Gl (13 STEZICE ;.A NOVI POTI Stezice so že dolga leta glasilo novomeških siednješolcev, oziroma bolje rečeno gimnazi cev, sai le ti v glavnem pošiljajo vanje svoje prispevke. Letos ie ^ilo izbrano novo uredništvo , vendar je glavni urednik Zdravko Slak tik pred izidom prve številke iz neznanih vzrokov odstopil. Tako bom sedaj ; opravljal dolžnosti urednika jaz. Lanski nekaj članski odbor se je letos precej razširil; sedaj sodeluje v njem že okoli 12 dijakov. Uvedene so tudi ncve, stalne rubrike: Uredniški kotiček (urednik), Kultura (Vate in Trdan), Moda-glasba (Skrabelj in Škeilj), Politični pregled (uredniški odboi), Mladi literat (urednik) in šport (urednik). Odgovorni urednik bo predsednica ZMS na našem zavodu Meta Lavrič, mentor pa prof. Jože Sever. Sodelovalo bo tudi nekaj ilustratorjev (Vovko, Berovič, Furlan, Škrabi). Tak odbor pa ne pomeni ni'č brez sodelavcev. Odbor je zmožen sam napisati Stezice, toda to bi bil popolen nesmisel, kajti Stezice so glasilo vseh dijakov in ne le peščice. Zato apeliram na vse dijake zavoda," da pošiljajo prispevke v svoje glasilo (sedaj še na moj naslov, nato pa bomo obesili v avli zabojček za prispevke). Seveda vabim k sodelovanju tudi ostale profesorje, posebej slavisre, saj bo s korekturami bržkone precej dela. Letos bo v listu mnogo več ilustracij kot lani, ker to pač popestri list. Lani so bile Stezice v glavnem namenjene le nekaterim, ki jih zanima predvsem moderna poezija. Zgodilo se je včasih, da je bila čez celo stian napisana pesem z dvanajstimi besedami. Letos tega ne bo več, kajti poudarek ne bo več na Mladem literata, temveč bo to le ena oc rubrik. Še vedno bo sicer ohranjen prostor za take prispevke, toda to bo le na treh, štirih straneh. Nočem sicer grajati lanskega uredniškega odbora, toda resnica je, da se ni znašel in je list le životaril. Dokaz za to ie, da sta -izšli le dve številki. Letos nameravamo izdajati list vsak mesec (vsi mi pravijo, da sem nemogoč optimist). Za to pa seveda rabimo prispevke. Rekli boste: Kaj pa naj pišemo? Ni treba pošiljati samo svojih "umetnim”, napišete lahxo tudi svoje mnenje o zadnjem športnem dnevu, plesu ali o problemih, ki jih nikoli ne zmanjka. Glede slovnične pihati pa brez skrbi, saj imamo odličnega korektorja! Torej na delo! Pomagajte novemu uredniškemu odboru in našemu skupnemu glasilu STEZICA M. v.J.urednik Milovan Bimitrič \ 30 let biološkega krožka Na gimnaziji že 30 let uspešno 'eluje biološki krožek. ICot si ne moremo zamišljati Pariza brez Eifflovega stolpa ali 'veimar ja brez Goetheja, tako si ne moremo zamišljati delovanje tega krožka brez njegovega mentorja prof. Viktorja Fabijana. Že vso to dolgo pot on uspešno vodi ta krožek in žrtvuje zanj nemalo časa in dobre volje. V tem krožku posreduje svoje znan je in poznavanje narave krogu mladih, ki jih to področje zanima. Krožek ima vedno dovolj obi skovalcev in zato uspešno deluje. Je tudi edini krožek na na-"em zavodu, ki ima tako zgodovino: večina drugih krožkov je namreč po nekajmesečnem delu propadlo- in padlo v pozabo. Za vodenje takega krožka je treba namreč ne^jnalo potrpežljivosti in dobre volje, da je uspešen. Tega pa prof. Fabijanu ne manjka in tako uspe iz leta v leto ponovno navdušiti za naravo in njene zanimivosti. Mnogi so3fpo obiskovanju njegovega krožka in končani gimnaziji odločili ža študij na tem področju. Pri krož ku se namreč dijaki spoznavajo z različnimi stranmi narave. Ta ko prireja jo, izlete v naravo, kjer nabirajo cvetlice, ki jih nato naslednjo uro opazujejo pod mikroskopom. Tako na izletih spoznavajo tudi praktično flor o,o kateri se v šoli le teoretično uče. Dijaki pripravljajo tudi refe3: ate s področij, ki jih vesele^in nato skupaj razpravljajo o temi in 'jo obdelajo. Velikokrat pa gledajo tudi barvne filme z zanimivimi posnetki redkih živali in rastlin tako pri nas kot tudi v ostalih predelih sveta. I ilmi so seveda spremljani z ustrezno razlago, ki jo poda prof. Fabijan. Krožek je privlačen za vse dijake in obenem koristno dopolnilo k pouku. Krožek obiskuje zato redno okoli 13 dijakov. Takega števila ne premore noben drug; vkolikoi sploh kateri obstaja, ima dva tii redne obiskovalce. Dijaki pravijo da je -'elo. v krožku zelo zanimivo ker izvedo pri njem mnogo več kot pri pouku, pa tudi prof. Fabijan rad pove kako dobro šalo, tako dn dijak nima vtisa, da prisostvuje pouku. Odkar pa zadnja leta podedujejo nagrade najboljšim krožkom na tem področju, je nam gimnazijski krožek vedno dobil nagrado in se stalno plasiral v vrh najboljših krožkov v Slo- V’ M' veni .lic Njegovi sestanki so redni, pa naj bo to v razredu ali naravi - Na koncu leta pa običajno priredijo krožkarji daljši izlet v naravo. To nameravajo storiti tudi letos. Zaradi poučnosti krožka bi bilo 'otro, če bi s. pa lijaki udeleževali, posebej tisti iz prvih letnikov, ker jih do sedaj še ni bilo blizu, kislim, da jii bo pror. rab: >anu maral vzeti v krožek, sa.i rad spre ime vsakega, ki -'e voljan delati, krof. rabi Janu in krožku pa prisrčno čestitamo za visoki jubilej in jim želimo še veliko sreče in uspeha pri krožku. Milovan Timitrie 50-letnica mature Letos so praznovali novomeški maturantje iz leta 1917 50-1et-nico svojega zrelostnega izpita. Ned njimi je tudi profesor naše gimnazije ing. Ivo Zobec, ki je'učil že naše stare starše, starše in nas. To je res re’ek primer in jubilej. Tov. ing. Ivo Zobec pa je kljub svojemu visokemu jubileju še vedno .poln energije in zdravja. Obojega mu v bodoče še obilo želimo, za iubilej - 50-letnico mature - pa mu iskreno čestitamo. Uredništvo \ PRVI POLJUB Bila je lepa majska noč, mesec je plaval v kraljestvu zvezd, slavček je v grmovju pel, prekrasno pesem o ljubezni« Hodila sva počasi, drug drugemii tesno v objemu, pijana vsa od najine ljubezni in takrat sem prvič jo poljubil« - milan - Dragi Milan! Najprej se ti najlepše zahvaljujem za pozdrave. Glede tega, da želiš ostati anonimen se strinjam, če je to tvoja želja. Obe pesmici ti žal ne morem objaviti, ker je premalo prostora. Pesmici nista ravno najboljši in bi ti svetoval, da raje pišeš prozo, 'lakih pesmic ti pač v prihodnje ne morem več objaviti, ker je že sedaj odbor nasprotoval objavi. Poizkusi pisati in mi noši ji stvaritve. Veliko sreče in uspeha! v.d. urednik Milovan Dimitric b RAZSULI S KI Razsuli so se sni, silni, gradovi v oblakih so se podrli; odnesli so jih oblaki pregnani od vetra, ruševin ni bilo, vsak kamen s podrtije je izginil v nebo. Razsuli so se sni, beli cvetovi pomladi so odpadli, lovorov venec je zdrknil z vratu. Sle so laži, bolečine spoznanja, ki bile so kot v snu, kakor se dan tiho zgrinja v temo. - fani - Kakor dva zaljubljenca bila sta gora in nebo, tesen objem, poljub ju združil je goro in nebo. Kakor megla so oblaki ju ovili, goro in nebo, skrivali v objemu svojem so goro in nebo. Pa se solza je spustila gori iz oči, tekla, lila je po bregu, po l^cih ji z oči. Krik se mešal je s smejanjem oblakov krog nje, odtrgali oblaki brez sočutja nebo so od gore. -- fani - b KO I L.EL,. ?X'Q : OC Pove/' ni brat - mar je na svetu košček zemlje, ki ni ...a prepojila kri človeška, kjer ni bilo trpljenja, bolečine. Mar je kje naro tak -ki lahko svobodno je prehodil pot svoje zgodovine. ZaKaj ljubezen, in svoboda na svetu ne kraljujeta? Zakaj ne veča ga prijateljstvo? Zakaj ni sreče v srcih naših? Zakaj ni radosti v očeh? Zakaj uničujemo ta ubogi mali svet? Še niso v Nagasakiju in Hirošimi se zacelile rane -takrat so rekli enoglasno vsi: :,iako nikoli več!" In vendar še vedno izdelujejo to smrtonosno reč. Mar je to božji zakon ali kazen za nestorjeni greh? to bi imela tako noč, bi ta ubogi svet v roke. zajela, bi nežno ljubkovala ga, s solzami poskušala bi izprati vso krivico in z nasmehom svojim prinesti srečo v srca vseh ljudi. Potem bi nova luč nam zasijala in novo sonce bi vstalo izza gora, naš svet ne ječal bi v svojih bolečinah! Če bi le imela tako moč! - anka - N ERI MANA' POEMA - ŽIVLJENJE Vedno nove pesmi pevec piše, spleta vse v rimane vrstice iz besed domače govorice, kot slikar si svoje misli riše. Kot izliva spev se v melodijo, kitica se s kitico prepleta, v drugo vsaka se beseda vpleta in združuje v spevno harmonijo,. A človeško se življenje ne prepleta, ne zapleta žalost in vesel j e harmonija, vedno'neujemajoče izzvenita. V gozdu sem te čakal Brez vrstic spletena so življenja, pod lipo vso košato. ne združuje skupaj jih beseda, vse jele nerimana poema. f i V - fani - * JP OZN ANJE ’ * spoznal sem,-da to bila si ti moja draga deva, ki nisi me ljubila, zato si me pustila, da čakal sem vso noč čakam te še danes, da boš prišla7"- iz teme, me t.esno objela in na lice poljubila. Eolgo te ni bilo, zato sem zazrl se v nebo. Opazoval sem zvezde, ki žarele so v daljave, naenkrat ena se utrnš, močno zažari in takoj ugasne. Fradyi Tvoja pesmica je vsebinsko kar v redu, medtem ko je oblikovno precej "moderna'-'. Potrudi se in še piši in mi pošiljaj prispevke . Hvaležen ti bom. - £rady - Teliko sreče! v.d. urednik 'V Bitka na Neretvi Te dni se je pričelo snemanje novega jugoslovanskega filma :,Bitka na Neretvi;i. Priprave za film, snemanja in zasedba posameznih vlog, so brez primere v zgodovini našega filma. Film. bo stal dve milijardi starih dinarjev, v njem pa bo sodelovalo preko' tisoč statistov, Glavne vloge bodo igrali naši in tudi tuji znani igralci. Ked njimi so Ni lena Dravi d,. Bata Živojinovic, Ljubiša Samarijič, Boris Dvornik, Alenka Zupanc, Kole Angelovski, Oleg Vidov, Orsan V/elles, Gurt Jurgens in še mnogi drugi. lešiser filma je Veljko Bula j id, znan po svojih filmih Vlak brez voznega reda, Zavrelo mesto in Kozara. Kot strokovnjak za nemško vojsko sodeluje pri snemanju nekdanji major nemške vojske Hemuth "Velet iz NDR. Film bo vseboval pet bitk, ki so se odigrale leta 1942 in 194":» To so bitka pri Bugojnu, bitka že' Pr o zor, bitka pri Jablanici, ko so partizani uspešno prelisičili Nemce in četnike, ter prešli Neretvo prav tam, kjer so ga pred tem sami porušili, bitko za ranjence,na Makljenu in končno razbijanje kontraofenzive četnikov. Snemanje se odvija v Gornjem Vokufu, ki je te dni'postal pravo filmsko mesto. Pri snemanju pomagajo tudi domačini, ki so sami sodelovali v bitki. Legendarni most na Neretvi, ki so ga po vojni ponovno zgradili, bodo ob snemanju znova razrušili, za promet pa zgradili nov most. Tako bo dolina Neretve te dni ponovno priča dogodkom, ki so se tu odigrali pred petindvajsetimi leti. 1917 17. april april, junij , 1 . julij 1 . julij julij julij 16. 17. julij 8. - 15. avgust 23. oktober 29. oktober 31. oktober 3. november 6. november 6. november ob 11 uri noč med 6. in 7. nov. 7. november Politični pregled Petrograd - Lenin razglasi Aprilske teze", ki so bile natančen načrt prehoda od buržoazno de-nokra tidne k socialistični revoluciji . V Rusiji pride 3o socialno- ekcnomsko-političnih kriz, ki so po Leninovem mnenju osnovna zakonitost vsake socialne revolucije. V Petrogradu je 400 000 delavcev in vojakov z demonstracijami odklonilo podporo začasni vladi, za katero se je odločil vseruski kongres sovjetov, ki so ga sestavljali predvsem eseri in manjševiki. minister obrambe eser lerenski se odloči za ofenzivo na fronti. Računa na uspeh in okrepitev svojega položaja. Po kratkotrajnih uspehih je prodor ruskih čet zaustavljen. Ofenziva se je zaradi slabega vodstva, nezadovoljstva in protivojnega vzdušja spremenila v poraz. Začenjajo se ustanavljati odredi Rdeče garde, ki bodo kasneje predstavljali uspešno politično armado socialistične revolucije. Močna kriza doseže vrhunec s spontanimi demonstracijami, v katerih delavci in vojaki zahtevajo, da vsa oblast preide v roke sovjetov. Vlada s pomočjo junkerjev kruto obračuna z demonstranti. Penin preide v ilegalo. Vi. kongres RSRDP analizira nastali položaj, kongres se odloči za novo taktiko boja. Začasno odstopi od parole ','Vsa oblast sovjetom’1 Na plenumu CK Boljševiške partije je bila sprejeta ženinova resolucija, ki pravi, da se oboroženi vstaji ne da več izogniti. Plenum Cl£ potrdi odlok Partije o oboroženi vstaji. Na ukaz začasne vlade prispejo v Petrograd gojenci vojnih šol. Revolucionarni komite pokliče baltiške mornarje iz Kronstadta in Helsinkija v Petrograd. La ukaz začasne vlade gojenci vojnih šol zasedejo Smolni in za pr o mostove na *