na ,. »■« - — — | - ; ; - znižati pri določenih izdelkih. Ker koncu Pa se ugotovi, da je bil ves V Pivi POlOVICI Ili3$3 nam primanjkuje repro materiala trud zaman. in je zelo važno varčevanje z njim Pri moped zračnicah je in umno izkoriščanje slabše kva- kvaliteta še zadovoljiva kakor tu-litete, bomo surovine mnogo bo- di kvantiteta. Težave so pri neena- zahtevamo od pristojnih organov, Občinski komite ZMS Kranj organizira tekmovanje za dvig produktivnosti (Nadaljevanje s 1. strani) izvodnih zmogljivosti v (prvih treh mesecih tega leta, saj smo svoje družbene obveznosti izpolnili le 52,4 odstotno! In ne samo to! Letos smo naredili celo za 13,4 odstotka manj kot v lanskem prvem tromesečju. Zato tudi ni čudno, če nismo mogli v celoti izpolniti že zaključenih pogodb za izvoz svojih izdelkov. Od sklenjenih pogodb za izvoz raznih tehničnih izdelkov in velopnevmatdke v slkupni vrednosti 400.000 dolarjev na Zapad in avtopnevmatiike ter transportnih trakov za 577.000 dolarjev na Vzhod je -podjetje uspelo izvoziti le za 259.000 dolarjev izdelkov. Ostale izdobave morajo zaenkrat čakati, ker proizvodnja nima zadosti barvil, proizvodnja pnevmatike pa je omejena zaradi pomanjkanja kavčuka in korda. Zamislite si lahko, kakšno škodo -nam je takšno zadrževanje in ustavljanje proizvodnje prizadejalo?! Gre že v stotine milijonov! Samo na čistem doho-dlku smo utrpeli vsak dan, ko nismo mogli delati, okrog deset in pol milijona dinarjev izgube. Sprva smo razumeli težave pri dodeljevanju potrebnih -deviznih sredstev za nabavo surovin, saj smo računali, da gre za 'trenuten pojav in da bomo lahko kasneje z delom v sobotah in, če bo treba, -tudi v nedeljah do neke mere nadoknadili zamujeno. .Kaže pa, da to ne bo mogoče, saj že po -preteklih treh mesecih tega leta zaostajamo za letošnjim družbenim planom, ki nam narekuje proizvodnjo 14.400 ton izdelkov, kar za 1.7701 ali za okrog 35 normalnih delovnih dni rednega dela. Razumljivo je, da se oh_ vsem, kar smo bili doslej prizadeti, vprašujemo, ali -ne pomeni to velikansko gospodarsko škodo ne samo za podjetje ter kranjsko komuno, marveč tudi za vso našo skupnost? Zaradi omejene proizvodnje smo zmanjšali ali celo ustavili dobave številnim jugoslovanskim podjetjem, ki potrebujejo naše izdelke za svojo redno proizvodnjo. In ker nam nekateri naročniki niso več sposobni plačevati zaostalih obveznosti iz lanskoletnih dobav, smo bili primorani v preteklih dneh odpovedati do nadaljnjega s pogodbami določene dobave, dokler ne -poravnajo zaostalega dolga. Neurejena in omejena proizvodnja pa se najbolj odraža v naših osebnih dohodkih. Januarja in februarja so bili niižiji od decembrskih i-n precej nižji od tistih, ki smo jih dobivali lani v septembru, oktobru in novembru. Nekoliko boljši so bili osebni dohodki za minuli mesec marec, če pa se bo pomanjkanje surovin nadaljevalo -tudi v aprilu in maju, potem ni upanja, da bi se kaj kmalu izboljšali. Takšen zaostanek in celo delni padec osebnih dohodkov pomeni za nas vse znižanje življenjskega standarda. Zato bomo morali še bolj odločno kot doslej zahtevati, da se nam omogoči normalno delo. Zakaj naj nosimo posledice neugodne gospodarske situacije pri oskrbovanju s surovinami, če smo lanskoletne družbene obveznosti v celoti izpolnili ter zlasti s prekoračitvijo svojega izvoznega -plana za 45 odstotkov pokazali, da smo zreli za vključitev v mednarodno delitev dela. In prav bi bilo, če bi se tem našim prizadevanjem za izboljšanje -razmer pridružila tudi občinska skupščina kot najvišje predstavniško telo v komuni ter po svojih sposobnostih -in možnostih pomagala reševati nastale težave. Ne bi smeli namreč prezreti dejstva, da občani kranjske komune ne bomo mogli izpolniti letošnjega družbenega plana občine, če bodo delovne organizacije, kot je na primer naša z več kot 15 milijardami bruto produkta, proizvajale s komaj polovičnimi kapacitetami! DUŠAN REBOLJ Sindikat predlaga, da bi v podjetju ustanovili lasten otroški vrtec bomo volili noloviro “ J‘e ze,° važno varčevanje z njim VIW W IW V }ri 11TrtTtrx WIrrYi-iS*!*nlo clnhčo elanov v organe samoupravljanja (Nadaljevanje s 1. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) Predlog, ki bo pomenil za pre-nekatero našo družino resnično olajšanje vsakodnevnih skrbi, seveda, če bo uspešno rešen, je sedaj tu. Počakati bomo morali na ugotovitve in načrte, ki jih bo pripravila organizacij sko-kadrov- ska služba. Kaže, da za ureditev lastnega vrtca -kakih posebnih sredstev -v investicije ne bo treba. Zato lahko pričakujemo, da bo že na svoji naslednji seji delavski svet podjetja o tem razpravljal ter sprejel ustrezne sklepe! PAVLE GANTAR Ije izkoristili in s tem prihranili ki kvaliteti zmesi, kar otežkoča VSBIH UPOTSbllikOlll tGlfifOliSklh BpaTatOV lepe denarce za surovine. Zave- brizganje. Zaradi tega se precej damo se zelo dobro, da nagraju- zmesi uniči. •==ss gžsfgg mami ® aE ima kandidat tovariški mo in s tem hranimo za lastni je, da nam že tri mesece stoji pre-odnos do sodelavcev? žep! ša za vulkanizacijo moped plaščev Delavski svet je predlagane kri- Ugotavljamo tudi, da je odnos neizkoriščena. Vzrok je bil do netenje potrdil, hkrati pa glede na nekaterih sodelavcev do strojev davnega pomanjkanje žiqe, sedaj, svoja določila in sklepe iz lanske- in orodij neprimeren. Mnogokrat ko smo jo dobili, pa p rimanj kuga leta opozoril, da lahko sedaj po- teče ta ali oni stroj, a ne proiz- je korda. (Nadaljevanje na 4. strani) MIHAEL ČUHALEV novno kandidirajo za izvolitev tudi tisti člani kolektiva, katerim letos poteče enoletna mandatna _____________________________________________________________ doba članov organov upravljanja. _ . _ . _ _ Strinja pa se tudi s predlogom PriPCaViti SE ITIOraillO 113 IBIOŠIIIO političnega aktiva, naj se po vsakoletnih rotacijskih volitvah vedno vsi organi upravljanja tudi konstituirajo oziroma odločijo, kakšne dolžnosti in funkcije pre- gostinskih objektov » C,rf“ Zi vzemajo posamezni dani. ze s 11. maiem m da je bilo tako , , . . , 9 Ker je do zborov delavcev “,0 ^'01 S preostalo razmeroma malo ča- • sa, svetujem opredsednikom de- ® laivs-kih svetov oz. zborov delav- 'wmn* a- , , , , , , .. 9 cev, da se takoj povežejo z or- doma v Crikvenici vsem občanom ‘nc'1 n~l' ~ ! e revo' Cl!t. 9 ga-nizatorjem -upravljanja v ter tako zaorali ledino na tem po- , 9 našem podjetju Francijem Ra- dračju. Uspeh ni izostal. Prvič v govori v prid lanskoletni politiki 9 kavčem, s predsednikom sin- zgodovini naših počitniških domov odprtih vrat v naših počitniških 9 dikalne podružnice in s sekre- smo poslovali brez izgube. Dosegli domovih. Verjetno vam je še vsem 9 tar ji osnovnih organizacij ZKS smo celo rahel dobiček. Marsikdo dobro poznano, kako je sredi ju-9 v podjetju za sklicanje svoje- se je hudoval, češ, sedaj smo pa n:ja v preteklem letu prišlo do pre-9 ga organa upravljanja ter se dam adaptirali za tujce, da se tu cejšnjega skoka cene penziona v 9 za same zbore dobro pripravi- šopirijo. Da se prav razumemo! našem počitniškem domu. Tega pa S jo. Komisija za izdelavo volil- Tujcev v našem počitniškem domu nismo naredili, temveč ubrali dru- # nega imenika v sestavi Janko nismo nikoli imeli in tudi ne mo- gačno pot. Povišali smo ceno pen- 9 Bajde, Slavka Mitrovič in Jo- remo imeti, saj nismo registrirani ziona samo nečlanom našega ko-® žica Mali bo pripravila volilne za poslovanje z inozemstvom. Če lektiva, ki so letovali v našem po-® imenike po ekonomskih eno- pa' kdo smatra državljane SFRJ čitniškem domu. Iz tega izhaja, da 9 tab do 20. aprila, kandidatne za tujce, češ da nimajo kaj iskati smo na račun domačih letovalcev 9 liste po ekonomskih enotah pa v našem počitniškem domu, potem prevzeli določen riziko, ki bi se ® morajo biti pripravljene do 21. lahko rečem le, da je takega sode- lahko drugače izrazil v zaključni ® aprila. la-vca najbrž prevzela zavist, ker bilanci. Da ne bo po nepotrebnem slabe volje, če se pokvari kak telefonski aparat ali če se kje kaka zveza prekine, svetujejo sodelavci naše električne delavnice, da take primere takoj sporočite dežurnim telefonistom v obratu I oziroma v obratu II. Ti bodo potem seznanili dežurnega mehanika, kakšna okvara je nekje nastala, da jo bo mogoče čimprej popraviti. Seveda pa pri tem svetujemo vsem uporabnikom telefonov, da se ravnajo določil, ki veljajo tudi v našem podjetju. Tu mislimo na to, da se tisti, ki načenja telefonski pogovor najprej predstavi. Potem bo tudi sogovornik na drugem koncu žice pred pričetkom razgovora potrdil svojo prisotnost! To poslednje opozorilo se zdi malenkostno, pa vendar sodi že v bonton! iBtovalno sezono (Nadaljevanje s 1. strani) tudi nekdo drug, ki nima lastnega Crikvenici uživa lepote sega JaidmrM. Menim, aa' smo Jugoslovani otroci iste domovine, ... , . sestavljene iz bratskih 'm enako- Izbajanoc (iz navedemb dejstev . , » . r ‘ 1 „ m v/. • pravmb narodov, ki so si medse- smo se povsem pravdno odlocm m , v, odprli vrata našega počitniškega zvestobo zapnsegk v težkih neb nase ljudske revolucije. Navedel bi še, en dokaz, ki jasno Mislim, da je o preteklem letu dovolj na,pisanega. Zato naj povem še nekaj misli o tem, kaj pripravljamo za letošnje leto. V letošnjem letu nam bo na razpolago za letovanje počitniški dom v Crikvenici Tole je del zemljevida, ki prikaizuje okolico Šibenika — _ s puščico so označene Vodi-▼ ce! in na Pokljuki, če bo adaptiran. Navezali smo stike iz gostinskim podjetjem Punat na zahodnem delu otoka Krka. Kraj sem obiskal v začetku februarja in o njem lahko povem sledeče. Mestece Punat je prijazno ribiško naselje s slikovito okolico, plitvim in čistim morjem ter nekaj hoteli, vendar so ti takrat bili že oddani za letos inozemskim gostom. V mestu je poleg V-J........................................................................' -"'v. ' -L - " 3* • ..L •J’:')’• - j • ■ ... \-\ ■■■ - •- L-.-... -■ *• •* ■ ■ pi~ ~X -J.;# / ' ... '.e- ,. • .. c-Z Kaj smo zvedeli na predavanju o strokovnem izpopolnjevanju v SSSR Četrtega aprda je b:lo e in ustvarijo si domače ter veselo vzdušje. JOŽE ČOPEK Tak je pogled na obrat II na Gašteju — ko bomo zgradili novo pnevmatikamo, se bo panorama bistveno spreme-▼ nila V delavskem svetu podjetja poteče enoletni mandat naslednjim sodelavcem: Karlu Tušku — valjarna I, Aintoinu Grčarju — valj ar n a II, Mihi Černivcu — pnevmatikama I, Marjanu Grašiču — pnevmatikama II, Jožetu Antoli-nu — stiskama, Francki Narobe — tehnični izdelki, Antonu Nagliču — mehanična delavnica I, Stanislavu Juhantu — -mizarska delavnica, Jožetu Šveglju — energetika, Francu Mertlju — nabavna služba, Janezu Peternelu — prodajna služba, Mihaelu Berdonu — transport, Janezu Kožarju — splošna služba, Romanu Jugoviču —- služba kakovosti, Rudiju Na-d-ižavcu — organizacijsko-kadrov-ska služba, Fani Novak — finančna služba, Ljubi Milivojevič — programsko-analitska služba, Antonu Horvatu — služba za organizacijo proizvodnje, Jožetu Kužniku — razvojna služba in Brunu inž. Skumavcu — služba investicijskega vzdrževanja. V omenjenih ekonomskih enotah bodo morali žbori delavcev evidentirati in kasneje vnesti v kandidatne liste tiste sodelavce, ki jih bodo zbori predlagali. Dosedanji člani, ki jim je letos enoletni mandat potekel, po sklepu delavskega sveta iz lanskega leta lahko ponovno kandidirajo! V samoupravnih organih posameznih ekonomskih enot, kjer imajo delavske svete, pa poteče enoletni mandat konec aprila letos naslednjim sodelavcem: VALJARNA I: Francu Erbežniku, Alojzu Gorniku, Ivanu Kožuhu in Francu Poljka VALJARNA II: Tomažu Golobu, Milki Oman, Francu Tavčarju in Marijanu Urbancu PNEVMATIKARNA I: Cirilu Dominiku, Ivanki Drole, Francu Fonu, Mariji Golob in Antonu Veseliču PNEVMATIKARNA II: Viktorju Čufarju, Ivanki Jenko, Štefanu Kovaču, Aldu Lavrenčiču, Francki Pajer in Alojzu Tomažinu STISKARNA: Alojzu Kokalju, Avgustu Mlinarju, Vinku Režku in Ivanu Podakarju TEHNIČNI IZDELKI: Srečku Bogataju, Ani Markun, Antonu Urekarju, Jožetu Viharniku in Milki Zavrl KONFEKCIJA VRHNIKA: Karlu Gomilarju, Pepci Malavašič in Pavli Rančov MEHANIČNA DELAVNICA I: Janezu Bakovniku, Jožetu Keršiču in Ladislavu Ženi ju MEHANIČNA DELAVNICA II: Miru Ambrožiču, Tomažu Kosu in Janezu Tolarju NABAVNA SLUŽBA: Veri Kum-šič, Francu Omanu in Stanetu Petku PRODAJNA SLUŽBA: Miri Jovanovič, Janezu Peternelu in Mari Pravhar SPLOŠNA SLUŽBA: Antonu Božiču, Lojzki Florjančič in Karlu Grosu SLUŽBA KAKOVOSTI: Slobodanu Bajcu, Mariji Možina in'Zvonku Vregu FINANČNA SLUŽBA: Rozki Kejžar, Fani Novak in Silvu Vidicu SLUŽBA ZA ORGANIZACIJO PROIZVODNJE: Mari Kokalj, Angelci Krč in Francu Šilcu TRGOVSKA MREŽA: Kamili Černe, Ivanu Fajdlu in Idi Rebolj Podobno kot člani delavskega sveta, ki jim je letos potekel enoletni mandat, lahko tudi omenjeni člani organov upravljanja v ekonomskih enotah, ki jim je letos potekel enoletni mandat, ponovno kandidirajo na letošnjih volitvah. V premislek Zaščitna sredstva bi kazalo ponekod zamenjati Vsak na novo sprejeti član v našem kolektivu sprejme za svoje delovno mesto odgovarjajoča zaščitna sredstva. V večini primerov delovno obleko in čevlje. To je razumljivo, saj v večini primerov delovni pogoji to več kot zahtevajo! Po vsakoletnem obračunu se pokaže, koliko tisoč dinarjev damo povprečno na zaposlenega člana v kolektivu za zaščitna sredstva. Številke niso ravno majhne. Ne nameravam pisati o tem, da bi se morali zneski zmanjšati in da se s tem kaj prihrani. Rad pa bi opozoril na kvaliteto zaščitnih sredstev, ki jih uporabljamo ter na toge predpise o njihovi uporabi. O delavni obleki ne bi preveč pride do jeklenih kapic, ki pnično govoril, ker verjetno vsaik ve, rjaveti im zato se taki čevlji po kako je z našo konfekcijsko in- enem mesecu odipro. Vzemimo dustrijo, ki dela za potrošnike, tale primer: vulkanizerji pri_ velo-Delovne oblake so v večini pri- plaščih imajo stalno mokre červ-merov narejene za ljudi, ki pre- Ije in če bi hoteli, da jim odprte segajo težo v razmerju s svojo čevtlje stalno zamenjujejo, bi bilo višino, če odgovarja bluza, so potrebno samo za enega vulkani-hlače takšne, da bi lahko vanje zerja na leto približno 8 parov spravil dva delavca in obratno, če zaščitnih čevljev. Je pa še droga vzameš delavno obleko odgovar- neprijetnost. Čevlji niso primerni ja j oče številke, se ta po pranju za tiste, katerim se noge močno občutno skrči. Marsikdo si misli, potijo. Osem ur vzdržati v preda imajo delavci rokave zavihane pot enih čevljih ni ravno najbolj nad komolce zato, da lažje delajo, prijetno niti ne zdravo! Tudi To dedoma drži, precej pa jih je takim čivijem prej odstopijo prisiljeno to storiti zato, iker so rokavi prekratki in obstaja nevarnost, da se kje nataknejo ali podplati. Potrebno je misliti tudi na ugodje delavca, ki nosi tako zaščitno se zato celo poškodujejo pri ka- sredstvo, ker tudi to vpliva na kem stroju. Poglavje zase so zaščitni čevlji. dvig produktivnosti. Videl sem primer, ko je delavec sezul čevlje in z bosimi nogami stal na če- tam že letovali. Zato naprošam tiste, da me v nekaterih stvareh dopolnijo.^ v kolikor bom kaj drugače opisoval. Razpolagam namreč samo s podatki, ki sem jih dobil ustno pri predstavniku šišenske počitniške skupnosti. Vodice so naselje s približno 800 prebivalci, ki so znani po svoji gostoljubnosti in čistoči. Naselje samo leži neposredno ob Jadranski magistrali, ima elektriko, pošto in ambulanto. Pilaža je lepo urejena, je plitva s kamenitim dnom, kar daje vodi posebno čistočo. Sobe bi bile v neposredni bližini restavracije pri privatnikih. Cena dnevnega penziona je 1700 din za tri obroke hrane. Avtobusne zveze so odlične, saj gre ena praga z Jesenic skozi Kranj, druga pa vsakodnevno iz Ljubljane v Vodice. Poleg tega je še precej drugih avtobusnih zvez, tako da ne bo zadrege za prevoz. Na koncu bi morda še nekaj besed povedal o našem počitniškem domu v Crikvenici. Dom bomo do sezone v celoti obnovili in poskrbeli bomo za udobno počutje letovalcev. V okras bo lepo urejen vrt, ki bo do polovice zasejan z angleško travico in z raznim cvetjem. Tudi vikend hišice bodo temeljito pospravljene in pobarvane. Skratka — dom bo pripravljen za sezono, kakor se bo najbolj dalo. Zato pričakujemo od letovalcev več razumevanja in upoštevanja naših zahtev, da mora biti dom vso sezono čist in urejen in da ni namenjen samo eni izmeni. Upoštevajoč cene v ostalih počitniških domovih, ki se gibljejo od 1700 do 2000 dinarjev, smo mnenja, da na\j bi bila cena penziona pri nas 1.650 dinarjev za sodelavce podjetja in 1.800 za ostale letovalce, ki niso člani kolektiva. Letovalno politiko bodo tudi za letos obravnavali samoupravni organi v tem mesecu, zato bom takrat napisal še kaj več o tem. Prijave za ietovamie bomo sprejemali z 20. aprilom in zaključili s 30. aprilom. Letovulna sezona se bo letos začela s 15. majem, zato bo treba na- Potrebno bi bilo delovna mesta m en tu. Vprašal sem ga, čemu to, res temeljito pregledati^ in take pa sem dobil tak odgovor: »V teh čevlje predjpisati izključno tam, čevljih so se mi noge skoraj skutier J« to neobhodno potrebno. hale in lSedaj jii(h hladim.« Poka-Čavlji so taki, da_ imajo sprednji zal mi je nogo in videl sem, da del zaščiten z jekleno kapico, sta bili stopali na nekaterih me-Uporabni so tam, kjer ni vode. stih razjedeni od potu do krvi. Po naših oddelkih pa je precej So delovna mesta, kjer uporaba delovnih mest, kjer je te v izobi- zaščitnih čevljev verjetno ni polju. Voda prodre skozi šive in trebna. Zadostovale bi le sandale. Toda teh ni mogoče dobiti, ker ------------------------------------je predpis, da pripadajo te le na rediti enakomeren razpored leto- tistih delovnih mestih, kjer se valcev skozi celo sezono-, za tiste, sprOŠca statlčna e,ektrilka' ki se bodo odločili za letovanje v Zavedati se moramo, da bo treba predsezoni pa urediti posebni na- 5 .ločevanjem delovnega tempa v .v.. misliti tudi na taiksne malenkosti. cm stimuliranja z vtspm regresom. Ni prijetno> & ima deIavec po ne- PETER ŽIG ANTE Potrebnem uteži na nogah, saj so zaščitni čevlji težki več kot 2 kg in da je prav gotovo človek po Takšno je kopališče v Vodi- osemurnem delavniku že zaradi cah pri Šibeniku — kar lepo tega precej utrujen. ▼ urejcno in Privlačno, ali ne? Nihčc še ni vpraša!, zakaj so čevlji nekvalitetni in ali bi se ne "i dalo dogovoriti s proizvajalcem le-teh, da bi delal kvalitetnejše. Smatram, da je le preveč, če plačamo en par takih čevliev po 4000 dinarjev in več, vzdržijo pa največ en mesec. Zanima me, kaj bi na primer odgovorili ‘kupci naših zaščitnih gumenih rokavic, če bi bile že po nekajkratni upo-15 rabi zanič? Smatram, da bi do- bili več pripomb na slabo kvaliteto. Upam, da smo tudi mi upravičeni do enakih odnosov. S tem bi lahko veliko prihranili in sredstva lahko koristno uporabili v droge namene. MIHAEL ČUHALEV y iiMfc - TABORNIŠTVO Mar smo res n zaspali : Pravijo, da kro&ijo po tovarni govorke, češ kako naši taborniki poslednje čase spijo zimsko spanje. Morda očitek delno drži, toda spimo pa le ne! Če smo svojo dejavnost nekoliko zmanjšali v poslednjem času, je vzrok za to v po-manjkanju starejših članov organizacije, ki bi nam pomagaU pri delu z mladino. In kakšen je program našega dela? Predvsem nameravamo pritegniti kar najširši krog članov kolektiva, da bi pogosteje odhajali v naravo, saj nudi ta najlepše razvedrilo in počitek po napornem delu v tovatni in doma. Imamo pa tudi nekaj širših akcij v programu, kot je na primer udeležba na prvomajskem pohodu od Mosta na Soči do Čepovana in nato naprej do Nove Gorice. Udeležiti se nameravamo tudi pohoda ob žici okupirane Ljubljane kar s šestimi ekipami. Udeležili pa se bomo tudi osemdnevnega taborjenja bratstva in enotnosti v Beli Krajini. Poleg teh akcij se bodo naši člani, kakor vedno doslej, udeležili tudi raznih tekmovanj taborniških organizacij v športnih panogah, za mlajše člane kolektiva pa bomo organizirali med njihovim letnim oddihom prijetna taborjenja, saj. imamo kar 7 S-od stot ni popust pri potovanju z železnico med 26. junijem in 1. oktobrom, v ostalih mesecih pa 50-odstotnega! Kakor vidite, je načrtov več kot dovolj. Ali jih bomo uspeli uresničiti, zavisi sedaj od nas vseh in od tega, koliko starejših članov — ljubiteljev prirode bi se nam pridružilo in nam pomagalo, da mladim nudimo, kar je v -naši moči! Vabimo vse, ki bi se radi vključili v našo organizacijo, da se nam pridružijo. Prijave sprejema Ljubo^ Milosavljevič v ekonomski enoti premazovalnica, obrat I — telefon 258! Šah Pred sindikalnim prvenstvom Gorenjske Naši šahisti so imeli v zimskih mesecih več brzotumirjev za prvaka tovarne. Največja udeležba je bila na novoletnem turnirju, ko se je zbralo kar 18 šahistov. Po zanimivih borbah sta si prvo mesto razdelila Zvone Vreg in Rudi Babnik, ki je takrat prvič nastopil. Prehodni pokal pa je pripadel Vregu, ker je bil boljši v odločilnem dvoboju. šahovske ure. To je posnetek z lanskega tradicionalnega teka tabornikov od spomenika do spomenika kranjske komune Drugi ^turnir smo odigrali febru- kjer smo igmli arja meseca. Bil je nekoliko slabše zato se obiskan, vendar se je zelo preše- kem času. Na prva mesta so se netljivo končal. Favoriti Veselič, uvrstili bolj izkušeni igralci, ven-Babnik in Gazvoda so morali prvo dar bi bil z malo vec vaje vrstni mesto prepustiti Janezu Robarju, ki red lahko obraten. Vrstni red zadnjega turnirja: 1. Vreg 6,5 točke, 2. Gazvoda nas je s svojo’ igro presenetil. Na nadaljnjem turnirju, ki smo ga odigrali 5. aprila, pa je zopet zmagal Vreg. To je prvi turnir. Občinski komite ZMS Kranj organizira tekmovanje za dvig produktivnosti (Nadaljevanje z 2. strani) vaja. Opažamo tudi, da so ti ponekod slabo vzdrževani. Po malomarnosti rjavijo ali se kvarijo zaradi nečistoče. Delovna in tehnološka disciplina je drug važen činiitelj tekoče Poglejmo kazni, ki 6 točk, 3.—4. Veselič-Jugovič 5 točk itd. Igralci, ki so doslej osvojili prehodni pokal: Zvone Vreg dvakrat, po enkrat pa Jugovič in Robar. V tem mesecu bomo imeli še en brzaturmr, ki bo obenem izbirni je tudi končal v zelo krat- za bližnja tekmovanja. Že 25. aprila bo v »Tekstilindusu« v Kranju sindikalni brzoturnir kranjskih podjetij. Kmalu zatem pa se bo pričelo tekmovanje za sindikalnega moštvenega prvaka Gorenjske. Zato pozivam igralce, da se naslednjega turnirja udeleže v večjem številu in da se za napovedana tekmovanja dobro pripravijo! Med minulim prvenstvom tovarne v veleslalomu, ki je bilo konec marca na Krvavcu, je naš fotoreporter posnel tudi tale prizor na cilju VID GAZVODA nje od tehnoloških predpisov je še pogost pojav pri naših ljudeh. Poglejmo te malenkosti, zaradi katerih trpi kolektiv in vsak posameznik! Če bo naša mladinska organizacija uspela izboljšati take pro-proizvodnje. Poglejmo kazni, ki bleme v podjetju, lahko verjame-jih obravnava naša disciplinska mo, da bodo njihovo pot ubrali komisija v podjetju! Koliko je bi- tudi ostali člani kolektiva. Mla-lo zamud na delu in koliko pred- dinski aktiv si zadaja veliko na-časnega odhajanja z delovnega loS°< ko pričenja to akcijo. Priča-mesta? In bolniški izostanki, so kujemo, da bodo ostale družbeno- vedno upravičeni?! Tudi odstopa- Nagradna K = R=l°Ž=AoN = K°A Vodje naših ekonomskih enot politične organizacije podprle akcije mladine. In ne samo družbe-no-politične organizacije! Tudi samoupravni organi in vodje ekonomskih enot ter ves kolektiv mo- , ,, , ra sodelovati! Naj ne bo posamez- Danes objavljamo nagradno kri- 25. kratica medvojne uistasike dr- onemogočal napore zanko, v kateri se skriva polno zave na Hrvatskem, 26. naš dol- ’ s p imen vodij naših ekonomskih goletni sodelavec, vodja ekonom- mladih, ko smo v težavah pn pre-enot. Upamo, da vam reševanje ske enote tehnični izdelki, 30. skrbovanju z repromaterialom. Iz-ne bo povzročalo prevelikih težav avtomobilska oznaka za Karlovac, koristimo vsak najmanjši delček in da boste lahko pravočasno od- 31. priimek telefonistke v obra- surovin in tudi polizdelkov, dali pravilne rešitve. Med rese- tu I, 32. najstarejši grški kralj v valce, ki bodo križanko pravilno trojanski vojni, rešili, bomo podelili z žrebom pet NAVPIČNO: 1. cowboy, 2. nedo-denarnih nagrad po 2000 dinarjev! goreli ostanek, 3. azulin, 4. vodja ROK ZA ODDAJO PRAVILNIH nove tehnične hale, 5. simbol za REŠITEV JE SOBOTA, 20. APRIL, element aluminij, 6. začetnici imena in priimka vodje standardizacije, 7. del ponikalnice Ljubljanice, 8. izvir, izvor, 9. podredni veznik, 12. vodja skladišča gotovih izdelkov, 14. plod, sadež (fonet.), 20. izobraževalna ustanova, 23. del dneva, 24. tuje 1 Rešitve oddajte v uredništvu našega lista ali pri dežurnih vratarjih! VODORAVNO: 1. vodja eko- nomske enote prevleke valjev in koles, 6. vodja ekonomske enote premazovalnica, 10. avtomobilska v , „ .. ,, ,. , zensko ime, 26. okrajšava za pri- oznaka za Ogulin, 11. vodja eko-_______ „„ , ,__ _____ nomske enote pnevmatikama II, 13. kratica naše varnostne službe med NOB, 15. polmer kroga, 16. začetnici imena in priimka vodja PRIIMEK IN IME: SAB-a, 17. državna blagajna, 18. ilovica, 19. stari oče, 21. kača ve- ..-.* *..*..... likanka, 22. kratica za akademski klub, 23. začetnici priimka in imena sodelavke pri teleprinterju, mer, 27. ploskovna mera, 28. oznaka za neznanca, 29. okrajšava za razvojno službo. c e >u cn Spremenjeni študijski pogoji tudi za študente prve stopnje gumarske tehnologiie V šolskem letu 1964/65 se je pri- v prvem letniku gumarsko-tehno-čel v okvirih našega gumarskega loške smeri na ljubljanski fakul-izobraževalnega centra v Kranju teti za kemijo. Predavanja in vaje so v popoldanskem času, v dopoldanskem času pa opravljajo štu- dentje svoje delo na delovnih mestih v podjetju. Ker se je pokazalo, da je študij zelo zahteven, je upravni odbor 25. marca letos pregledal študijske pogoje članov kolektiva, ki študirajo na raznih šolah, da jih ustrezno uskladi. Za slušatelje gumarsko tehnološke smeri je delno razbreme- TONI HORVAT študij nekaterih članov kolektiva V zadnji številki našega lista ste lahko brali zapis a naslovom »Pravijo, da so higienski prostori ogledalo tistih, ki jih uporabljajo.« V njem je avtor v sliki in besedi opisal urejenost samtarnib prostorov ' V , sklenil, da se jih v novi tehnični hali ter opozoril ni deja s Drost: na to, kako moramo varovaiti, da se inventar ne poškoduje, predna je članek zagledal -luč sveta, so se vrata umivalnice zaprla. Iz skrajšanjem dnevnega delovnega In še časa od osem na šest ur. Upravni odbor je slušateljem gumarsko-tehnološke smeri odobril še po en dan študijskega dopusta za vsak TOČEN NASLOV: Urednik mi je spet odmeril malo prostora v našem časopisu, zato moram poročati kar telegrafsko. Bil sem on dan v novi hali za tehnične izdelke na Gašteju. Rekel sem si: »Pepe, le oglej si ta naš nje so izginili deli za tuše, pa kiju- obvezen kolokvij ter po tri dni ke in še nekateri drugi predmeti, študijskega dopusta za vsak obvezen izpit. Da bi slušatelji ki sodijo k instalacijam. Ni moj namen razpravljati v tem, kdo in kako je to naredil. Dejs^tvo je, da je sedaj kolektiv sodelavcev tehnične hode in še tistih, ki so uporabljali novo umivalnico, dogodek hudo razburil. 1 2 4 5 L 6 7 8 9 Z 1C \ j 1 Z z 1 7 15 H \ % z Z 16 1? X / 18 19 Z 2C X 21 22 Z 2i 2 4 \ 25 Z 26 z n 29 \ 3C z 3' i 32 L proizvodni gigant, čeprav sodelav- Saj se je s tem pokazalo, da ho treba uvesti zaradi varnosti pravcato čuvajsko službo, ali pa se •odločiti za ponovno uvedbo kontrolnih pregledov članov kolek,Biva pni izhodu iz podjetja po končanem delu! Tako je Z umivalnico nove teh- ci v njem bolj životarijo, ko ne moremo uporabiti razmh strojev zaradi njihove »solidne« izdelave. In res, stopil sem tja gor ter se sprehodil po tehnični hali. Res, mogočna stavba, ki bo čez čas res dajala streho stotinam sodelavcev ter jim 'omogočala udobnejše delo, nične hale. Dogodek nam ne more kot so ga bili doslej vajeni v raz- biti v ponos. Upamo pa lahko, da nih prostorčkih obrata I. Med ogle- bo enkrat le konec takih pojavov dom pa sem začuden obstal, ko in da bodo sodobno urejeni prasto-sem ugotovil, da so prostori novih ri 'od kopalnic do pisarn in delov-sanitarij zaklenjeni. Pozanimal sem nih prostorov res sluzili svjemu nase, zakaj, in osupnil, ko sem zvedel menu — nam vsem! za vzrok. PEPE LEZN’GA gumarsko-teh-nološke smeri kar se da koristno izrabljali s prostimi sobotami in skrajšanjem delovnega časa pridobljene olajšave, je gumarski izobraževalni center izdelal v soglasju s samimi slušatelji naslednji umik: • ponedeljek in torek omogočata od 12, do 14. ure vsem slušateljem izrabo tega časa po lastnem preudarku • sreda je normalni, osemurni delovni dan, da se nadomesti izpadli uri v četrtek in petek • četrtek od 11. do 14. ure vaje iz matematike pod profesorjevim vodstvom • petek od 11. do 14. ure vaje Iz fizike pod profesorjevim vodstvom • sobota je dela prosta. Izboljšane študijske pogoje bodo lahko uživali samo tisti študentje, ki redno posečajo predavanja in tudi tekoče izpolnjujejo vse študijske pogoje.