glasilo delovne skupnosti združenega podjetja Slovenske železarne
TOVARNA VERIG LESCE
LETNIK XIX ŠTEVILKA OKTOBER 1977
Proizvodnja v septembru
Čeprav smo imeli v septembru težave zaradi pomanjkanja materiala in orodja, smo plan proizvodnje dosegli količinsko 97% in vrednostno 102%. Količinski plan je najbolje izpolnila TOZD Kovačnica, vrednostnega pa TOZD Vzdrževanje. Še vedno je bilo problematično pomanjkanje naročil za lesne vijake drobnih dimenzij in za sidrne verige.
Indeksi izpolnjevanja plana so naslednji:
TOZD	kol.	vred.
VIJAKARNA	88	89
VERIGARNA	100	124
SIDRNE VERIGE	97	90
KOVAČNICA	105	100
ORODJARNA		104
VZDRŽEVANJE		145
IND. OPREMA		137
SKUPAJ	97	102
Proizvodnja za eksterni trg je bila v septembru 1196 ton, to je 90% glede na plan. Proizvodni
plan smo presegli pri skupinah proizvodov: kovinski vijaki, lesni posebni vijaki, opremljene verige in odkovki. Slabše pa smo izpolnili plan pri lesnih vijakih, visokoodpomih in sidrnih verigah.
Realizacija je bila zadovoljiva, predvsem vrednostna. TOZD Verigama je odpremila precejšnje količine snežnih verig. Zaloge gotovih izdelkov so se nekoliko zmanjšale, morale pa bi se še bolj, saj so presegle normalni nivo in je vezava obratnih sredstev predolga.
Izvozili smo le 71 % predvidenega obsega in vrednosti, tako da letnega plana izvoza ne bomo realizirali. Ocenjujemo, da bomo v letošnjem letu dosegli 4,400.000 $, kar predstavlja 79% glede na plan.
V mesecu oktobru že lahko damo prvo oceno gospodarskega gibanja za leto 1977: proizvodnja za eksterni trg bo 15.000 ton (v obdobju jan. — sept. 1977 je dosežena 10.584 ton). Ocena realizacije je 393,600.000 din, kar predstavlja 92% na planirano (v ob-
dobju jan. — sept. znaša 284 milijonov 900 tisoč din). Tudi predvidenega števila zaposlenih ne bomo dosegli. Zaloge gotovih izdelkov so zdaj nad planiranimi, vendar ocenjujemo, da se bodo do konca leta znižale. Količinska odprema je v primerjavi s proizvodnjo do zdaj 97 %.
Prav tako ne bomo realizirali vseh investicij, saj smo jih predvideli za letos v višini 120,566.000 din. Zamuda pri izvajanju investicijskih del nastaja predvsem zaradi prepočasnega reševanja številnih dovoljenj, potrebnih za pričetek gradnje. Pri uvozu opreme pa predstavlja oviro izdajanje dovoljenj za uvoz opreme. Devizna kvota, namenjena uvozu opreme za SRS, je veliko manjša kot so potrebe. Letos smo dobili dovoljenje za uvoz varilnih strojev za snežne verige in zaščitne verige za TOZD Verigama in kalibrirnih strojev za TOZD Sidrne verige. Nujno bi bilo dobiti dovoljenje še za utorne avtomate za TOZD Vijakama in pa za opremo za TOZD Orodjarna in TOZD Industrijska oprema,
Nova
oblika
organiziranosti
ZK
Na podlagi sklepov občinskega komiteja ZK in občinske konference ZK bo prišlo pri organiziranju in povezovanju osnovnih organizacij ZK do določenih sprememb.
Nova organizacijska oblika temelji na sklepih 7. kongresa in 5. seje CK o nalogah za izpolnitev organiziranosti in delovanja ZK, v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah, v skladu z izvajanjem določil statuta ZKS.
V skladu s temi določili in sklepi 5. seje CK ZKS se bodo v večjih krajevnih skupnostih z močnimi osnovnimi organizacijami ZK organizirale Konference krajevnih organizacij s komite-jm, v manjših pa Konefemce s sekretariatom. Konference bodo sestavljali delegati iz vseh OO ZK, ki delujejo na območju krajevne skupnosti.
Tako se bo tudi na območju KS Lesce organizirala konferenca, v kateri bodo zastopane s svojimi delegati tudi OO ZK iz naše DO.
Do reorganizacije ZK pa bo prišlo tudi v organizacijah združenega dela. V teh se bodo odvisno od števila OO ZK in članstva organizirale konference s komitejem ali sekretariatom. Glede na to, da je naša delovna organizacija naj več j a v občini in ima tudi naj večje število OO ZK in članov, smo kot edina delovna
organizacija v občini določeni, da se organiziramo v konferenco in komitejem. To je za našo delovno organizacijo nedvomno veliko priznanje, hkrati pa tudi odgovornost, ki jo bomo morali opravičiti z ustrezno učinkovitostjo delovanja ZK.
Konferenca v naši delovni organizaciji bo sestavljena iz delegatov OO ZK iz TOZD in bo predvidoma štela okrog trideset članov. Izvršilni organ konference bo komite, ki bo štel osem članov, to je po enega iz vsake OO ZK. Delo konference in komiteja bo vodil sekretar.
Po funkcijah, ki jih opravljajo na nivoju delovne organizacije bodo, poleg izvoljenih delegatov, po svojem položaju člani konference ZK še predsednik Konference osnovnih organizacij sindikata, predsednik ZSMS, predsednik delavskega sveta, predsednik ZB in predsednik delavske kontrole, če ti ne bodo člani ZK bodo obvezno vabljeni na seje konference.
Poleg teh sprememb so dane možnosti, da se v delovni organizaciji organizirajo komunisti v aktivih, kot so: aktiv mladih komunistov, aktiv komunistov borcev, aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev in drugi.
Izven delovne organizacije pa bodo vsi komunisti organiziram in vključeni v aktive na območju
stalnega bivališča, ki bodo organizirani po posameznih ulicah, blokih ali vaseh.
Za vse navedene spremembe, kot tudi za volitve v nova vodstva osnovnih organizacij in organe ZK, so priprave v polnem teku in bodo predvidoma zaključene do 20. novembra.
Predvidena oblika organiziranosti nam daje veliko večje možnosti za učinkovitejše in enotnejše delovanje kot je bilo dosedanje in te prednosti moramo v prihodnjem obdobju v polni meri izkoristiti. Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da je tudi v novi obliki poudarek na učinkovitosti dela osnovnih organizacij. Zato bo potrebno zastaviti vse sile, da dosežemo višjo stopnjo aktivnosti tudi v tistih osnovnih organizacijah, v katerih nam to v preteklem obdobju ni uspelo. Na to pa je treba misliti v času evidentiranja in priprav na volitve novih vodstev ZK.
Vladimir Silič
ČLANKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO 15. 11. 1977
DOPISUJTE
V SVOJE
GLASILO
vendar ostajajo vloge nerešene že od lanskega leta.
V septembru smo začeli pripravljati prvi osnutek gospodarskega načrta za 1. 1978. Strokovne službe so z vodstvi TOZD osnutke že pregledale. Na sestanku KSO za razvoj in načrtovanje pri Slovenskih železarnah smo se dogovorili za osnovna izhodišča pri sestavljanju plana. Ocenjujemo stopnjo inflacije 10—15%, sorazmerno s to bodo porastle tudi cene materiala, višje prodajne cene izdelkom pa bodo odobrene šele kasneje. Vloga za povečanje prodajnih cen, vložena v letošnjem septembru, bo verjetno
odobrena šele na začetku prihodnjega leta.
Pripravljamo tudi rebalans razvojnega načrta za obdobje 1978—1980 zaradi spremenjenih razmer, to je zaradi priključitve TOZD Industrijska oprema, pa tudi zaradi spremenjenega asortimenta proizvodnje v ostalih TOZD. Javna razprava in tudi sprejemanje na zborih delavcev bo organizirano skupno za gospodarski načrt za 1. 1978, za spremenjen razvojni načrt, plan investicij, pa tudi za sporazum o sovlaganju TOZD v skupno naložbo, to je v TOZD Orodjarna in TOZD Industrijska oprema.
Podatki o povprečnih OD so naslednji:
	plan	doseženi	indeks
Jesenice	4.700	4.750	101
Ravne	4.900	4.951	101
Štore	4.600	4.556	99
Plamen	4.700	4.771	102
Tovil	4.513	4.701	104
Veriga	4.465	4.886	109
Žična	3.750	3.744	100
Met. inštitut	5.430	5.647	104
Marjana Kozamernik, dipl. oec.
Srečanje
proizvajalcev verig
Dne 22. in 23. septembra letos smo bili organizator posvetovanja proizvajalcev drobnejših verig.
Posvetovanje je bilo v Golf hotelu na Bledu, kjer so tudi vsi udeleženci stanovali.
Posvetovanja so se udeležili predstavniki: Avstrije, Italije, Francije, Turčije, Zahodne Nemčije, Poljske in mi.
Vodja posvetovanja, ki je podpisan, je ob otvoritvi pozdravil navzoče in jim na kratko opisal Jugoslavijo, njen vzpon v povojnem obdobju, primerjavo z razvitimi državami in njeno angažiranost in delovanje v svetu.
Posvetovanje je obravnavalo kritično situacijo na zunanjem trgu predvsem v nerazvitih državah, ter dobilo poročilo o gradnji novih tovarn za proizvodnjo verig v svetu.
Podan je bil tudi pregled cen jekla, ki ga uporabljamo proizvajalci verig. Na splošno so se vsi udeleežnci strinjali, da zaradi težke sitacije v jeklarski industriji znižajo exportne cene za trgovske verige normalnih kvalitet za 10% za visokoodpome pa 5%. To je za nas vsekakor nevesela novica predvsem zaradi tega, ker je bilo v Jugoslaviji jeklu pred kratkim povišana cena do 9%. Zanimivo je bilo tudi pri obravnavi zahteve Italije, da ima ta organizacija sedež v Zahodni Nemčiji, kajti stalni sekretar dr. Blatz, kot že njegov predhodnik, je tudi zahodni Nemec. Zaradi delikatnosti se je ta problem odložil na prihodnjo sejo, ki bo 7. 4. 1978 v Istanbulu.
Udeleženci konference proizvajalcev verig
Ob tej priložnosti sta nas v podjetju obiskala tudi gospod Tiehle mlajši, ki je nasledil največjo firmo v zahodni Evropi za proizvodnjo verig po predkratkim umrlem očetu, ter njegova zaročenka, hčerka lastnika velike tovarne verig Teile. Izredno sta bila presenečena nad tako velikim napredkom naše delovne organizacije, v zadnjih petih letih, odkar je bil gospod Thiele zadnjič pri nas.
No, to je prav gotovo dobra pripomba, saj le dobro delo da dobre rezultate Na splošno pa so bili vsi udeleženci posvetovanja izredno zadovoljni s samo organizacijo. Tudi jesenski Bled jim je silno ugajal
Vinko Golc
Sindikalna aktivnost v jesenskem obdobju
V prejšnji številki glasila Veriga smo pisali, da je v javni razpravi organiziranost DS SS naše delavne organizacije. V javno no razpravo so se vključile skoraj vse družbenopolitične organizacije, razen verigame in vzdrževanja (razprave so pripravili izvršni odbori OOS v TOZD). Rezultat javne razprave DPO TOZD in DPO na nivoju OZD skupaj s komisijo, za svobodno menjavo dela z zunanjimi predstavniki komisije in družbenim pravobranilcem samoupravljanja je, da naj DS SS ostanejo ena delovna skupnost skupnih služb in naj se posamezniki, ki opravljajo delo za TOZD samoupravno premestijo v tisti TOZD, za katerega op-ravja delo. Tako se bo tudi število zaposlenih v DSSS zmanjšalo. Sekretariat konference OOS je na osnovi sklepa 27. redne seje z dne 8. 9. 1977 dal v javno razpravo za 15 dni republiške osnutke zakonov: to so zakon o delovnih razmerjih, o samoupravni delavski kontroli, o valitvah in odpoklicu organov upravljanja ter o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela, zakon o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja ter osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politke SRS. Zaradi bolj organizirane razprave je sekretariat konference OOS sprejel sklep, da se poleg 80 izvodov DE, v katerih je bila priloga »Sindikalni obveščevalec« št. 4. in 5., nabavi še dodatnih 50 izvodov vsake številke, kjer so bili objavljeni 4 osnutki zakonov. S tem smo želeli v razpravo vključiti poslovodne organe,
Mladinske
1977
Več kot tri tisoč brigadirjev je za letos končalo delo na mladinskih delovnih akcijah v Sloveniji na »Goričkem 77«, »Slovenskih Goricah 77«, »Kožbani 77«, »Suhi Krajini 77«, »Brkini 77«, »Kozjanskem 77« in »Posočju 77«. Njihovi žulji in solze slovesa so se že davno posušile, mladi so sedaj že v šolah, delovnih organizacijah in ustanovah, brigadirski zdravo jim je le še spomin do prihodnjega leta.
Vendar pa ne moremo reči, da bosta jesen in zima nebriga-dirski, nasprotno, prve priprave za boljšo organiziranost prostovoljnega mladinskega dela, za boljšo samoupravno organiziranost, interesno dejavnost, za urejenost brigadirskega naselja in življenja, za pripravo delovišč in tras, se bodo kmalu začele. Izkušnje letošnjih akcij pa bodo veliko pripomogle k temu. Konec avgusta so vodstva akcij in center za mladinske delovne akcije pri Republiški konferenci ZSMS ocenila potek in rezultate vseh akcij.
Po njihovi oceni so bile letos zaradi samoupravnega sporaau ma o pripravi in izvedbi letošnjih akcij le-te mnogo bolje pripravljene in boljše od akcij v preteklih letih. Samoupravni sporazum jim je omogočil, da so ustvarili boljše pogoje za izvedbo akcij. Tudi v notranji organiziranosti mladinskega dela je bil narejen velik korak naprej, povečalo se je število akcij, več je bilo brigadirjev na slovenskih in zveznih akcijah.
Pomemben je bil tudi prehod z regijskih na občinske brigade, saj so bile tako občinske konference primorane, da so same pripravile brigade za delo in življenje. Pri tem so bili na eni stra-
predsednike DPO in samoupravnih organov. Prav tako smo se dogovorili, da organiziramo razpravo zaradi istih razlagalcev za celo OZD v dveh izmenah, TOZD kovačnica, vijakarna, verigama, sidrne verige in posebej za TOZD vzdrževanje, orodjarna, industrijska oprema in DS SS. V obeh razpravah je bila udeležba porazna, saj se je od 240 vabljenih udeležilo komaj 68, med njimi je manjkalo 50% članov ZK. Sprašujem se, kje je partijska zavest in koliko približno nas je res članov ZKJ, ki izpolnjujemo dolžnosti ZKJ. Na obeh razpravah so bile dane le tri tehtne pripombe. Po razpravah TOZD in DS SS je sekretariat pripravil razpravo in uskladitev pripomb na ravni delovne organizacije, kamor smo tudi vključili obravnavanje osnutka samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti med združenimi DO SŽ in DSS SŽ. Na tej seji so bile sprejete naše tri pripombe, seznanjeni pa smo bili tudi s pripombami javne razprave zbora delavcev železarne Jesenice, ki smo jih tudi, razen dveh potrdili. Tako smo iz naše DO poslali na zakon o delovnih razmerjih 9 pripomb, na zakon o SDK 1 pripombo, na zakon o volitvah 3, na zakon o referendumu pa 5 pripomb. Predlog sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike SRS je bil obravnavan brez pripomb. Pri obeh delovnih osnutkih SOZD SŽ pa so bile izrečene kritike, da niso vnešene pripombe predelovalcev za svojo prodajno mrežo, nedodelan dohodkovni odnos, ki pa ga ZZD močno
ni pridobljeni novi kadri za prostovoljno delo, na drugi strani pa to omogoča občinam mnogo boljše pogoje za pripravo lokalnih akcij, ki so se v letošnjem letu izredno razširile in pridobile na kvaliteti.
Gledano v celoti, so prihajale brigade na akcije bolje pripravljene, kakor v preteklih letih. Bile pa so tudi velike razlike med pripravljenostjo posameznih brigad. Nekatere so prihajale kompletne, samoupravno organizirane, z jasnimi predstavami, kakšno je njihovo delo in kakšne so njihove naloge na akcijah. Nekatere pa so bile izredno slabo pripravljene. O teh stvareh bodo še posebej razpravljali in ocenili, zakaj je do tega prišlo, poiskali vzroke in krivce. Pri tem naj tudi omenim, da se je v zadnjih letih prostovoljnega dela prvič zgodilo, da kakšna brigada ni prišla na akcijo, gre za brigado OK ZSMS Ormož in Lenart, nekaj podobnega pa se je zgodilo tudi z Ribnico. Kljub temu pa lahko rečemo, da je prehod z regijskih na občinske brigade uspel, realno smo pričakovali več težav.
Na vseh akcijah so bili dogovorjeni programi preseženi, kar pomeni, da smo dali mladi veliko od sebe. Zelo pomembno pa je bilo, ne zaradi delovnih rezultatov, ampak skupnih akcij, sodelovanje z domačini v krajih, kjer so bile delovne akcije. Na popoldanskih udarniških akcijah so domačini tudi na najbolj konkreten način spoznali del brigadirskega življenja. Povsod, kjer so bili udarniški dnevi, so pripravili tudi kulturne programe in taborne ognje. Na zaključkih akcij so se domačini pohvalno izrazili o akcijah, o brigadirski pomoči.
poudarja in tudi na interno banko SŽ. Sejo smo sklenili z dogovorom, da bomo oba osnutka podrobno obravnavah od 13. 10. do 13. 11. 1977, ko bosta dana v prilogi »Železarja« v javno razpravo.
Pred obravnavanjem na zborih delavcev bodo izvršni odbori OOS organizirali v TOZD in DSSS širše javne razprave. Po zborih delavcev pa bo sekretariat konference OOS organiziral razpravo DPO na ravni delovne organizacije, kjer bomo vse pripombe uskladili in jih posredovali SOZD SŽ. Ob tej priliki bomo dali v javno obravnavo osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD, ki je že usklajen z zakonom o združenem delu. Na teh zborih delavcev bomo potrjevali tudi predloge, ki jih pripravljajo kadrovsko koordinacijski odbori za evidentiranje možnih delegatov za konferenco zbora združenega dela, za SIS, kot so: šolstvo, zdravstvo, socialno zavarovanje, kultura in drugih splošnih delegatov v zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. V naši OZD bomo evidentirali 88 delegatov v omenjene organe. V tem času se tudi sindikati vključujemo s posebnim programom v predkongresno aktivnost zveze sindikatov Slovenije in v akcijo komunista v letu 1977 pod naslovom: »človek, znanje, produktivnost, družba in knjiga«. Prav tako se pripravljamo za letne skupščine, oziroma volilne konference, ki morajo biti izvedene od začetka decembra 1977 do konca januarja 1978.
Jože Hozjan
Interesna dejavnost, od idej-nopolitčnega izobraževanja, telesne kulture, zdravstva, obrambe do zabave, je bila na vseh akcijah organizirana tako, da so ime li mladi ustvarjalen dodatek delovnih obveznosti. Odlično, ponekod celo presenetljivo, so bile organizrana idejnopolitična predavanja, tribune, ki so jih pripravili udeleženci sami. Samoupravni procesi v brigadi so potekali v znamenju dogovarjanja znotraj brigad, skupščin izmen, pa vse do skupščine mladinske delovne akcije. Mladi so tako na konkreten in jasen način odločali o programih, delovnih pogojih, disciplini, na zaključku so izbirah najboljše brigadirje. Skozi celoten proces življenja in dela na akcijah se je pokazala zrelost in pripravljenost za družbenopolitično delovanje, za ustvarjalno samoupravno delovanje.
Sedem manj razvitih območij, na katerih so bile delovne akcije, je poleg infrastrukturnih objektov, ki so jih gradili brigadirji, pridobilo še veliko več. Vzpodbudili so jih k dejavnosti, dokazali so jim širšo družbeno solidarnost do manj razvitih območij. Tako so sredstva za delovne akcije prispevale samoupravne interesne skupnosti, gospodarske in negospodarske.
V pripravah na mladinske delovne akcije 1978 bomo morali že letos pravočasno sprejeti ves postopek planiranja in sporazumevanja o programih akcij in o sredstvih, ki so za akcijo potrebna. Prav tako moramo začeti pripravljati akcije mnogo prej kot običajno, s pripravami brigad pa že januarja in februarja. Zaenkrat je težnja, da obdržimo isto število republiških akcij, razmišljamo pa o specialni delovni
delovne akcije
akciji pri dograditvi mladinskega doma v Bohinju. Kjer bo možnost, bomo povečali tudi število brigadirjev. Bistveno pozornost bomo posvetili kvalitetnemu organiziranju, predvsem samoup-
ravnemu organiziranju, idejnopolitični dejavnosti. Prav tako bomo razpravljali, ali bi »Suho Krajino« razglasili za zvezno akcijo.
Marjan Puhar
Investicije
Vinko Rozman, dipl. ing.
V	Oktobrski številki našega glasila smo omenili tehnični prevzem plinske postaje. Med tem časom pa smo prejeli zanjo tudi že uporabno dovoljenje. Izgradnja plinske postaje je omogočila uporabo plina pri Ipsen pečeh, za kar je bilo treba prav tako dobiti oblastno dovoljenje.
Dne 16. 9. je bil izvršen komisijski ogled Ipsen peči in opreme in na osnovi tega smo prejeli od inšpekcijske službe Sob Radovljica dne 29. 9. 1977, dovoljenje za poizkusno obratovanje peči s plini, ki velja do 30. aprila
1978.
V	samem prostoru, kjer so peči, podjetje Klima iz Celja še ni zaključilo vseh del na izgradnji prezračevalnega sistema. V varnostnem sistemu izplakovanja peči z dušikom manjkata še diva ventila, enega moramo uvoziti, drugega bomo skušali izdelati doma. Vendar to ni taka ovira, da brez tega peči ne bi mogle obratovati.
Ipsen peči so grajene tako, da je v njih možna kombinacija og-Ijičenja in nitriranja izdelkov. V ta namen bomo rabili posebno postajo ali »baterijo« amoniaka. Projekti zanjo so izdelani in smo jih prejeli konec septembra. Težava pri realizaciji projekta je v tem, da moramo del opreme uvoziti. Dobavni roki za uvoz so 3 do 4 mesecev in tako smemo računati, da bo postaja za amoniak usposobljena v februarju ali marcu prihodnje leto.
Za novo kompresorsko postajo smo prejeli lokacijsko dovoljenje in tudi že izbrali najugod-
nejšega ponudnika za izvajanje gradbenih del, to je SGP Gorenje — Radovljica. Dne 11. 10. smo pričeli z zemeljskimi deli.
V	oktobru je predviden pričetek selitve preostalih treh čičarskih strojev iz starega žico vleka v prostore priprave materiala I. To delo bodo opravili delavci TOZD vzdrževanje.
Za pripravo materiala II. — za TOZD sidrne verige — smo po dveh mesecih čakanja konec septembra prejeli od ZUB Bled potrebno lokacijsko dokumentacijo in takoj vložili vloge za pridobitev vseh soglasij za izdajo lokacijskega dovoljenja. S pričetkom del moramo torej še čakati kljub temu, da imamo zbrano že vso potrebno projektno dokumentacijo.
V	navi kovačnici situacija okrog zagona IV. linije ni preveč vzpodbudna. V sestav te linije spada tudi nova ogrevna peč in dva nova stroja, to je ekscenter stiskalka 160 Mp in zračno kladivo VČ 150.
Peč je bila projektirana in izdelana doma, dela so v zaključni fazi. Zataknilo pa se je pri dobavi obeh novih strojev.
Pogodba za dobavo preko Fe-rimporta Zagreb je bila podpisana aprila letos, znesek v celoti poravnan in dobava bi morala biti izvršena v II. kvartalu letos. Sledile pa so podražitve, najprej za kladivo in nato še za stiskal-ko, katere smo seveda morali plačati. Tako je bila 160-tonska ekscenter stiskalka, izdelek Ivo Lola Ribar — Železnik, dobavljena konec septembra in se te dni namešča na temelj, že zabetonirani temelj je bilo treba nekoliko popraviti, ker je bil temelj prvotno predviden za namestitev stare obstoječe 100-tonske RASKIN stiskalke, vendar je TOZD kovačnica izrazila zahtevo po novi stiskalki. Dobava zračnega kladiva, izdelek MIN Niš, pa je predvidena šele v decembru letos.
Za novo kovačnico kasni tudi dobava 500-tonskih hidravličnih Škarij iz NDR za hladen razrez materiala do debeline 120 mm. Pogodba je bila podpisana že v marcu 1976, dobava pa naj bi sledila v I. kvartalu 1977. Vendar do danes še ni nikakega obvestila o odpremi, edinole junija letos smo prejeli 1 izvod tehnične dokumentacije za te škarje.
Oprema za skladišče orodja je naročena pri IBT — Trbovlje in bo predvidoma izdobavljena decembra letos.
Izgradnja novega industrijskega objekta
Ivo Vukovič, ing.
Investicijska dejavnost v zadnjem času zajema obsežno izgradnjo objektov, kot je novi kolektorski kanal, ki je praktično podaljšana življenjska žila naše tovarne za bodoče obrate. Ti novi obrati bodo v skupni hali za TOZD industrijska oprema in TOZD orodjarna.
če se povrnemo v sam začetek omenjene dejavnosti, ne moremo mimo nam vsem poznanega referenduma, ko se je večina delavcev naše tovarne, oziroma vseh šest TOZD s skupnimi službami odločilo, da sprejmemo medse naše sosede, to je tovariše iz bivšega podjetja TIO. Tudi ti so se v večini opredelili za pripojitev k Tovarni verig, kot sedmi TOZD z enakimi dolžnostmi in pravicami.
Odločitev o združevanju vsekakor ni bila lahka in tudi enostavna ne, vendar pa so jo samoupravni organi dobro speljali.
Samo združevanje je v prvi vrsti pogojevalo izgradnjo novih obratov za novi TOZD industrijska oprema, ki sedaj praktično vedri v starih in dotrajanih prostorih bivše tovarne TIO. Občinski odlok o urbanizirani industrijski coni ne dovoljuje adaptacije ali novogradnje na lokaciji stare tovarne, kar je vsekakor olajšalo odločitev, da se TIO pripoji k Tovarni verig, ki je že imela v načrtu izdelavo potrebnih prostorov za našo novo orodjarno. Sama Tovarna verig je v svojem srednjeročnem planu nakazovala možnost za višje oblike predelave materiala, oziroma same izdelave novih proizvodov, kjer bi bilo treba namesto fizične sile vložili več znanja. Vse te nove oblike višje stopnje predelave surovin bodo že v veliki meri zastopane v našem sedmem TOZDU industrijska oprema, ki se bo ob boljših pogojih lahko razvila do izdelave celotnih sklopov ali celo posameznih delov in naprav v strojegradnji.
Odločitev o izgradnji nove hale za TOZD orodjarna in pose-
Kako daleč ZZD?
Ivo Vukovič, ing.
Po sprejetju ustave SFRJ je bilo nujno potrebno uskladiti z ustavnimi določili predvsem zvezne zakone, ki urejajo odnose v združenem delu. Posebna komisija je pripravila osnutek, ki je bil podlaga za kasneje sprejeti Zakon o združenem delu.
V tem zakonu so določeni temelji sistema združenega dela na vseh področjih in v vseh odnosih, posebno pa so opredeljene osnovne komponente sistema socialističnega samoupravnega združenega dela.
Zakon je uredil tudi temeljne odnose v združenem delu (ZD). Zagotavlja ustavni položaj delavca in njegovo neodtujljivo pravico, da odloča o svojem delu in pogojih ter rezultatih svojega dela. Pri tem so zajeti odnosi pri delu, upravljanju družbenih sredstev, pridobivanju in delitvi dohodka, samoupravnem organiziranju ZD in uresničevanju samoupravljanja delavcev v združenem delu v vseh odnosih družbene reprodukcije ter v družbi nasploh.
Tretji del vsebuje določbe o samoupravnem organiziranju ZD.
Četrti del vsebuje določbe o uresničevanju samoupravljanja delavcev v ZD, in sicer o oblikah odločanja, organih upravljanja in njihovih izvršilnih poslovodnih
bej še TOZD industrijska oprema je bila precej lažja glede na to, da smo že prej načrtovali izgradnjo nove orodjarne, novi TOZD industrijska oprema pa lahko normalno zaživi samo v novih prostorih.
V ta namen je bilo potrebno izdelati idejne načrte tehnologije v obeh obratih, ker je to osnova za izdelavo samega objekta. Po predloženem tehnološkem načrtu obeh TOZD nam je Slovenija projekt iz Ljubljane izdelal gradbeni načrt objekta, upoštevajoč pri tem vse naše želje in obstoječe predpise. Tako je nastala skupna hala z zunanjimi izmerami 192,5 X 50,40 m, od tega meri prizidek 14,70 X 50,40 m na eni strani objekta, pokrito skladišče pa 65,05 X 50,40 m na drugi strani objekta. Hala je po vsej dolžini razdeljena na dva dela za obe TOZD, v prizidku pa so prostori za garderobe, sanitarije, upravni prostori obeh TOZD in v kleti skladišče z zakloniščem, ki ga po novem zakonu mora imeti vsaka novogradnja.
Da bosta nova obrata lahko zaživela, jima je treba pripeljati vso potrebno energijo, kot je elektrika, topla voda, komprimi-rani zrak in še dosti dragega. V ta namen je bilo potrebno izdelati energetski kanal — ali kolek-tor, kot ga mi imenujemo. Ta energetski kanal poteka po glavni tovarniški cesti, ki se bo v bodočnosti končala na Šobčevi cesti. Od glavnega energetskega kanala so izdelani odcepi v vsak obrat, kar nam omogoča enostavno napajanje posameznih objektov s potrebnimi energijami in sredstvi za ogrevanje, hlajenje, signalizacijo in podobnim.
Glede na to, da se v prihodnosti pripravlja izdelava glavnega kanalizacijskega voda proti Radovljici, smo v ta namen položili primarno kanalizacijsko cev, ki poteka v precejšnji globini ob kolektorju, nanjo se lahko oh dograditvi tega primarnega voda takoj priključimo brez večjih stroškov.
organih, o obveščanju, o samoupravni delavski kontroli, o odgovornosti, o samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih in tako naprej.
Peti del vsebuje kazenske določbe in šesti del prehodne določbe.
Sprejeti Zakon o združenem delu (ZZD) nam nalaga, da do konca leta 1977 uskladimo organiziranost in samoupravne akte z vsebino ZZD, ker bodo šele takrat zaživela ustavna načela, sprejeta z novo ustavo.
V	sedanji fazi izgradnje pa moramo še vedno izdelati pomožno kanalizacijo, ki je speljana v obstoječo.
Za zgoraj navedene objekte je potrebno dobiti lokacijsko in gradbeno soglasje. Pred samim pričetkom gradnje pa je potrebno izvesti razna pripravljalna dela, ki so večinoma že v teku ali pa se bodo začela izvajati v kratkem.
Ker je treba najprej izdelati kolektorski kanal, je bilo potrebno urediti naslednje: odkupiti potrebno zemljišče za nove objekte, urediti zamenjavo deponije drogov TOZD Elektro Žirovnica, predstaviti del odprtega skladišča žice na novo lokacijo ob žele-zarniški rampi, predstaviti vodovod, ki pelje na Vrtačo, in končno prestaviti dalnovod, ki napaja naše podetje, in sicer že direktno v kolektorski kanal.
V	sedanji fazi dela smo naredili odriv zemlje na celotni trasi kolektorskega kanala in bodoče tovarniške ceste ter novega odprtega skladišča žice. V delu je že sam kolektorski kanal, izkopani material pa se rabi za izdelavo platoja odprtega skladišča. Ena stena kolektorja ima vgrajene temelje za nosilne stebre bodoče hale.
Dograditev tega nam omogoča prevoz žice, ki se sedaj nahaja na trasi kolektorjia, bodoče hale in pokritega skladišča. Ko ho prepeljana vsa žica, bo lahko še drugi Izvajalec začel z deli na izgradnji kolektorskega kanala.
V	kratkem ho potrebno prestaviti omenjeni vodovod, projekt za prestavitev daljnovoda pa je že v končni fazi, prestavitev pa je pogojena z izdelavo kolektorskega kanala.
Vzporedno z omenjenimi deli pa potekajo vse priprave za izgradnjo samega glavnega objekta, to je hale TOZD industrijska oprema in TOZD orodjarna, ter prizidka, ki meji na šobčevo cesto ter pokritega skladišča, ki meji na našo pravkar zgrajeno plinsko postajo.
Da bi samo usklajevanje potekalo nemoteno in v določenih rokih, je bilo potrebno izdelati program za uresničevanje ZZD. Glede na to, da sam ZZD pri nekaterih stvareh daje široke odprte možnosti, drugje pa so se pripravljale spremembe, so delovne organizacije še vedno čakale na nek konkreten primer, ki hi rabil kot podlaga za izdelavo lastnih aktov.
V ta namen so družbenopolitične organizacije sprožile akcijo in dale preko sindikata predlog DS DS, da potrdi politično-
strokovno komisijo, ki bo skrbela za izvajanje programa v posameznih TOZD in DO.
12-članska komisija je pripravila v prvi vrsti AKCIJSKI PROGRAM DELA, ki smo ga na zborih sprejeli. V tem programu so bile podane vse stvari, ki jih je bilo potrebno izdelati glede na ZZD. V Akcijskem programu so poleg posameznih nalog navedeni tudi nosilci nalog in končni roki sprejemanja posameznih aktov glede na sam ZZD.
V Akcijskem programu je glede na ZZD poseben poudarek na nekaterih stvareh, kot je: analiziranje samoupravne organiziranosti, izdelava pravilnika za razporejanje OD in delitev OD, uskladitev pravilnika o sistemizaciji, izdelava smernic o osnovah plana, izdelava pravilnika o odgovornosti delavcev in pravilnika o normah.
Nekatere naloge so pogojene s samoupravno organiziranostjo, ki jo bomo sprejeli, nekatere pa z določili, ki bodo šele sprejeta na ravni republike.
Omeniti moram, da sam Akcijski program nalaga nosilcem nalog veliko odgovmosti in ogromno dodatnega dela, ki ga bo
za samoupravi j alce v širši obliki že pred štirimi leti, ki pa so se ga udeležili le člani centralnega delavskega sveta, predstavniki političnih organizacij in nekateri, ki niso bili direktno vključeni v samoupravno odločanje. Tisti seminar je bil več ali manj informativnega značaja. Pred dvema letoma, torej v zadnji mandatni dobi, je kadrovski oddelek organiziral drugi, po tematiki in pomenu precej širši seminar v Jelovici na Bledu, ki so se ga v precejšnjem številu udeležili deleganti skupnih organov upravljanja in tudi že delegati TOZD.
V soboto, 24. septembra 1977, je sindikalna organizacija skupaj s splošnim sektorjem in predsednikom delavskega sveta organizirala že tretji seminar v hotelu Svoboda na Bledu. Tri zelo pomembne seminarske teme: odločanje in vloga delegata v DS TOZD, DS DO in DS SOZD, pomen in vloga odbora samoupravne delavske kontrole v TOZD, DO in SOZD ter obveščanje delavcev v združenem delu, so bile obrazložene in prediskutirane v toku
pač treba odpraviti, posebno za tiste akte, ki morajo biti sprejeti do konca leta. Vse ostalo pa se lahko naredi v letu 1978. Po Akcijskem programu je treba urediti vse akte na ravni TOZD, in sicer za vsak TOZD posebej, na ravni DSSS in na ravni DO. Zato nas čaka veliko skupnih naporov, kajti najprej moramo uskladiti vse akte in vsebino prilagoditi našemu delu in življenju. Najbolj racionalno bi bilo, da na zborih obravnavamo čim več aktov skupaj, ker bomo edino tako časovno kos taki nalogi, pa tudi izguba dragocenega delovnega časa bo manjša.
Sama komisija za uresničevanje ZZD je ugotovila, da sta zaenkrat po akcijskem programu narejeni šele točki la in b ter točka 2. V izdelavi pa so v glavnem vse ostale naloge, ker so nosilci nalog pričeli z delom ne glede na ti dve točki, ki sta osnovi za nadaljnje delo.
Prav to pa kaže, da bo večina aktov narejena prav ob koncu leta 1977 in bo od nas vseh zahtevalo dosti prizadevanja, strpnosti in dobre volje, da se to pravočasno uredi za naš boljši jutri.
je predstavil tov. Šinkovec Janez, sodnik' Vrhovnega sodišča SRS in član republiške komisije, drugo temo bi moral razlagati tov. Troha Zdravko, direktor republiškega centra za izobraževanje pri republiški zvezi sindikatov, ki pa je žal zbolel in ga je nadomestil tov. Šinkovec. Tretji predavatelj pa je bil tov. Matjaž Vizjak, sekretar republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije za obveščanje in politično propagando.
Ne glede na obetajoče predavatelje in nadomestilo za udeležbo se je seminarja udeležila komaj dobra tretjina od sto deset vabljenih delegatov, političnih in drugih predstavnikov temeljnih organizacij kakor tudi delovne organizacije.
Organiziranje podobnih seminarjev spada v samoupravno izobraževanje. Zato bo v bodoče potrebno poskrbeti za številnejšo udeležbo, če naj bo naše samoupravno odločanje bolj resnično in strokovno.
Vodja splošnega sektorja prof. Stušek S. Janko
Seminar za novo izvoljene člane samoupravnih organov
Seminarju za samoupravljalce Tovarne verig Lesce, ki so na novo izvoljeni v organe upravljanja, lahko rečemo že skoraj tradicionalen. Prvič je bil seminar
celotnega posvetovanja. Za vse tri teme so bil angažirani dobri predavatelji, za katere lahko rečemo, da so bili za naše razmere reprezentativni. Prvo temo nam
• V
smo z uresničevanjem
Odgovori na vprašanja
V	tej številki objavljamo odgovore na vprašanja, ki smo jih postavili vodji TOZD Industrijska oprema tov. Alibegoviču.
VPRAŠANJE
Kako je z naročili za izdelke TOZD industrijska oprema? Ali imate kapacitete zasedene?
ODGOVOR
Prodajna funkcija našega tozda je še vedno nezadostno zasedena. Posebej je bilo kritično pred združitvijo z Verigo. Tako je v letu 1976 zelo padla prodaja in uresničevanje planov je bilo nezadovoljivo. Zaloge gotovih izdelkov so se v tem času zelo zvišale. Po združitvi pa smo najprej začeli reševati problem zasedbe izpraznjenih delovnih mest. To je pozitivno učinkovalo na oživitev prodaje in pridobivanje naročil. Toda izpada prodaje v določenem daljšem obdobju ni moč tako hitro nadoknaditi, ker so se kupci usmerili na druge ponudnike.
Drugi vzrok padca prodaje je bil tudi v tem, da dalj časa nismo imeli na razpolago osnovnega pripomočka prodajne aktivnosti, to je katalogov našega proizvodnega programa. Spreminjali smo namreč koncept kataloga, izpad pa bi bil lahko časovno krajši, če bi hitreje reševali nastalo situacijo. Danes je situacija zadovoljiva tudi na tem področju.
V	začetku leta so bili prodajni plani za proizvodnjo pod vsako mejo. Plani za januar, februar in marec so znašali v skupnem znesku din 5.451.476, po letnem planu pa bi morali izdelati za din 8,510.349. To pomeni, da je bilo izdelano komaj 64 % predvidenega. Za drugi kvartal in naprej so prodajni plani bolj zadovoljivi in v povprečju izpolnjujejo obveznosti po letnem planu.
Kadar govorimo o kapacitetah, moramo izhajati iz postavljenih planov, uresničitev katerih je prvi pogoj za uspešno poslovanje, ki se izkaže v zagotovitvi proste in razširjene reprodukcije.
Če gledamo s tega aspekta, potem lahko rečemo, da kapacitete niso zadostne, da uresničimo postavljene planske naloge. Kapacitete pa moramo obravnavati z dveh stališč — s stališča instaliranih kapacitet in s stališča delovne sile in njene kvalitete. Žal lahko ugotovimo, da instalirane kapacitete niso izkoriščene v zadostni meri zaradi pomanjkanja delovne sile, posebej v strojni in ročni delavnici, ki proizvajajo polizdelke in njihova kapaciteta določa obseg končne proizvodnje.
VPRAŠANJE
Pogosto slišimo, da je v TOZD industrijska oprema problematično pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Kakšen je razlog?
ODGOVOR
Pomanjkanje delovne sile v naši TOZD je že kroničen pojav, iz leta v leto je situacija slabša, ne samo v številu, temveč tudi v kvaliteti. Premiki so z višjih kategorij delovne sile — kvalificiranih delavcev na nižje — polkvalificirane in nekvalificirane. Za ilustracijo lahko povem, da smo imeli leta 1975 v povprečju v obeh omenjenih delavnicah zaposlenih 38 delavcev, danes komaj dosegamo številko 30. Plane vsako leto načrtujemo z določeno stopnjo rasti, izvrševalcev pa je vse manj, namesto da bi jih bilo več. Razlogi za takšno stanje so notranje in zunanje narave. Vse manj je vajencev, ki se opredeljujejo za poklicne šole, potrebe pa so vsako leto večje, tukaj je osnovni razkorak, če lahko tako rečemo, med ponudbo in povpraševanjem in med potrebami in razpoložljivo delovno silo. Razlogi notranje narave so delovni pogoji, ki so zelo slabi, osebni dohodki pa niso dovolj stimulativni. Fluktuacija je zelo močna, kar povzroča uvajanje novih delavcev na delovnem mestu, nezadostno usposobljenost in kot posledico vsega tega imamo še težave z izmetom in kvaliteto naših izdelkov. Poskušamo skozi poostreno kontrolo, da vsaj na trg ne pridejo izdelki, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev kvalitete. Temu je treba dodati še zaostalo in neustrezno tehnološko opremo.
VPRAŠANJE
Ali izpolnjujete roke dobave?
ODGOVOR
V okviru svojih moči si prizadevamo, da izpolnimo dobavne roke in s tem pospešimo nadaljnje povpraševanje in izpolnitev postavljenega plana. Vendar pa vedno ne uspemo.
VPRAŠANJE
Kateri problemi vam kot vodji TOZD povzročajo največ skrbi?
ODGOVOR
Mislim, da sem s prejšnjimi odgovori podal tudi odgovor na to vprašanje. Težko je namreč v takšnem kompleksu perečih problemov izločiti nekatere, ki povzročajo največ skrbi, kajti vemo, da so vsi ti problemi medsebojno povezani in vplivajo na celotni potek proizvodnega procesa.
Če bi tudi v tej situaciji lahko izločili takšen problem kot bolj pereč, bi se opredelili za problem pridobivanja delovne sile, posebej ustrezne delovne sile ne pa samo številčno.
če hočemo odpraviti te probleme, za katere so vzrok v prvi vrsti delovni pogoji, potem moramo prvenstveno odpraviti le-te, to pa bomo dosegli edinole s preselitvijo v novo tovarno. To pa še ne pomeni, da bomo s tem rešili problem v celoti.
VPRAŠANJE
Ali so prodajne cene vaših izdelkov na zadovoljivi ravni? Ali predlagate povišanje cen?
ODGOVOR
Vsaka proizvodnja ima določene specifičnosti glede politike cen. Znano je, da so v strukturi lastne cene naših izdelkov osnovni material in izdelovalni čas udeleženi v manjši meri, material s ca. 21 %, izdelovalni osebni čas ca. 8 %, skupno torej ca. 30 %. Ostali del variabilnih stroškov znaša ca. 15 % oz. skupni variabilni stroški znašajo ca. 45 %. Ostali 55 % so fiksni stroški. Fiksni stroški pa rastejo zelo degresivno oziroma počasneje, kot pa raste proizvodnja. To pomeni, da z rastjo obsega proizvodnje padajo fiksni stroški na enoto proizvoda.
Drugi pomemben pristop prihrankov v direktnih stroških so izboljšave na tehnološkem področju, ki prispevajo k ekonomičnosti in produktivnosti. Z druge strani se zavedamo, da nismo sami na trgu in da moramo upoštevati druge ponudnike, ki vplivajo na konkurenčnost. V takšnih okoliščinah smo prej izkoristili vse povedane možnosti znotraj proizvodnje, šele potem, ko so nam to dovoljevali tudi tržni pogoji, pristopili k spremembi prodajnih cen. Poudarjam, da smo v 10. letih cene spremenili v časovnih presledkih 2 do 3 let.
Da bi odgovoril na vaše vprašanje, sem moral podati to obrazložitev, sicer ne bi bil odgovor popoln. Danes so naše cene na zadovoljivi ravni, so konkurenčne in omogočajo večjo ekspanzijo na tržišču, večji obseg proizvodnje in prodaje, niso pa zadovoljive s stališča ustvarjenega dohodka. Temu pa niso vzrok samo cene, ampak že omenjene kapacitete, ki ne dovoljujejo večjega obsega proizvodnje in s tem nižje fiksne stroške na enoto izdelka.
VPRAŠANJE
Na jugoslovanskem trgu niste edini proizvajalec hidravlike, pnevmatike in fluidne tehnike. Kaj menite, da je najvažnejše pri uspešnem nastopanju na trgu v srečanju s konkurenti?
ODGOVOR
Kot pri vsaki drugi poslovni dejavnosti je pri uspešnem nastopu na trgu najvažnejša konkurenčna cena, primerna kvaliteta in ustrezen rok dobave. V našem programu pa je zelo pomemben tudi faktor kompleksnosti ponudbe. To pomeni, da je razen prej omenjenih faktorjev nujno potrebno razširiti ponudbe s strokovno tehničnimi rešitvami, z nasveti kupcem in montažo. Razen tega moramo imeti dobro organizirano in učinkovito ser-
Izvršni odbor združenja kovinske industrije pri GZ SRS je zasedal v naši tovarni
V sredo, 12. oktobra, se je sestal zgoraj imenovani odbor na svoji 24. redni seji v dvorani naše delovne organizacije.
Na svoji seji je obravnaval problematiko uvoza opreme iz zahoda, poročila komisij, ki jih je v svoji mandatni dobi ustanovil za reševanje raznih problemov in investicijske zahtevke posameznih delovnih organizacij, ki jih mora ta odbor kontrolirati, da ne bi prišlo v sami Sloveniji do podvojitev kapacitet istih proizvodnih programov.
S tem, da se je ta odbor sestal pri nas, je izrečeno prav gotovo veliko priznanje naši delovni organizaciji, mi pa smo hvaležni predsedniku odbora dipl. ing. Mihu Košaku za zaupanje.
Člani odbora so si ogledali naše proizvodne obrate in ob obrazložitvi našega perspektivnega razvoja odobravali našo veliko investicijsko dejavnost
Na (sami seji je bilo dano soglasje našim vlogam za izgradnjo obrata priprave materiala ob TOZD-sidrne verige, kakor tudi soglasje za izgradnjo skladiščnih prostorov, ki bodo vključeni v nov objekt TOZD TIO in orodjarna.
Odbor je povsem kritično obravnaval delo komisije za delitev OD po delovnih nalogah, ker ni dala gospodarskim organizacijam primarnih navodil, niti se z izdajo brošure o tem problemu ni uskladila z republiškim odborom sindikata.
Zelo plodna obravnava je stekla okoli sredstev, ki jih združeno delo daje raziskovalni dejavnosti.
Ugotovljeno je bilo, da bi le-ta sredstva lahko koristile same delovne organizacije, pa jih zaradi neinformiranosti o tej možnosti ne izrabljajo. Skratka, ta velika vsota denarja ne pade na plodna tla, kjer naj bi obrodila dobre sadove, ampak se potroši več ali manj za same teoretske in za prakso neuporabne raziskave.
Vinko Golc
visno službo. Vsak zastoj v tehnologiji kupcev, pri katerem je vgrajena naša oprema, se ne more več meriti z vrednostjo opreme, ampak z izgubami zaradi zastojev v proizvodnem procesu.
VPRAŠANJE
Investicijska dela pri izgradnji nove hale so se pričela. Pričakujemo, da bo čez leto dni možna preselitev proizvodnje. Kakšne probleme pričakujete pri tem?
ODGOVOR
Kot prvi problem, ki bo samo kratkoročno vplival na poslovni proces, je čas preselitve iz stare v novo tovarno. Ker imamo sedaj omejene kapacitete, vsak dan izpada lahko povzroči zamude pri dobavah, kar bi ravno v samem začetku negativno vplivalo na zaupanje poslovnih partnerjev.
Moramo se zavedati, da je psihološki faktor tudi zelo pomemben, tako da bo tudi adaptiranje v nove okoliščine v času uvajanja delno zaviralno vplivalo.
Kot najbolj pereč in zaskrbljujoč problem, ki je kompleksne narave, je pridobitev potrebne delovne sile po številu in ustrezni usposobljenosti. Ta problem je toliko bolj pereč, ker po programu investiranja potrebujemo še enkrat toliko delavcev, kolikor danes zaposluje naša TOZD. Ugotavljamo, da je težko iz naše regije pridobiti delovno silo za normalno letno stopnjo rasti, kaj šele za razširitev zmogljivosti. Za delovno silo izven naše regije pa je potrebno priskrbeti ustrezne minimalne stanovanjske pogoje, sicer bo delovna sila fluktuirala in si ne bomo dolgoročno zagotovili stabilnsti proizvodnega procesa. To bi imelo zelo slabe posledice v afirmaciji in utrditvi na tržišču, tako da nam lahko upočasni začrtano rast po investicijskem programu. Mislim, da je rešitev tega problema ena od najpomembnejših nalog, ki nas čaka in je potrebno brez odlašanja pristopiti k sistematičnemu reševanju tega problema.
Še eden zelo pomemben problem leži na prodajni funkciji industrijske opreme. To je obdelava tržišča za leto 1978 in razširitev svojega prodajnega področja tako v asortimentu kot v obsegu, da bi lahko povečane zmogljivosti izkoristili po postavljenem planu.
VPRAŠANJE
Kaj menite o načinu financiranja novega obrata glede na to, da se bo ostalih 6 TOZD odločilo o sovlaganju v skupno naložbo?
ODGOVOR
Združili smo se z ostalimi TOZD, to pomeni, da smo del skupne družine, ki ji odslej pripada tudi naša. Imamo skupne cilje in interese ne glede na specifičnosti proizvodnih programov posamezne TOZD. če smo ugotovili, da smo življenjsko zainteresirani za nadaljnji razvoj in pospešitev vseh proizvodnih programov delovne organizacije, potem je popolnoma pravilno, da se ostale TOZD angažirajo v saniranje naše TOZD, da bi lahko v prihodnje delala v normalnih in zadovoljivih pogojih. To bo omogočal naši TOZD obstoj in nadaljnji razvoj ter utrditev na tržnem prostoru. Samo s skupno močjo bomo tudi v prihodnje kos uspešnemu reševanju nastalih problemov. Vsaka TOZD ima svoje potrebe za nadaljnji razvoj, ena danes, druge jutri ali pojutrišnjem. če si torej želimo uspešen razvoj delovne organizacije, je nujno, da se vedno dogovorimo in skupaj pristopimo k reševanju kapitalnih problemov, ki jim ena sama TOZD ni kos. če se tega zavedamo, ni težko ugotoviti, da je edina pravilna pot tista, ki je postavljena na dohodkovni osnovi in čistih računih, a to je ravno to, kam smo začrtali, da bomo namreč vsi sovlagatelji v skupno naložbo. Mislim, da bo takšna oblika vlaganja sredstev pripomogla tudi boljšemu gospodarjenju s sredstvi in boljšim medsebojnim odnosom med TOZD. Poudarjam, da je odločitev vlaganja v program industrijske pnevmatike in hidravlike zelo smotrna in koristna, ne samo za delovno organizacijo, ampak tudi za našo regijo, ker bomo TOZD Industrijska oprema postavili osnovo za nadaljnji hitrejši razvoj, s čimer se bo program industrijske opreme zadržal v tem prostoru in imel svoj dolgoročni obstoj in razvoj.
VPRAŠANJE
Kako bi po vašem mnenju rešili še preostale najbolj pereče probleme v zvezi s priključitvijo k DO Tovarni verig, zlasti ob poudarku na sprejemanju samoupravnih splošnih aktov.
ODGOVOR
Mislim, da nismo bili dovolj učinkoviti v sprejemanju samoupravnh aktov. Nekatere smo sprejeli s precejšnjo zamudo. Lahko rečemo, da so razlogi tudi objektivne narave, ampak z več angažiranosti DSSS verjetno bi v precejšnji meri skrajšali cel postopek reorganizacije. Vsaka reorganizacija je precej zamuden postopek in rabi svoj čas, tega se vsi zavedamo. Morali smo vložiti dosti napora, da smo določene stvari pospešili. Poudarjam, da smo najtežjo pot že prehodili, osnovne samoupravne akte smo sprejeli, začetne psihološke odtujenosti ni več in če je še prisotna, je v neobčutni meri. čas bi bil, da tudi to, kar je ostalo, z obojestransko dobro voljo odpravimo. Da pozabimo tudi na izraz mi — vi in podobno. Na pogled so to nepomembne zadeve, psihološko pa lahko napravijo škodo našim skupnim prizadevanjem in ciljem, ki smo si jih postavili. Skalijo tovariške odnose, ki so osnova za skupno uspešno delo in življenje.
Od samoupravnih aktov, ki še niso sprejeti, je eden najbolj pomembnih samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Delavci TOZD Industrijska oprema so upravičeno nezadovoljni s tako veliko zamudo v sprejemanju tega sporazuma. Zamuda je takšna, da je težko karkoli reči v opravičilo. Dobro leto dni od združitve je že, do konca leta pa bo leto in pol. Tukaj ne gre za manjši ali večji osebni dohodek, gre za enakopravnost v kriterijih in merilih pri delitvi sredstev za osebne dohodke in dohodka. O tej temi je na 2. redni seji dne 29. 9. DS TOZD Industrijska oprema zelo kritično razpravljal. Ne moremo dovoliti, da v novo leto stopimo, ne da bi sprejeli sporazum, zato je nujno maksimalno angažiranje, da se preostala dela opravijo in da sporazum čimprej damo v javno razpravo. Za še ne sprejete samoupravne splošne akte je potrebno, da strokovne službe v sodelovanju s TOZD Industrijska oprema izdelajo program priprave in sprejemanja ter s tem zaključimo fazo združevanja v celoti.
Uredništvo
Razširjanje novih izdelkov v TOZD kovačnica
že nekaj časa se kažejo potrebe po razširitvi proizvodnega programa, predvsem pri produktih, ki jih tržišče še v veliki meri potrebuje. Namen razširjevanja izdelkov je le dopolnitev že obstoječe grupe produktov, ki jih industrijska potrošnja potrebuje za svoj nemoten proizvodni proces na področju dvigalne in transportne tehnike. TOZD Kovačnica že vrsto let uspešno proizvaja vse vrste verig in obesnih elementov za potrebe industrije, predvsem železarn v ožjem in širšem jugoslovanskem prostoru. Na tržišču se kaže vse več potreb po tovrstni opremi, zato smo že pred leti pričeli razmišljati o razširitvi proizvodnega programa z obešali, ki bi bila dopolnjena z žičnimi vrvmi. Tako kot pri verigah za prenos bremen, pričakujemo tudi pri žičnih vrveh visoko akumulativnost. V ta namen smo nabavili in instalirali potrebna osnovna sredstva za kar najhitrejšo realizacijo proizvodnega projekta.
Prav gotovo, da pri proizvodnji žičnih vrvi ne bo težav, pač pa bodo teažve nastopile pri plasiranju izdelka na tržišče. Menim, da se moramo te naloge lotiti s sodobnejšim pristopom.
Pri urejanju, oziroma razširjanju novega izdelka — žične vrvi, bi morali pojem razširjevanja temeljito obdelati.
V kratki ponazoritvi, ki jo bom podal, naj bi se celotni proces razširjevanja izdelka odvijal na osnovi spoznanja in oblikovanja tržne strategije.
Proces razširjevanja izdelka je podoben krivulji življenjskega cikla izdelka. Pri razširjevanju novega izdelka je poudarek na odstotku potencialnih kupcev v nekem sloju ali tržnem segmentu, ne pa na obsegu prodaje, kot je to poudarjeno pri življenjskem ciklu izdelka.
Predvsem bi se v našem primeru lahko posluževali neakumula-tivne oblike širjenja procesa.
3 % inovatorji
kupci
Krivulja predstavlja 100% širjenje, oziroma kupovanje izdelka. Pomeni, da so vsi potencialni kupci v nekem tržnem segmentu sprejeli potrošno dobrino.
Neakurnulativne oblike difiziijskega procesa 'oblikujejo normalno krivuljo. Klasifikacija kupcev od inovatorjev do zakasnelih kupcev je izvedena na osnovi standardne deviacije. Inovatorji (3%) so tisti kupci, ki uvajajo izdelek v rabo in so na abcisi za 2 v levo od srednje vrednosti, zakasneli kupci (16%) pa so na abcisi 1 v desno od srednje vrednosti. Za TOZD je značilno, da bi želeli Skrajšati diifuzijski proces na čim krajša časovna razdobja, kar je v skladu z malksimizacijo dohodka. Če TOZD sčasoma uvidi, da bo kmalu na tržišču mnogo podobnih izdelkov, bo pospešil prodajo, v primeru manjše konkurenčnosti bo strategija drugačna. Torej je treba pri razširjevanju novega izdelka obdelati še značilnosti proizvoda, lastnosti potrošnikov, socialno okolje, vrednotenje proizvoda, komuniciranje in raziskovanje širjenja novih izdelkov.
ing. Franc Hanižč
Načrtujemo tudi dopuste in letovanja za leto 1978
Lenart Černe
Letos smo počitniško sezono v Crikvenici končali že 5. septembra, kar teden dni prej kot v preteklih letih. Ne glede na predčasen zaključek poslovanja pa je storitve počitniškega doma v letu 1977 koristilo približno enako število obiskovalcev kot v letu 1976, in sicer:
	v letu 1977	v letu 1976
— člani kolektiva	158	160
— svojci članov kolektiva	115	127
— otroci članov kolektiva	121	110
— upokojenci in njihovi svojci	16	15
— tuji odrasli	31	26
— tuji otroci	15	14
V navedenih podatkih niso všteti tisti obiskovalci, ki so se iz kakršnihkoli vzrokov prijavili mimo prij avne službe v Lescah, jkar neposredno v Crikvenici (predvsem prehodni gosti). Prav tako pa tudi niso všteti udeleženci izletov, in sicer:
—	izlet godbe na pihala s svojci,
—	izlet iz TOZD orodjarne, vijakarne in verigame, ki iso vsi koristili dvodnevne storitve počitniškega doma.
že lani smo ugotavljali, da razdeljevanje skupnega regresa na del za izplačilo in na del na sofinanciranje oskrbnega dne v počitniškem domu slabo vpliva na odločanje o oblikovanju teh
sredstev. Ponovno predlagamo sindikatom, da v sindikalni listi določijo ločene zgornje meje deležev za izplačilo nadomestil za dopust in deležev za sofinanciranje oskrbnega dne v počitniških domovih. To bi bilo potrebno predvsem:
—	zaradi postopnega enotnega sofinanciranja počitniških domov,
—	zaradi doseganja večjih uspehov pri naporih sindikatov za počitniško dejavnost v lastnih ali skupnih domovih.
Problematika določanja cen domu bi bila ob spremenjenih določilih sindikalne liste bolj določena in bi bile obravnave oko-
Pašan Mehmedovič — 80-letnik
Te dni, 8. 10. 1977, je praznoval naš kontrolor za bolniške dneve tov. Pašan Mehmedinovič svoj visoki življenjski jubilej.
Tovariša Pašana, ki je že ob pričetku vojne po ljudskem reklu dobil »občinsko državljanstvo«, je leta 1931 kot starojugoslovanski žandar, prišel v Begunje. Jubilantova življenjska pot je bila pestra in težka že pred prihodom na Gorenjsko. Družina revnega in propadlega tuzlanskega delavca mu ni mogla nuditi toplega domačega Okolja. Že zelo zgodaj se je moral zaposliti v »špirit fabriki« in kasneje v rudniku soli. Prva svetovna vojna ga je že s petnajstimi leti vrgla v vrtinec napetih dogajanj.. Kot mobiliziranec jestrenom (formacija konjske ali pasje nošnje v eskadronu) nosil proviant in municijo na fronto. Z osemnajstimi leti je šel v podoficirsko šolo in nato na soško fronto, kjer je bil do razpada Avstrije.
Dobro srce in občutek za pravičnost sta mu kot tujcu pri ljudeh v Begunjah kaj kmalu omilila strogost uniforme in omogočila iskren stik z domačini. Tam se je namreč tudi poročil. Kot žandar je služboval na različnih postajah v današnji radovljiški občini, že v Radovljici, Smledniku, še najbolj pa v Podnartu, se je spoprijateljil z naprednimi delavci in simpatiziral s komunisti. Bil je osebni prijatelj Staneta žagarja, ki ga je leta 1938 s predhodnim obvestilom. o preiskavi hiše, rešil zapora. Neki denunciant ga je namreč ovadil, da skriva komunistično literaturo. Bil je prijatelj in znanec tudi drugim, tedaj najnaprednejšim ljudem: Križnarju, Bertoncelju, Dacarju, Ažmanu ... Uničil je policijski seznam komunistov in simpatizerjev in jih opozarjal na nevarnost. »Majka delavcev« so mu tedaj rekli.
Med vojno je kot žandar veliko pomagal našim ljudem z nasveti, opozorili in jih tudi konkretno reševal zaporov in izselitev. Prav zaradi podtalne, čeprav zelo previdne dejavnosti, so ga Nemci kot prevelikega zavzetneža za pravico in domačine prestavili v Radovljico in ga opazovali. Pašan, razumljivo, s svojo dejavnostjo, v kateri je bilo tudi zbiranje orožja za partizane, ni prenehal. Leta 1945, pred koncem vojne, ga je nemški kolega opozoril na nevarnost in Pašan je tik pred aretacijo pobegnil v partizane in se uspešno boril v Koroškem odredu na Koroškem.
K policiji se ni več vrnil. Delal je na okraju in nato 7 let v martinarni na Jesenicah, kjer se je tudi upokojil.
Že od leta 1954 dalje opravlja tudi za »Verigo« kontrolorska dela.
Ob visokem jubileju mu iskreno čestitamo in želimo veliko sreče ter zdravja
Janko Stušek
Pretnar Simon — upokojen
Pred dnevi je odšel v pokoj naš sodelavec — vzdrževalec SIMON PRETNAR. Živjenjska pot ga je vodila sem in tja, dokler leta 1967 ni prešel med vzdrževalce v naše podjetje, kjer je ostal do svoje prezgodnje upokojitve. Njegova iskriva hudomušnost nam bo še dolgo ostala v spominu.
Kolektiv TOZD Vzdrževanje
li deležev za sofinanciranje in okoli višine cen manj osebne.
Drugo pomembno vprašanje so kolektivni dopusti sosednih delovnih organizacij, ki naše TOZD neposredno sicer ne motijo, motijo pa svojce, posebno, če je eden zaposlen v Verigi, drugi pa v neki delovni organizaciji, ki ima uveden kolektivni dopust. Razumljivo je, da so kolektivni dopusti načrtovani predvsem ali celo izključno v glavni sezoni, res pa je tudi, da najbrž ni nujno, da so skoraj vsi med 15. in 30. julijem. Ta istočasnost je tudi letos vplivala na zasedbo v našem počitniškem domu. Tako smo morali pred 15. in 30. julijem precej interesentov odkloniti, za prosta mesta izven tega roka pa se niso mogli odločiti zaradi kolektivnih dopustov.
V informatorju o prijavnih pogojih za leto 1977 je bilo ne-
kaj govora tudi o menjavi počitniških 'zmogljivostih v okviru Slovenskih železarn, oziroma izven Slovenskih železarn. Do menjave ni prišlo, verjetno smo se o tem začeli prepozno in premalo resno dogovarjati. Take težnje bi bilo mogoče reševati v prihodnje le s konkretnimi dogovori o menjavi počitniških zmogljivosti v določenem obsegu in za določeno dobo, ne pa tako, da bi prijavna služba iskala možnosti, če se slučajno pojavi interesent.
Na navedena vprašanja želimo opozoriti vse zaposlene, zlasti pa sindikalne delavce, da bi lahko s predlogi pravočasno oblikovali taka izhodišča, ki bodo sprejemljiva za večino. Sprejeta pa morajo biti v glavnem z letnimi načrti, kar pomeni v bližnji prihodnosti, zato odlašanje z razpravami ni več možno.
UPOKOJILI SO SE
Kranjec Anica
Tov. Kranjčeva se je zaposlila v Tovarni verig leta 1960. V tem času je opravljala dela v galvani-ki, v vijakarni na polavtomatih, nazadnje pa je bila pregledoval-ka verig v TOZD sidrne verige. Upokojena je bila invalidsko. V pokoju ji želimo predvsem veliko zdravja.
Kolektiv TOZD Sidrne verige
URH TONE
Tov. Urh je bdi zaposlen v Verigi od leta 1963. Vseskozi je delal v TOZD sddme verige, najprej v skupini Schlatter, nato pa 10 let kot preizkuševalec verig. Vseskozi je bil zelo vesten delavec. Rahlo zdravje pa mu je preprečilo, da bi bdi še naprej aktiven. Upokojen je bil invalidsko. Tako kot sam mu tudi mi želimo v pokoju Čim boljše zdravje.
Kolektiv TOZD Sidrne verige
PREDČASNO
UPOKOJENA
Čimžar Tončka
Tovarišica TONČKA ČIMŽAR je zaradi slabega zdravstvenega stanja v 53. letu starosti predčasno upokojena. V našo delovno organizacijo je vstopila 1948. leta. Njeno delo — delo ročne varilke verig — ni bilo lahko, vendar ga je vestno in marljivo opravljala.
Leta 1967 je bila primorana začasno prekiniti delovno razmerje in se posvetiti težavam, ki so nastopile v družini. Ponovno se je zaposlila leta 1973 in opravljala različna dela. V TOZD Vijakar-na je bila premeščena v začetku leta 1975 na delovno mesto delavca na avtomatu. Kljub veliki volji in trudu, da bi delo opravljala enakovredno kot ostale sodelavke, ji to zrahljano zdravje ni dopuščalo.
Ob odhodu v pokoj ji želimo, da se ji zdravje izboljša, za njen delovni prispevek našemu kolektivu pa se ji iskreno zahvaljujemo.
Kolektiv TOZD Vijakama
ŠTEFAN DOMINKO INV. UPOK.
Leta 1948 je ŠTEFAN DOMINKO prišel v Lesce iz črešnjevcev, poln elana in volje do dela, iskat zaslužka. Kot delavec gradbenega podjetja Projekt je delal pri gradnji objekta, sedanjega TOZD verigama in TOZD vijakama.
Samo delo pa tudi kraj sta ga navezala nase in odločil se je zaposlili v Tovarni verig Lesce.
že takoj na začetku je prisegel za ceno svojega življenja, da bo opravljal delo industrijskega miličnika v skladu z zakoni in ukazi.
Poni svojem delu se je srečeval in spoprijemal z različnimi težavami, ki jih je bilo takrat veliko in jih je pogojeval takratni čas, to je čas obnove porušene domovine. Po ukinitvi dela industrijske milice je bil Štefan nameščen na delavno mesto upogi-balec v verigami. Tu je s svojim vedrim značajem vnesel v delovno sredino takratnega obrata ve-liigame nove spodbude za delo in pripomogel k mnogim uspehom. Krepil je voljo do dela in z vzgledom marljivega in vestnega delavca mnogo storil za organiziranost in uspešnost ne samo obrata, pač pa tudi celotne tovarne. Povsod se je trudil, obenem pa krepil tovariške odnose in bil vzgleden sodelavec.
Udarniška dela, nadurno delo in težki življenjski pogoji, v katerih je živel, pa so kljub njegovi volji in njegovim oiljem načeli njegovo zdravje.
Prav zaradi tega je bil leta 1964 s strani invalidske komisije priznan za invalida III. kategorije in premeščen na delovno mesto skoblar II v TOZD orodjarna. Kljub temu, da mu je bilo dodeljeno lažje delo, se je takoj zopet spoprijel z novimi nalogami in s priučevainjem za kvalificirano delovno mesto. Z veliko veselja, volje in tudi samoodpo-vedovanja v prostem času je kmalu uspel pridobiti zaupanje, ki je potrebno za KV delavca pri soustvarjanju orodja.
Rezultati njegovega dela so se odražali vidno in bili vse boljši.
O
Dominko Štefan
Zaslužil in pridobil si je mesto skoblarja I v letu 1965.
Toda poleg vsega tega si je Štefan našel še vedno časa za družbeno in politično delo, posebno v sindikatu.
Nenadomestljiv je bil pri vzdrževanju delovnega vzdušja na delavnem mestu in v prostem času vzdušja za razvedrilo. Udeleževal se je skupinskih izletov, ki so temeljili na spoznavanju in sodelovanju delovnih ljudi v času socialistične izgradnje domovine. Pripravljen je bil sodelovati pri vseh akcijah, kjer je bil zaželen in nikdar ni razočaral v tem, kar so od njega pričakovali.
Njegovo slabo zdravstveno stanje pa je kljub vsemu privedlo do tega, da ga je 5. 9. 1977 invalidska komisija priznala za invalida I. kategorije. Predčasno je odšel iz delovne organizacije, iz TOZD Orodjarna, ki je s tem izgubila svojega dobrega sodelavca in tovariša.
Pogrešali ga bomo vsi, kajti manjkalo nam bo njegove vedrine in njegovega optimističnega gledanja na izvrševanje nalog.
Želimo mu dobro zdravje in da zasluženo pokojnino v zadovoljstvu uživa mnogo let.
Jože Meršol
Kadrovske vesti
(september)
NOVOSPREJETI:
EOS:
Cotelj (Stanislav, Golc Olga TOZD Orodjarna:
Urbanc Anton, Ljevar Stipo, Kogoj Janko TOZD Vzdrževanje:
Ažman Branko, Ptiček Bojan, Jutriša Milan TOZD Verigama:
Strgar Tatjana, Unčevič Duro, Vidovič Mladen, Zrnič Ružiča, Vu-jatovič Miodrag, Begič Jasminka TOZD Kovačnica:
Avdagič Enes, Jujič Safet, Vidic Marko TOZD Sidrne verige:
Hanžič Darko TOZD TIO:
Hočevar Milan, Torkar Janez, Macura Vukašin, Burnič Mirsad, Srdič Dušan
ODŠLI:
Finančni sektor:
Tavčar Francka TOZD Orodjarna:
Dominko Štefan TOZD Vzdrževanje:
Potočnik Jože, Frčej Silvester TOZD Vijakama:
Čimžar Antonija
POROČILI SO SE:
TOZD Vzdrževanje:
Pirc Andrej, Cijan Vladimir TOZD Kovačnica:
Vereš Marta
RODILI SO SE:
Pogačnik Milojki iz finančnega sektorja — sin Matjaž
Pajič Miheli iz TOZD Verigama in Hasanu iz TOZD Kovačnica
— sin Milenko
Simonič aJnezu iz TOZD Vrigarna in Mariji iz TOZD Kovačnica — hči Alenka
Okie Hazimu z TOZD TIO — sin Klemen
Bagi Antoniju iz TOZD Kovačnica — hči Julijana Bagi Tomažu iz TOZD Kovačnica — sin Anže
Iz kadrovskega oddelka
TOZD Verigama:
Kordež Domen TOZD Kovačnica:
Tramšek Miro TOZD Sidrne verige:
Verovšek Boris TOZD TIO:
‘Zupan Ivanka, Dežman Anton
Kadar gori, je že prepozno
Drago Stoje
Požarna preventiva mora biti v vsakem obratu dobro organizirana. To pomeni, da mora vsak član delovnega kolöktiva vedeti, kje so tista nevarna mesta, ki predstavljajo nevarnost za požar ali eksplozijo.
Največ požarov med obratovanjem ali po delovnih izmenah se pripeti zaradi: malomarnosti in nediscipline, neprevidnosti, nevednosti in nepoučenosti delavcev in obratne slepote vodilnih kadrov.
Prav tako raznovrstne gradbene pomanjkljivosti in napake
pri projektiranju objektov sodijo med glavne vzroke za nastanek in razširitev požara. Na primer: gradbeni material, ki ne ustreza; neustrezna razdalja med posameznimi zgradbami; požarni zidovi, ki ne zadrže ognja in se lahko širi; močna temperatura, ki izžareva; odprta kurišča; preobremenjene in dotrajane električne instalacije in neustrezna skladišča za vnetljive tekočine itd.
Požarna preventiva zajema ukrepe, s katerimi vnaprej odstranimo oziroma preprečimo
pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki bi lahko povzročile požar.
Da to dosežemo, ni potrebno veliko napora in tudi ne finančnih sredstev. 'Potrebna je odgovornost, redoljubnost in pripravljenost vsakega posameznika, da prispeva k lastni in družbeni varnosti.
Nekaj preventivnih ukrepov:
Poskrbimo za čistočo na delovnih mestih. To je osnova za pozitivno oceno naše požarne preventive.
Obilica odpadkov vnetljivega prahu, nepravilno odložene mastne krpe in čistilna volna, razmetan embalažni material in drugo predstavlja stalno nevarnost za nastanek in širjenje ognja.
Imejmo na delovnih mestih le tolikšno količino vnetljivih tekočin, lakov, topil in razredčil, kolikor jih trenutno potrebujemo, v priročnih skladiščih pa le enodnevno zalogo.
Uredimo skladišča in skladiščno blago po predpisih in navodilih. Slabo uskladiščeno blago pospešuje širjenje ognja, gasilcem pa otežkoča hitro in uspešno intervencijo.
Pregledujmo, čistimo in redno vzdržujmo kurilne in svetilne naprave, ki predstavljajo stalno požarno nevarnost. V bližino le-lteh ne postavljamo gorljivega materiala.
Nadzirajmo in stalno mažimo ležaje in druga mesta, kjer lahko pride do povečanega trenja, toplote in s tem vžiga.
Takoj obvestimo predpostav-
Z uvedbo denarja se je naturalna oblika varčevanja spremenila v denarno. S tem pa so za varčevanje nastopile široke možnosti. Ko se je denar uveljavil kot plačilno sredstvo, so se pojavile tudi prve ideje o potrebi varčevanja, pa tudi zamisel o ustanavljanju specializiranih ustanov za zbiranje prihrankov.
Hranilniška misel sega daleč nazaj v preteklost, saj je še pred več kot 360 leti Francoz Huegas Delestre nakazal potrebo po organiziranem varčevanju prebivalstva. Leta 1778 so v Hamburgu ustanovili splošno preskrbovalno ustanovo, ki je v svojih pravilih poudarila, da je »ustanovljena za dobro marljivih oseb obeh spolov, kajti tudi majhni prihranki v hudih časih veliko pomenijo, z nekaj obrestmi pa še več. S svojo marljivostjo in varčnostjo naj tako koristijo sebi in državi ...«
Ob koncu 19. stoletja so hranilnice različnih dežel začele navezovati medsebojne poslovne stike. Leta 1924 pa so v Milanu ustanovili mednarodni institut za varčevanje. Takrat so sklenili: »31. oktober naj bo vsako leto praznik varčevanja po vsem svetu, da bi se z ustno in pisano besedo širila načela in ideje varčnosti.«
ljene o vsakršnih okvarah in pomanjkljivostih na električnih instalacijah. Sami pa pred tem izklopimo tokokrog. Zaradi zlomljenih izolacijskih delov, poškodovanih stikal, vtičnic in drugih elementov, poškodovane izolacije vodnikov, raznih improvizacij, krpanja varovalk, itd. pride da kratkega stika, ta pa je najpogostejši vzrok požarov, ki jih povzroča elektrika.
Bodimo izredno previdni pri delu z varilnim aparatom. Pred-no pričnemo z varjenjem ali rezanjem se prepričajmo, da v bližini ni materiala, ki bi se lahko vžgal.
Ne zanemarjajmo gasilnih sredstev in naprav. Naj bodo vedno na svojem določenem in lahko dostopnem mestu, kajti v nasprotnem so brez vrednosti.
Pomembna stvar v požarni preventivi je vprašanje lastne požamo-varnostne vzgoje. Da bomo varni pred požari, ki bi jih lahko namerno s svojim napačnim ravnanjem povzročili sami, moramo biti dobro požar-no-vamostno vzgojeni. Ne upoštevajmo navodil in predpisov sa-takrat, ko smo pod nadzorstvom. Požarna varnost mora postati del nas, na delovnem mestu, doma — skratka povsod.
Naslednje ilustracije nas opozarjajo na vrsto nevarnosti in pomanjkljivosti, ki ogrožajo delo naših rok zato, ker ne skrbimo pravočasno za red in čistočo na delovnih mestih, delavnicah in v okolici.
Zgodovinsko dejstvo je, da se z delom ustvarja vrednost in da se z varčevanjem ustvarjena vrednost čuva in pomnožuje. To pomeni, da je bogastvo posarnea ne gospodarske celice, vsega naroda in vsega človeštva posredno ustvarilo varčevanje, zato ni slučaj, da posvečajo veliko pozornost varčevanju že v kapitalističnih državah, posebno pa še v državah s socialistično družbeno ureditvijo.
Varčevanje razvija pri človeku občutek zmernosti in ga usmerja na bolj urejeno življenje. Vsak varčevalec je nasprotnik razsipništva in se ne zadolžuje lahkomiselno. Varčevanje uči človeka skromnosti, odpovedovanja sedanjih zadovoljstev v korist bodočih potreb. Ko se človek odloči za varčevanje, razvija v sebi občutek nesebičnosti. Varčeval namreč ne bo samo zase, ampak tudi za blaginjo svojih bližnjih.
Vsakdo, ki ima prihranek na hranilni knjižici, občuti določeno neodvisnost, samostojnost, samozavest, občuti določeno varnost v življenju in delu ter brezskrbno gleda v bodočnost.
Z vidika družbene skupnosti varčevanje dopolnjuje družbeno akumulacijo, ker se preko bančnega sistema ponovno vrača v gospodarstvo, doprinaša razvija-
NAŠA
PRIZADEVANJA
V	LETU VARSTVA OKOLJA
Nikogar ni med nami, ki ne bi užival ob pogledu na čiste reke, jezera, potoke, ki se ne bi z užitkom sprehajal ob čisti morski obali, ki ne bi s polnimi pljuči vdihaval svežega, čistega zraka. V letih po vojni smo s pretirano željo po industrializaciji zanemarjali vprašanja varstva okolja in neodgovorno nerazmiš-Ijajoč o pogubni usodi spuščali v čista jezera, reke, potoke, morja strupene odplake in druge nečistoče. Tovarniški dimniki z neurejenimi čistilnimi napravami bruhajo dnevno v ozračje na tone prahu in strupenih plinov, zdravju škodljivih, ki sedajo na naše domove, travnike, polja in polnijo naša pljuča. Mogoče smo se v zadnjem trenutku zavedeli, kako močno smo porušili naravno ravnotežje. Tako stanje kar vpije po ostrih ukrepih za sanacijo. Zato je zadnja zakonodaja in letošnja akcija za varstvo okolja pomemben in odločilen korak, da popravimo, kar je bilo zamujenega.
Tudi v Tovarni verig nastajajo kot posledica proizvodnega procesa odpadne škodljive snovi, ki bi ob nekontroliranem izpuščanju, odlaganju onesnažile okolje. Srečujemo se z odpadnimi vodami iz galvanike, z odpadnimi mazalnimi olji, emulzijami, odpadnim solmi, dimnimi plini in še bi lahko naštevali.
S posemnimi postopki nevtralizacije ali z ustrezno pripravo teh snovi za nadaljnjo predelavo ali sežigom naredimo te snovi naravi in človeku neškodljive. Da bi vse to lahko izvajali, je potrebno precejšnje število kemijskih preskusov in intenzivno delo v primernem laboratoriju. Dolgo smo razmišljali o potrebi kemijskega laboratorija in končno se nam je uresničila želja, da smo si tak laboratorij uredili v doslej neizkoriščenem prostoru v novem prizidku verigarne. Osnovna oprema laboratorija je naslednja: analitska tehtnica, sušilnik, birete, vodne kopeli, čaše, ek-stratorji itd. Potrebovali pa bi tudi Spektrofotometer, ki ga zaenkrat še nimamo. Vse te naprave, čeprav skromne, nam omogočajo analize odpadnih vod, olj, pralnih sredstev in s tem v zvezi določanje potrebnih kemijskih postopkov za nevtralizacijo le-teh
V	kratkem času je bilo nemogoče strokovno obdelati to obsežno področje, vendar prvi poskusi dela v laboratoriju kažejo na to, da se bomo tem nečistočam lahko uspešno zoperstavili, seveda z discipliniranim upoštevanjem predpisanih postopkov.
S tem, ko sami opravljamo kemijske analize, smo prihranili izdatke, ki niso majhni, za opravljeno delo zavoda za socialno medicino in zdravstveno varstvo na tem področju.
S tem je tudi naša delovna organizacija, ki ni tako bistven onesnaževalec okolja, dala pomemben prispevek k veliki akciji v letošnjem letu.
Marjana Melink
nju proizvodnih sil, pospeševanju proizvodnih procesov in ustvarjanju pogojev za materialni in kulturni napredek družbe.
Prav v naši socialistični družbeni ureditvi je treba posvečati veliko pozornost v vzgoji varčevalne zavesti posameznika. Kdor se namreč ni naučil varčevati s svojim premoženjem in dohodki, ta tudi ne bo imel pravilnega odnosa do družbene lastnine.
Mednarodni institut za varčevanje je ob svoji ustanovitvi 1924 objavil naslednji razglas:
Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti h blaginji, napredku in dostojanstvu vsakega posameznika.
Varčevanje naj resnično postane navada, potreba in vrlina vsakega člana naše družbene skupnosti.
Združenje poslovnih bank in hranilnic SRS
V primeru ognja odpadni material pospešuje požar. Dostop do lesenega skladišča ni prost in v primeru požara je hitra intervencija nemogoča
Tečaj za vodje dvigal
Vitomir Rems, varn. ing.
Pri izvajanju 'investicijske politike smo v zadnjih 3 letih v naši OZD posvetili veliko pozornosti problematiki notranjega transporta v posameznih delavnicah. Nabavili smo večje število dvigal z večjo zmogljivostjo ter v ta namen namenili precejšnja finančna sredstva. Zavedali smo se, da je potrebno čimprej olajšati naporno delo delavcev pri prenašanju težjih bremen in jim zagotoviti ustrezno stopnjo varnosti.
V zadnjem obdobju je bilo v tovarni mohtiranih le 5 težjih dvigal, danes pa se je to število povečalo na 16. Poleg tega pa ne smemo prezreti, da imamo za lažje delo pri transportiranju tudi večje število manjših dvigal.
Od nadzorniške službe za dvigalne naprave iz TOZD vzdrževanje smo dobili podatke o vzrokih napak, ki se pojavljajo pri dvigalih in pri upravljanju z njimi. Zvedeli smo, da je vzrok mnogih napak prav v nezadostni poučenosti kadra, ki jih upravlja. Da bi preprečili te napake in delavce pravilno poučili o pravilni in vami rabi dvigal ter njihovem vzdrževanju, smo organizirali 8-umi tečaj za vodje dvigal.
Po končanem tečaju bodo udeleženci tečaja opravili teoretični in praktični preizkus znanja. Za uspešno opravljeni preizkus bodo prejeli potrdila za vodjo dvigala.
Na koncu pa naj omenimo še naslednje: Delavcem večkrat ni dovolj jasno razumljivo, kakšne so pravzaprav njihove obveznosti glede izobraževanja, ki ga organiziramo v različne namene v delovni organizaciji. Po samoupravnem sporazumu o varstvu pri delu je v določilu 64. člena konkretno predpisana obveznost delavca glede njihovega izobraževanja. Ta obveznost se glasi: dolžnost delavca je, da izpopolnjuje znanje iz varstva pri delu in se udeležuje vseh oblik dopolnjevanja izobrazbe s tega področja (predavanja, sestanki, seminarji), ki so določeni kot obveznost.
Nesreče pri delu
V septembru se je ponesrečilo osem delavcev, ali štirje več kot lani v istem mesecu. Ponesrečili so se:
čizmič Nada, Murčec Albin, Kodrič Peter, Pogačar Ivica in Ažman Breda — vsi iz Verigarne, Novak Drago dz Vzdrževanja ter Kunstelj Anka in Kalajdžič Dragica iz komercialnega sektorja.
Iz evidence SVD
Nova organizacija bank
V avgustu je Ljubljanska banka, podružnica KTanj, organizirala javno razpravo o prihodnji organiziranosti bančnega sistema na Gorenjskem. Do konca septembra so imele temeljne organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, interne banke, ter druge samoupravne organizacije in skupnosti možnosti dati pripombe.
Na svoji seji v oktobru je Poslovni odbor Ljubljanske banke enote Radovljica pripombe usklajeval in predlagal samoupravni sporazum o združitvi v temeljno banko Gorenjske ter statut. Po tem sporazumu se bodo vse TOZD, samoupravne interesne skupnosti združile v Temeljno banko Gorenjske z namenom, da uresničijo nekatere skupne interese pri opravljanju denarnih, kreditnih in drugih bančnih poslov.
Organi upravljanja banke bodo: zbor banke, svet deponentov, svet varčevalcev in zbor udeležencev samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev v posebne namene. V zboru banke bodo zastopani delegati članov barke, deponentov in varčevalcev. Iz vršiilni organ bo še vedno ostal poslovni odbor, ki bo odločal o kreditih za vsa področja in o drugih zadevah v zvezi z vrednostnimi papirji.
Na Gorenjskem bi imeli torej Temeljno banko Gorenjske, 'ki bi spadala v združeno banko — Ljubljanska banka Ljubljana. V novi Gorenjski banki s sedežem v Kranju, bo organizirano pet poslovnih enot: eJsenice, Radovljica, Kranj, Škofja Loka in Tržič, ki pa lahko organizirajo za opravljanje svoje dejavnosti še ekspoziture, agencije in blagajniška mesta.	MK
31. oktober svetovni dan varčevanja
6 — VERIGA
Opredelitev minulega dela
že nekaj let se govori in piše o načinu uveljavljanja minulega dela. Zakon o združenem delu daje temu vprašanju posebno mesto in vlogo.
Pri zvezni skupščini je imenovana posebna komisija, ki ima nalogo ugotavljati, kako se uresničuje zakon o združenem delu. Ta komisija in pa zvezni svet za vprašanja družbene ureditve sta se odločila izdelati osnove, ki bodo služile za pripravo zakona o minulem delu. Posebna delovna skupina, ki pripravlja osnutek tega zakona, bo največ pozornosti posvetila prav tistemu delu minulega dela, ki se pojavlja v združenem delu kot prihodek oziroma dohodek.
Kdaj bo osnutek zakona zrel za javno razpravo, še ni mogoče reči, saj bo treba prej razčistiti mnoga vprašanja. V tej zvezi ni nepomembno tudi vprašanje, kaj že upokojeni delavci lahko pričakujejo in terjajo od dohodka, ustvarjenega z minulim delom. Prav to vprašanje je za oblikovalce novega pokojninskega sistema, ki se tudi pripravlja, osnovno, saj mora bodoči sistem temeljiti na ustrezni opredelitvi in uveljavitvi minulega dela.
N. B.
4553...
Stane Cotelj
Kazalo je, da bo 14. avgust lep dan. Vstali smo zgodaj, vendar nas je sonce že prehitelo. Čeprav so žarki oblivali šele vrhove gora, smo se podali na delo s takšno zagnanostjo, kot bi bili sredi dneva. Pa kaj se ne bi. Pred nami je bilo namreč težko pričakovana »evropska turneja«, na katero smo se pripravljali polnih 14 dni. Star, skorajda dotrajan rdeč »1300« je bil naložen do vrha in okrog in okrog oblepljen z belim izolirnim trakom, s katerim smo izpisali imena glavnih evropskih mest, skozi katera smo nameravali iti. Še zadnji posnetek in že smo bili na poti. Razpoloženje je bilo odlično, k čemur je svoj delež prispevala tudi glasba iz kasetofona, ki je bil priključen na akumulator, da ne bi porabili preveč baterij.
Poleg tega, da smo bili vsi štirje potniki Gorenjci, katerih glavna vrlina je varčnost, smo bili še študentje povrhu. Oba podatka skupaj dokaj dobro kažeta, kolikšna je bila naša finančna moč. Ni da bi govoril. Vendar korajža velja, čeprav je bencin treba plačati prav na vsaki črpalki ne glede na to, koliko poguma imaš. To vemo zdaj. Takrat, na začetku poti, se s takimi »malenkostmi« nismo ukvarjali. Ko bi se le! Konec potovanja bi bil potem lahko bolj »gala«. Pa ni bil. Zakaj ne, o tem pa na koncu.
Kratka formalnost v Ratečah in že smo drveli po sosednji Italiji. Trbiža ne bom omenjal, saj ga tako bolje poznate kot Kranj. Pa tudi dolina do Udin vam je znana. Morda bi veljalo omeniti, da so bile še dobro vidne posledice majskega potresa, čeprav so pridni in zgovorni Italijani nazidali že precej novih hiš.
Komajda smo prišli na prvo od tako opevanih italijanskih cest, že sem pritisnil plin do konca in nekaj trenutkov smo »šibali« več kot 140 km/h, kar je bila za častitljivo starega »1300« spoštovanja vredna hitrost. Nekje na meji, bi rekel. Teh nekaj trenutkov »nore« vožnje je bilo ravno dovolj, da smo prehiteli neki Fiat 127. Pomahali smo mu in mu s kretnjami in mimiko dali vedeti, da nas čudi, da vozi tako počasi. Italijan je zafrkavanje na srečo vzel le kot mladostno prešemost študentov — zanesenjakov. Kako to vem? Preprosto: še ne minuto zatem smo imeli prvi defekt in v trenutku, ko je počila guma, sem že vedel, da smo pozabili vzeti s seboj ključ za demontiranje koles. In tako smo poštopali prav prej opisanega dobrodušnega Italijana, ki je bil toliko prijazen, da je še celo sam zamenjal kolo, medtem ko smo ga mi štirje z velikim zanimanjem in več kot pozorno opazovali. In ni nam šlo v račun, da so Italijani včasih lahko tudi fašisti.
Sredi najhujše vročine smo se »pri-guncali« v Benetke, parkirali v 10. nadstropju parkirne hiše na avtobusni postaji in se peš podali po ulicah, pardon, pločnikih Benetk. Ulic tam enostavno ni, je pa precej vode, speljane v kanale, ki se kot pajkova mreža razpredajo po starodavnem mestu.
Benetke so vredne ogleda. Arhitektura in mostovi čez kanale so res nekaj poseb-
nega. Poseben je tudi promet — jahte, čolni in razne barkače se drenjajo kot na pravi asfaltni cesti. Drenjajo pa se tudi množice turistov vseh narodnosti, ki prihajajo sem prodajat zijala in zapravljat na veliko, za kar poskrbijo tudi Italijani kot vešči trgovci. Trgovin in trgovinic je nešteto, od vsepovsod pa silijo v obiskovalca kavbojke in kič, ki ga je na tone.
Prehodili smo skoraj cele Benetke, preplezali več deset mostov, se čudili in slikali, vmes pa kdaj pa kdaj kakšno stvar tudi kupili, med drugim tudi 4 m kruha, kajti bili smo že pošteno prestra-dani in komaj smo čakali, da pride noč in z njo večerja.
Vesele pojedine smo se lotili kakšnih 80 km od Benetk na parkirnem prostoru, kjer smo postavili šotor in posedli k obilni večerji. Omeniti je treba čarovniško sposobnost našega kuharja, ki je znal z jajci, ki smo jih imeli s seboj, delati čudeže. čeprav smo jih jedli tisti večer in potem še najmanj dvajsetkrat v naslednjih treh tednih, se jih nismo preobjedli. Vsakokrat so bili namreč za spoznanje drugače narejeni, a vedno okusni, čeprav je res, da smo bili mi tudi vedno na moč lačni in nam ni bilo dosti mar, kaj jemo. Naj že bo, kakor hoče, večerja je bila dobra, pa tudi tisto italijansko vino (naj živi poceni italijansko vino!), ki smo ga polokali na koncu, je bilo gladko tekoče, če že ne dobro.
Naslednje jutro nas je zalotilo že na pol poti do Genove. Severno Italijo smo želeli prevoziti čim hitreje, ker nas pokrajina, ravna, enolična in industrijsko onesnažena ni prav nič zanimala, pa tudi vreme se je skisalo in nekaj sto km smo rezali gosto meglo, ki ji niti ljubljanski smog ne bi mogel do živega. Da je bila mera polna, so nam Italijani vsak km avtomobilske ceste slano zaračunali in bolj ko smo plačevali, bolj smo verjeli, da so Italijani lahko tudi fašisti.
Razpoloženje smo si ohranjali na kolikor toliko dostojni ravni s petjem in kitaro. Res, da smo pregnali še tistih nekaj ptičev, ki so se v tako gosti megli upali letati, vendar smo vseeno laže zdržali do prvega sončnega žarka, ki je prodrl zoprno meglo prav pred spustom v Genovski zaliv.
V Genovo smo se spuščali nič manj kot 45 minut. Vseskozi smo se vozili po mestu, a šele po uri vožnje smo zagledali morje. Zdaj vemo, kako veliko in grdo zna biti milijonsko mesto. Kilometre in kilometre hiš od časa do časa preseka kak industrijski obrat ali rafinerija, potem pa spet hiše in hiše. Ulice prazne (bila je nedelja) in puste, parki zanemarjeni, pročelja hiš umazana od dima in nesnage, ki je je polno ozračje. Pristanišče pa ogromno, celo gigantsko. Prvič v življenju smo videli pravi tanker. Res je gromozansko dolg in v primerjavi z ostalimi ladjami nadnaravno velik. Ždel je v pristanišču, kot da bi vrvež majhnih ladij okrog njega pozabil nanj. Ždel in čakal, kot še mnogo drugih tovornih ladij. Zanimivo je videti pravo velepristanišče.
(Se nadaljuje)
POLETJE V VERIGI
Po končani osnovni šoli sem se morala odločiti za poklic. Ker nisem imela mnogo izbire, sem se odločila, da se vključim v kolektiv Tovarne verig. Po prvih vtisih mi ni žal, da sem v Verigi preživela del letošnjega polletja.
V avgustu sem bila dodeljena v vijačni obrat. Tam sem se spoznala z delom. Nisem si mogla predstavljati, kako se vrezujejo navoji. Kljub temu, da je mnogo hrupa od strojev, sem se v delo kar vživela. Ni me dosti motilo, da sem bila tudi nekoliko umazana. Delo me je zanimalo in opravljala sem ga z veseljem. Vsi v obratu so mi bili pripravljeni pomagati in mi svetovati. Bili smo kot ena družina in prav to me je navdušilo, da sem delu sledila z zanimanjem in se po svojih močeh kar najbolj trudila. Vem, da sem spoznala komaj del vsega, kar se v tem obratu dela in kako. Ni mi žal, da sem se odločila postati član delovnega kolektiva Tovarne verig, čeprav le za 20 dni med počitnicami.
Bile so tudi težave, katerih pa človek ne more takoj dojeti, in ostanejo v spomnu le lepi trenutki. Opravljati delo z veseljem in razumevanje s sodelavci, pa so dobri pogoji za vključitev v delovni kolektiv. Vse to pa sem kljub kratkemu času »poznala.
Za svoje delo sem bila tudi nagrajena z lepo vsoto denarja. Ta nagrada pa je dokaz, da je bil tudi kolektiv zadovoljen z mojim prvim poletjem v njihovi sredini.
Irena Ostroško
Bili smo v Libojah
Konferenca OOS je v letošnjem letu pripravila tri strokovne ekskurzije. Dvakrat v Železarno Jesenice in enkrat v kemično tovarno Liboje pri Celju. Za ogled železarne je bilo veliko zanimanje, medtem ko za Liboje malo manj, saj nas je bilo le 42.
6. avgusta zjutraj smo se zbrali pred Tovarno verig in se z avtobusom odpeljali proti Celju. Ustavili smo se na Trojanah, saj je okrepčilo mnogim pošteno teknilo. Kmalu smo se odpeljali proti Libojam, kajti ob osmih zjutraj bi bili radi pred njihovo maloprodajno trgovino. Vedeli smo namreč, da je veliko povpraševanje po njihovih izdelkih. Res je bilo že precej ljudi pred nami, toda vseeno smo prišli na svoj račun. Kupovali smo razne posode, vaze, lončke, pepelnike, krožnike in podobno po zelo ugodni ceni, 30 % ceneje kot drugod. Tu smo pustili preko 800 tisoč starih dinarjev.
Okrog desetih smo stopili tudi v njihovo tovarno, kjer je zaposlenih okrog 500 ljudi, pretežno žensk. Tovarna je sestavljena iz treh TOZD, in sicer: granit, keramika, ploščice in seveda DSSS. Surovine uvažajo predvsem iz češke, izdelke pa izvažajo večinoma na zahodno tržišče. Imajo še nekaj delovnih mest, kjer še vedno delajo ponoči.
Najlepši pogled se je nam nudil na konou ogleda v njihovem skladišču gotovih izdelkov, namenjenih za izvoz. Paleta čudovitih izdelkov in barv nam bo še zelo dolgo stala v spominu.
Po ogledu nas je že čakalo kosilo v hotelu »Savinja« v Laškem, kjer so nas odlično postregli. Zadovoljni smo se napotili na kopanje v zdravilišče Laško. Kar prehitro sta minili ti dve uri kopanja, saj sta v bazenu skrbela za dobro voljo tov. Ješe in tov. Rez-
ka. Bred našim odhodom iz Laškega smo se poslovili od naše bivše sodelavke tov. Tavčar Francke, ki je bila ravno takrat na okrevanju. Zadnja postaja je bila zopet kot navadno na Trojanah, kjer smo se ponovno okrepčali z dobro znanimi krofi.
Izlet oziroma ekskurzija je bila vsestransko uspešna. Takih enodnevnih izletov po naši republiki si še želimo.
V. Hozjan
Ali jih poznate tovariši? — Pojasnilo
V članku »Ali jih poznate tovariši?«, ki je bil objavljen v zadnji številki Verige oziroma pri zbiranju dokaznega gradiva, je prišlo zaradi nepoznavanja in nedoslednosti fotografa do neljubih' pomot. Posnete so bile štiri slike, ki pa 'bi prišle bolj v poštev železničarjem v zvezi s prehodom čez progo, kot nam. Na teh slikah ne gre za ljudi iz naše tovarne (dve Sta bili objavljeni), čeprav je eden od njih od tam prišel z vrečko v roki (!). četrti pa je delavec iz TOZD Industrijska oprema, ki je bil tisti dan v bolniški in ne nosi alkohola, temveč mavec — na roki namreč.
Vsem tem se opravičujemo za pomoto.
Uredništvo
Šport v SŽ
V soboto, 17. 9. 1977, so letošnja prvenstva Slovenskih železarn zaključili tudi nogometaši, odbojkaši, strelci, plavalci in šahisti. Ta dan je bilo namreč na Ravnah prvenstvo SŽ v teh disciplinah. Organizator, komisija za športno rekreacijo Železarne Ravne, je tekmovanje kljub slabemu vremenu dobro izpeljala. Sicer pa, dež je motil samo nogometaše, vsi ostali pa so nastopili v zaprtih športnih objektih. Seveda so v vseh disciplinah, razen v ženski odbojki sodelovali tudi športniki Verige. Pa poglejmo na kratko, kako so potekala posamezna tekmovanja.
NOGOMET
Nastopilo je 6 ekip, ki so bile razdeljene v dve predtekmovalni skupini. Našim je žreb določil skupino, kjer so igrali s Plamenom in Železarno Štore.
V prvi tekmo so Štorčani brez težav premagali Kroparje z rezultatom 3:1. V drugi tekmi Veriga : Plamen so naši ves čas imeli terensko premoč, sodnik pa je razveljavil celo 3 gole. Nazadnje so naši z enajstmetrovko le zabili gol. Rezultat 1:0 za Verigo. V tretji odločilni tekmi so bili štorčani tudi za naše premočan nasprotnik. Tekmo smo izgubili z rezultatom 2:1.
Ekipa Verige se je nato z Ravenčani pomerila za 3. mesto. Rezultat 1:0 za Ravne. Gol je padel tik pred koncem tekme.
V	borbi za prvo mesto sta železarni Jesenice in štore igrali neodločeno 0:0 tako, da je ekipa iz štor osvojila prvo mesto šele po streljanju enajstmetrovk. Rezultat 11:12.
Tekmovanje samo je bilo precej naporno. Ekipa Verige je tako igrala 3 tekme zaporedoma. Fantje so bili tako skoraj polne 3 ure na igrišču, to pa je preveč tudi za dobro treniranega športnika. Vrstni red: 1. Železarna štore, 2. Železarna Jesenice, 3. Železarna Ravne, 4. Veriga Lesce, 5. Žična Celje, 6. Plamen Kropa.
ODBOJKA
Odbojkarski turnir je potekal v znamenju Ravenskih odbojkarjev. Ekipa Verige je bila zbrana na hitro, tako da smo nastopili berz upov na kakršenkoli uspeh.
V	predtekmovalni skupini smo igrali najprej z ekipo železarne Jesenice, nato pa še s Plamenom. Obe tekmi je ekipa Verige gladko izgubila z rezultatom 2:0. V borbi za 5. mesto pa so se naši pomerili z ekipo Žične iz Celja. Tokrat je bil boj enakovrednejši. Veriga je tekmo odločila sebi v prid z rezultatom 2:0 (15:9, 15:13). V finalni tekmi so Ravenčani premagali Jeseničane 2:0 (2:15 in 4:15).
Vsekakor bi lahko v Verigi sestavili kvalitetnejšo ekipo, vendar so prav odbojkarji tokrat pokazali (od vseh) največjo neresnost. Pred tekmovanjem smo dvakrat rezervirali za trening telovadnico v Osnovni šoli Lesce. To, da so na prvi
trening prišli trije, na drugega pa en sam odbojkar, pove vse.
Vrstni red: 1. Železarna Ravne, 2. Železarna Jesenice, 3. Plamen Kropa, 4. Železarna štore, 5. Veriga Lesce, 6. Žična Celje.
PLAVANJE
Po enoletnem premoru je bilo letos v okviru SŽ zopet na sporedu plavanje. Plavalnega tekmovanja se je naša ekipa udeležila z večjimi upi. Pa tudi doseženi rezultati kažejo na precejšnjo izenačenost ekip. Poglejmo uvrstitve naših. Mandeljc je v kategoriji do 30 let na 100 m prosto zasedel 3. mesto. V svojih starostnih kategorijah na 50 m prosto sta s precejšnjo prednostjo zmagala Cilenšek in Kokalj. V prsnem slogu so bili naši manj uspešni. V svojih starostnih kategorijah je Mandeljc zasedel 4., Jelenc 6., Marolt in Janša pa 7. mesto. V štafeti 4 ^ 50 m prosto pa je štafeta Verige zasedla 3. mesto.
Vrstni red: 1. železarna Ravne (38), 2. Železarna Jesenice (22), 3. Veriga Lesce (19), 4. železarna štore (12), 5. Plamen Kropa (1).
STRELJANJE
Največ, kar 7 ekip, se je prijavilo za tekmovanje v streljanju. Ekipo so sestavljali po 4 tekmovalci. Posamezniki so imeli 10 poskusnih in 30 strelov za oceno. Med posamezniki so si vidnejša mesta razdelili strelci vseh treh železarn. Od naših strelcev je najboljši Lotrič Franc, ki je z 249 krogi zasedel 11. mesto. Našo ekipo so sestavljali še Lunar, Janškovec in Lotrič Ivan.
Vrstni red: . železarna Ravne (1050), 2. železarne štore (1018), 3. železarna Jesenice (1000), 4. Veriga Lesce (966), 5. Žična Celje (937), 6. Tovil Ljubljana (902), 7. Plamen Kropa (431).
ŠAH
V šahu se je med seboj pomerilo 5 ekip. Tekmovanje je bilo ekipno, ekipo pa so setavljali 4 tekmovalci. Vsak igralec je imel po 20 minut igralnega časa v vsaki partiji. Kvalitetno so nekoliko odstopali šahisti domačinov in Jesenic. Slednji so na koncu s točko prednosti osvojili tudi prvo mesto. Naši so bili solidni, saj so zasedli 3. mesto.
Vrstni red: 1. železarna Jesenice (14), 2. Železarna Ravne (13), 3. Veriga Lesce (7), 4. železarna štore (5), 5. Plamen (1).
Srečanja športnikov SŽ so bila tako za letos zaključena. Prireditelj je ob koncu poudaril, naj bi tak značaj športnih prireditev v okviru SŽ obdržali tudi v bodoče. Gorske izlete in športne prireditve organiziramo skromno in dostojno, brez potrate družbenih sredstev. Igre pa obenem širijo medsebojno poznanstvo, razvijajo tovarištvo in prinašajo., nova spoznanja.
Franci Vovk
OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU
V soboto, 24. septembra, je bilo v telovadnici Osnovne šole v Lescah občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu za leto 1977. Pod pokroviteljstvom OZTK in športne komisije pri Občinskem sindikalnem svetu je tekmovanje organiziral NT klub Lesce. Tekmovanje je bilo organizirano za ženske v dveh, za moške pa v treh starostnih kategorijah.
Začetek tekmovanja, ki je bil napovedan za 3. uro popoldne, se je precej zavlekel. Med tekmovalci je bilo na račun organizatorjev izrečenih precej pikrih. Vendar je vsaj toliko kot organizatorji kriva tudi neresnost prijavljencev. Za tekmovanje se je zopet prijavilo veliko število tekmovalcev in tekmovalk, nastopila pa je le dobra polovica. Kot običajno je bilo tako tudi z ekipo Verige. Prijavilo se je 32 tekmovalcev, nastopilo pa jih je le 16. Na občinskih sindikalnih tekmovanjih od prijavljenih nihče ne pričakuje ne vem kakšnih rezultatov, saj so to res le tekmovanja, ki imajo predvsem rekreacijski značaj. Toda, če se za tekmovanje nekdo prijavi, je edino kar se pričakuje od njega, da se tekmovanja vsaj udeleži.
Pa poglejmo, kako so v posameznih kategorijah nastopili naši predstavniki. Med ženskami do 27 let je nepričakovano zmagala naša predstavnica Breda Ažman (verigama). Res razveseljivo, saj so dosežena prva mesta v ženski konkurenci na občinskih sindikalnih prvenstvih za ekipo Verige res redka. Ptiček Mojca je v isti starostni kategoriji zasedla 9. mesto.
Med moškimi v kategoriji do 27 let je bila močna konkurenca. Od naših predstavnikov je bil najboljši Franci Hrovat, ki je zasedel 9. do 15. mesto. Isto mesto je v konkurenci od 27 do 40 let zasedel Cilenšek Alojz.
Več uspeha je bilo za ekipo Verige v konkurenci moških nad 40 let. Miha Vidic je ponovil lansko uvrstitev in zasedel drugo mesto, z malo več športne sreče pa bi bil lahko celo prvi. Dobra sta bila tudi Janez Kozamernik, ki je bil peti, in Jože Ravnik osmi.
Ker so bili rezultati že objavljeni na oglasni deski, poglejmo samo ekipne uvrstitve:
Ženske ekipno: 1.—2. Elan, LIP Bled (29), 3. Vezenine (27), 4. Iskra Otoče (24), 5. Veriga (23).
Moški ekipno: 1. Elan (100), 2. Iskra Otoče (89), 3. Veriga (46), 4. Vezenine (29), 5. LIP Bled (23).
Ekipno skupaj: 1. Elan (129), 2. Iskra Otoče (113), 3. Veriga (96), 4. Vezenine (56), LIP BLED (52).
Tekmovanje v namiznem tenisu je bila 8. športna disciplina v okviru občinskih sindikalnih prvenstev. Upoštevajoč vse discipline je v tekmovanju za najboljši športni kolektiv v občini Radovljica Elan še povečal vodstvo in z 879 točkami premočno vodi. Na drugem mestu je še vedno Veriga, vendar s 661 točkami, le za dve pred tretjeuvrščeno Iskro iz Otoč. Torej je vrstni red, upoštevajoč 8 do sedaj organiziranih prvenstev, naslednji:
1. Elan Begunje 879 točk, 2. Veriga Lesce 661 točk, 3. Iskra Otoče 659 točk, 4. Vezenine Bled 642 točk, 5. LIP Bled 383 točk, itd.
Franci Vovk
NAGRADNA KRIŽANKA
				"Primožič Zdravko	Enaka vokala	Vre bi valeč S kan d i'-ha vije	Rimska 1000		Mesto na jugu Španije	t	Pal ko 'Polič folmer	
É j			■■Ml**				Metod. ( tfubk.)		Ameriško moško ime			
											Kisik	
I J L		Estonec										
stadion v Hudinpcšt Koior nasdduje				Velika pesnitev	Vrvi moški 5. črka					Nasprotje od «napačen"	Denarnica	
C									Poljska Vnovčen			13.,21- in 6 črka
Mealcr v Makedo• nifi					Nemčija		Pomlad. mesec					
					Kazalni zaimek		Kisik					
Avstrijo.		Soglasnik		TOZD v TVL				Večanje Jgralec.' Vlado				
		S portnik		3zdeloval, ledu								
Opom							Javorniške Maroga					
fta L k e pri plugih					Junak iz 1001 noči E ban							Norveška
Območje. p-ocl vladarjen										Veznik Jme črke 5		
4. in Z. Sanrtoola-snik			'Prebivalec Abed ni je									T os for
Sesto, vil T. M.	Tona.		'Racman						Slovensko avtobusne "podjetje			
NAGRADE: 150, 100 IN 70 DIN. REŠITVE SPREJEMAMO DO 2.11. ’77
Za križanko, ki je bila objavljena v številki 9 našega glasila, smo dobili 44 rešitev. Nagrade so dobili: prvo 150 din JURŠINIČ Anica, drugo 100 din ABRAM Nada — obe iz Skupnih služb in tretjo 70 din JELENC Stane iz TOZD Vzdrževanja. Večje število rešitev smo dobili iz TOZD Kovačnica po določenem roku in po že opravljenem žrebanju, ki niso mogle biti vključene v žrebanje. Prosimo, da rešitve dostavljate pravočasno!
Ali veste?
—	da je povprečna mesečna pokojnina (starostna, invalidska in družinska) upokojencev v Sloveniji od januarja do septembra letos znašala 2.808,75 din. Starostna pokojnina je bila v tem času 3.327,83 din, invalidska 2.567,07 in družinska 2.119,23 din.
—	da je Slovenija ena med redkimi deželami na svetu, kjer pride en zobozdravnik na 2.000 prebivalcev. S tem se ne morejo pohvaliti niti najbolj razvite evropske države kot so Švica, ZRN, Francija, Velika Britanija in druge. Ob tej spodbudni ugotovitvi pa imamo prav v Sloveniji najdaljšo čakalno dobo za popravilo ali izdelavo zob in črno prakso v zobozdravstvu, posebno v krajih, kjer je največ zobozdravnikov, kar nam ni ravno v ponos.
—	da so v TVL v letu 1923 (torej v prvem letu obratovanja tovarne), ko je bilo v tovarni zaposlenih 95 delavcev, izdelali 585 ton verig, (488 ton elektrovarjenih, 66 ton patent in 31 ton kovanih). Iz evidence, ki je ohranjena, se vidi, da so v tem letu imeli samo okoli 3% odpadka, delali so 25 delovnih dni na mesec, mesečna plača pa je znašala okoli 950 din v povprečju.
—	da so že zaključili dela na asfaltiranju ceste Jereka — Podje-Ije, Podnart — Lipnica in Gorje — Poljane. V teku pa so še delana obnovi ceste Krnica — Mrzli Studenec in priprave za gradnjo obvoznice v Radovljici in na Bledu.
—	da bo do konca letošnjega leta v dveh stanovanjskih blokih v Radovljici izgotovljenih in vseljivih 85 stanovanj, v katere se bo vselilo novih 85 družin. S tem stanovanjski problem ni rešen in mnogi prosilci bodo morali čakati na drugo priložnost.
—	da so baje v Sovjetski zvezi izdelali »atomski pihalnik«, s katerim lahko pošljejo smrtne žarke proti katerikoli točki na zemlji ali proti balističnim projektilom med poletom. To naj bi po trditvah ameriških strokovnjakov pomenilo, da Sovjeti s tem orožjem lahko v manj kot eni sekundi onesposobijo vse nasprotnikove zaloge atomskega orožja. Morda pa so te trditve izvedencev propagandno sredstvo za opravičilo izdelave nevtronskih bomb?
—	da imajo na j več je osebne dohodke v Jugoslaviji književniki in kritiki, na drugem in tretjem mestu so igralci in režiserji, po-klioni športniki in športni delavci, četrti so glasbeniki in pevci, peti odvetniki, šesti direktorji izven gospodarstva. Zdravniki so na sedmem, direktorji v gospodarstvu pa na osmem mestu. Sledijo inženirji, visokokvalificirani in kvalificirani delavci itd.
NAŠA AVTOMATSKA POSTAJA NADZORUJE OKOLJE
Rezultat večletnega usmerjanja dela na IJS v zvezi z varovanjem okolja je tudi avtomatska postaja, ki nadzoruje okolje — nekakšen elektronski stražar, ki neprekinjeno javlja, kaj se dogaja s človekovim življenjskim okoljem. Naprava že priteguje vse tiste, ki hočejo na področju svoje delovne organizacije ali pa kar cele regije vedeti, kaj se v njihovi Okolici v resnici dogaja. Mnogi hočejo imeti v rokah vsak trenutek »materialni dokaz« proti očitkom, s katerimi jih zasipajo občani, češ da zastrupljajo zrak 'in vodo bolj, kot to dovoljujejo predpisi.
Postajo, ki jo je mogoče za različne potrebe različno dopolnjevati, vodi mikroračunalnik.
Postaja omogoča tako delovnim organizacijam kot raziskovalcem zbrati številne hidrometeorološke podatke, podatke o kvaliteti zraka in voda. Te podatke je mogoče uporabiti bodisi pri ukrepih za varovanje okolja ali kot del podatkov pred pričetkom izgradnje kakega novega objekta.
Še posebej poudarjamo, da lahko ta postaja prav zaradi vgrajene elektronike sproti obdeluje vse sprejete podatke in jih posreduje dalje.
Postaja je zgrajena tako, da je mogoče nanjo priključiti teleprinter, luknjalnik traku, magnetno kaseto, analogne registrirne elemente in podobno za zapis podatkov na postaji ali pa jo vključiti v nadzorno omrežje
V Sloveniji imamo doslej že približno 40 različnih merilnikov za merjenje onesnaženosti. Podatke teh merilnikov sedaj obravnavamo in obdelujemo ročno. Z vpeljavo avtomatskih postaj in njih povezavo v nadzorno omrežje pa bodo že obdelani podatki o onesnaževanju okolja vsak trenutek na voljo vsem uporabnikom.
IJS
POPRAVEK
V seznamu neopravičenih izostankov za julij 1977, ki je objavljen na 7. strani VERIGE št. 9/77, se je vrinila napaka. Pretnar Branko iz TOZD Verigama je neopravičeno izostal od dela samo 20. 7. 1977 in ne še 21. 7. 1977 kot je bilo objavljeno. Za napako se opravičujemo.
Obenem se opravičujemo bralcem za tiskarsko napako pri objavljenem OGLASU na 2. strani VERIGE št. 9/77, ki je objavljen ločeno — v dveh delih.
OBVESTILO
Ljubljanska banka — PONEDELJEK in TOREK SREDA
ČETRTEK in PETEK
ekspozitura Lesce posluje za stranke: od 12.	— 18. ure
od 6.30 — 17. ure od 6.30 — 12. ure
Aktivnost
košarkarskega kluba
URNIK ŠPORTNE REKREACIJE ZA ČLANE KOLEKTIVA VERIGA
panoga	dan	čas		kraj
Telovadba — ženske	torek	18.30	— 20.00	Telovadnica OŠ Lesce
	četrtek	18.30	— 20.00	Telovadnica OŠ Lesce
Telovadba — moški	torek	20.00	— 21.30	Telovadnica OŠ Lesce
	četrtek	20.00	— 21.30	Telovadnica OŠ Lesce
Namizni tenis —	torek	18.30	— 21.30	Telovadnica OŠ Lesce
moški in ženske	četrtek	18.30	— 21.30	Telovadnica OŠ Lesce
Kegljanje	sreda	18.00	— 21.00	Kegljišče Grajski dvor
Drsanje	petek	20.00	— 22.00	Drsališče Jesenice
Umik velja od 1. oktobra 1977 dalje.				
AFORIZMI
—	Vsaka življenjska izkušnja se plača, tisti, ki imajo več sreče, pa dobe popust.
—	Zaman je biti priden kot čebela, če potem medved razdeljuje.
—	Vsak človek je problem za sebe, nekateri pa so se toliko afirmirali, da so postali še družbeni problem.
—	Z denarjem otovorjenemu oslu so odprta vsaka vrata.
—	Kultura in ovratnik niša isto, kot nista isto izobrazba in umska sposobnost.
—	Pridna gospodinja je najboljša gotovina.
—	Ni se treba bati smrti, ta vedno pride ob koncu življenja.
—	Kaj je izmenjava mnenj — če greš k šefu na razgovor s svojim mnenjem, vrneš pa se z njegovim.
—	V času, ko rešujemo problem varstva okolja, velja med drugim pravilo: čuvaj drevje, saj so na njem živeli naši predniki.
—- Kaj so sestanki — to so saržirne postaje za nerešene probleme.
V dobrih dveh letih svojega obstoja je klub zaživel v pravem športnem duhu in zato opravičuje svoj obstoj kot rekreacijski klub košarke.
Lani je nastopal v gorenjski rekreacijski ligi v spomladanskem, poletnem, jesenskem in zimskem času. Klub se je srečaval s problemi neresnosti igralcev, kot so neredni treningi in tudi s problemi dijakov zaradi izrednih in rednih študijev. Ne glede na probleme pa smo dosegli tudi nekaj lepih rezultatov, ki so bili že objavljeni v glasilu VERIGA. V košarkarski klub je bilo do danes včlanjenih največ 52 članov, trenutno pa je aktivnih 25 članov, v glavnem iz vasi, malo pa je članov naše delovne organizacije, kar pa seveda ni pohvalno. Od ustanovnega občnega zbora do danes je klub imel že pet razširjenih sej, kjer je reševal tekoče zadeve, sprejel pravila o delu in organiziranosti košarkarskega kluba. Na osnovi sprejetih pravil smo se tudi registrirali pri oddelku za notranje zadeve pri skupščini občine Radovljica. Prav tako smo uvedli evidenčne kartone z osebnimi podatki, z zadolžitvami posameznikov, s časom sprejema v članstvo in časom odhoda iz kluba. Izdali smo tudi 25 članskih izkaznic. Ker se
je košarka Gorenjske lige koncem leta 1976 razpustila, kakor tudi druge, je ZTKO Radovljica 23. marca ustanovila komisijo za košarko s centrom v Radovljici. Na razpis za košarkarsko ligo so se lahko včlanile telesno kulturne organizacije, kakor tudi mladinske, sindikalne in enote JLA. Tako se je v pravem času prijavilo osem ekip: Plamen Kropa A, TVD Partizan Begunje, Košarkarski klub Veriga iz Lesc, Plamen Kropa B, Radovljica, TVD Partizan Gorje, novo ustanovljeni klub Lectar 1822 Radovljica in Podnart.
Ker sta med tekmovanjem dva kluba odstopila, je Veriga odigrala 14 kol.
Vse tekme, odigrane doma, so se odvijale za Osnovno šolo v Lescah. Žal pa je bilo ponavadi zelo malo domačih navijačev, ki bi vzpodbujali naše igralce k večji borbenosti in boljši igri.
Ob tej priliki v imenu upravnega odbora košarkarskega kluba SŽ Veriga Lesce vabim vse ljubitelje košarke k sodelovanju. Lahko se udeležijo rednih treningov vsako sredo od 18. do 20. ure v telovadnici Osnovne šole Lesce.
Jože Hozjan
VERIGA je glasilo delovne skupnosti Slov. železarne — Tovarna verig Lesce. Ureja ga uredniški odbor: Janko S. Stušek, prof. — odgovorni urednik, Niko Bulut — glavni urednik, Marjana Kozamernik, dipl. oec. in Marjan Puhar. Fotografska oprema: Miha Polda. Tisk: Tiskarna Ljubljana.
Glasilo je po 7. toč. 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, prosto plačila prometnega davka.
SPORED
KINA
RADOVLJICA
KMEČKI PUNT, jugoslovanski barvni film, 4. in 9. 11. ob 19.30 uri
UČITELJICA IN MAFIJA, italijanski film, 5. 11. ob 18. uri, 6. in 8. 11. ob 20. uri
Film še ni določen, 5. in 7. 11. ob 20. uri, 6. 11. ob 18. uri
DOGODIVŠČINE MALEGA MIHCA, švedski barvni film, 6. 11. ob 16. uri
IZGUBLJENA ŽENA, španski barvni film, 10. 11. ob 20 uri,
12.	11. ob 18. uri
PRIDI, BOŠ VIDEL MOJO ŽENO, italijanski barvni zabavni film, 11., 13. in 15. 11. ob 20. uri
ZADNJI DNEVI POMPEJEV, italijanski barvni zgodov. film,
12.	in 14. 11. ou 20. uri, 13. 11. ob 18. uri
CARLI ČAPLIN, ameriški zabavni film, 16. 11. ob 20. uri
MEČ ZA BRANDOA, italijanski barvni pustol. film, 17. 11. ob 20. uri
KRALJ V NEW YORKU, angleški zabavni film, 18. 11. ob 20. uri, 20. 11. ob 16. uri
SREČNI OČKA OSMERO HČERA, izraelski barvni zabavni film, 19. 11. ob 20. uri, 20. 11. ob 18. uri
VERNA ŽENA, francoski barvni film, 20., 21. in 23. 11. ob 20. uri
BELE TRAVE, jugoslovanski barvni film, 22. in 25 11. ob 20. uri
POBEGNIL SEM Z HUDIČEVEGA OTOKA, ameriški barvni
pustolovski film, 24. 11. ob 20. uri
SANDOKAN — TIGER IZ MALEZIJE I. del, italijanski barvni pustolovski film 26. in 29. 11. ob 18. uri, 28. 11. ob 20. uri
IZPOVEDI ČISTILCA OKEN, angleški barvni film, 26., 27. in 29. 11. ob 20. uri, 27. 11. ob 18. uri
SANDOKAN — TIGER IZ MALEZIJE I. del, italijanski barvni pustolov. film, 30. 11. ob 18. in 20. uri