Državni zakonik
za
^aljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XIX. — Izdan in razposlan dne 21. aprila 1875.
55.
Postava od 24. marnja 1875,
° Majšilih, ki naj se dodelé podjetju železnice od Dunaja na Pottendorf do Dunajskega Novega
mesta.
8 privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tako :
Člen I.
Xladi se daje oblast, v ta konec, da se lokomotivni železnici: r0 od Dunaja na Inzersdorf do Pottendorfa in
^ °d Dunajskega Novega mesta na Ebenfurt, Pottendorf in Unter-Waltersdorf v Gramat-Neusiedl s krilom proti Neufeldu
potnem podjetji zedinita pod imenom: „Železnica od Dunaja na Pottendorf ih j naj8kega Novega mesta“, železnici pod a) imenovani prostost od dohodarine v ''plačilo kuponskih štempljev, kakor tudi od vsakega davka, ki bi se utegnil P ‘Jati s prihodnjimi postavami, na sedem (7) let, števši od 1. januvarja 1875 t>o a *5 dodeliti pod tem uvetom, da enakšna prostost od davkov in pristojbin, tia' |PU8tnem pismu od 23. avgusta 1869 (Drž. zak. st. 160) železnici od Du-jj , ga Novega mesta v Gramat-Neusiedl na petnajst let dovoljena svojo moč ° -t' brž kakor izteče gori omenjena sedemletna doba.
vaho
Člen II.
^ slučaji, omenjenem v členu I, sme se za železnico ondukaj pod b) imeno-'ki bode poenačena z železnico pod a), doba koncesije čez rok, ki ga 4 avlJa §. 7 v ukazu ministerstva za trgovino, obrtnost in javno zidovanje od j)0j8®ptembra 1854 (Drž. zak. st. 238), o dajanji koncesije za privatne železnice, 4^/ati tak<5, da se čas,veljavne koncesije obema črtama izteče se le devet-
sto, od 1. januvarja 1875 počensi.

28
Člen m.
Pričujoča postava pride v moč tačas, ko se razglasi; zvršiti jo naroča se ministru za trgovino in finančnemu ministru.
Na Dunaji, dne 24. marcija 1875.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Bauhaus s. r.	Pretiš s. r.
56«
Postava otl 28. marcija 1875,
s katero se z dopolnitvijo postave od 3. maja 1874 (Drž. zak. št. 54), o uvetih in dodelilih v gotovitev iokomotivne železnice od Opave do moravsko-ogerske meje o Tlarskem prehodu, čle°a
II in T te postave predrngačujeta.
8 privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem takč:
§• I-	I
S premeno in dopolnitvijo postave od 3. maja 1874 (Drž. zak. št. 54);'. uvetih in dodelilih v zavarovanje Iokomotivne železnice od Opave na Sul*1 in Novi Jičin do moravsko-ogerske meje o Vlarskem prehodu, preklicujeta £ člena II in V te postave.
Na njuno mesto prideta naslednja, dozdanjim številom primerna člena:
Člen II.
Podeljujoč koncesijo sme so za lokomotivno železnico od Opave z ene stra čez 8uhi dol in Novi Jičin do moravsko-ogerske meje z gledjo proti Trend z druge strani do državne meje v stik s pruskim železnocestnim omreži z gledjo proti Ratiboru od države zagotoviti poroštvo letnega čistega do l0 z razdolžnino vred v maksimalni vsoti od 51.800 (eden in petdeset tisoč osem " ^ goldinarjev avstr, veljave po čez v srebru od milje za ves čas koncesije, tak° če bi letni čisti dohodek ne dosegel zagotovljene vsote, dopolni manjek di'^a uprava, vendar samo do gori povedane maksimalne vsote.
Poroštvo čistega dohodka je ustanoviti na podlogi izkazanih resničnih 1 kov dela, s troski za nabavo denarjev in interkalarnimi obrestmi vred.
Titres za ta kos sme se še le tedaj oddati, kadar so izpolnjeni uveti, ° začne delo.	^
Stavbe, katorc je moravsko-slcška osrednja železnica na kosu Op*1'1 u Suhodolskem djanjsko izvedla, in gradivo, katero je omislila, in ki je »e t, smejo se, če se eno in drugo d A porabiti za novo železnico, prevzeti, pa »aj' vrednosti primerni njihovemu zdanjemu stanu, ki sc najde po cenitvi m ‘ ÿ|J)e trgovinsko ministerstvo pretehta tor glede vsote odobri, in samo ta vsota postaviti v račun o resničnih troŠkih cestnega dela.
Poroštvo čistega dohodka z razdolžilno vsoto vred od potrošenega kapitala ?a delo začne po primeri milj veljati tist dan, ko se odpre Opavsko-Novojičinski drugi kos od Novega Jičina do moravsko-ogerske meje pa začne Še le ko se začne vožnja tudi po kosu od moravsko-ogerske meje na Trenčin -trnovo, ter bode izdelana nepretrgana zveza železnocestna med Opavo, Tren-Srn in Trnovo.	F
Za potezo od Opave do avstro-pruske meje proti Ratiboru poroštvo začne 'S*° tako še le tedaj, ko bode kos na tujej zemlji dodelan ter nepretrgana železno-'e8tna zveza med Opavo in Ratiborom v službi.
Člen V.
Kos od Opave do Novega Jičina mora se v Šestih tednih od podeljene kon-začeti delati in zadnji čas v 2Va letih, od istega dne računeč dodelati in "k« službi izročiti.
L Pelo kosa Novega Jičina do ogerske deželne meje naj se še 1- začne, ko tp ° popolnoma gotovo, da se naredi železnica od moravsko-ogerske meje na ° V ^rnovo' ^ tem sijaji jo je 2*/2 leti po začetem delu izročiti javni
v pa izpolni to dolžnost, za to mora koncesijonar državni upravi dati primerno . ®čino, kakor ona določi. Ako se zgornja dolžnost ne izpolni, sme se izreči, J° kavcija zapala.
P ti priliki narejena opravila in pisma so prosta pristojbine in štemplja.
§• 2.
Za ta slučaj, ko bi se pokazalo, da se naprava v členu II omenjenih železnic (je| P0<telitvi koncesije ne more doseči, daje se vladi oblast, poprijeti se za zdaj an.|a Opavsko-Jičinskega kosa.
vei- ^ hi konec dovoljuje se vladi za leto 1875 kredita 3,000.000 gl. avstr. ‘Jave.
§. 3.
* l^uj°ča postava pride v moč tist dan, ko se razglasi; zvršiti jo naroča se lsh'ti trgovine in finančnemu ministru.
Punaji, dne 28. marcija 1875.
tVanc Jožef s. r.
''•»‘psiiers s. r.	Cltliimccky s. r.	■•reti* s. r.

28*
57.
Postava od 28. marcija 1875,
o uvetih in dodelilih v zavarovanje drugotne (sekundarne) železnice od mesta Loket (Laket)
k postaji Loketsko-Novosedelski.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Vladi se daje oblast, dajaje koncesijo za pravilno-široko drugotno železni60 od Loketskega mesta v stik z dovozno železnico, držečo od vitez Haiding00' jevega rudnika na kameno oglje do Loketsko-Novosedelske postaje Buštjegra0' ske železnice, oziroma do imenovane železnocestne postaje same, ako bi se porah'1 ali pridobitev te dovozne železnice za no y o podjetje po dogovoru ne dala dose01, za to železnico podeliti naslednja polajšila:
a)	Oprostitev od štempljev in od pristojbin vsem pogodbam, vlogam in drugi10 pismom v dobayo glavnice ter v delanje in opravo železne ceste do tistcg® časa, ko se prične vožnja;
b)	oprostitev od štempljev in od pristojbin ob prvi izdatbi delnic in predstve’ijj’ obligacij ter tudi začasnih (interimalnih) listov in od prosnčmščinc, ki hi J bilo plačati od kupljenih zemljišč ;
c)	oprostitev od dohodkarinc in od Štempeljskih pristojbin kuponom ter tj* od vsaeega davka, ki bi se morebiti postavil s prihodnjimi zakoni, na tri set let največ od dneva dane koncesije.
Zgoraj stoječa polajšila bodo v slučaji, če se dovozna železnica k Haiding0 jevim jamam za novo podjetje porabi ali kupi, zmisloma veljala tudi zastran dovozne železnice, kakor tudi zastran pogodeb, ki se sklenejo o ti porabi pridobitvi.
Člen II.
od
V členu I imenovana železnica mora se najpozneje v poldrugem lotih dneva dano koncesije računeč dodelati in javni službi izročiti.
Člen III.
Ako se bodo vlaki po železnici v tej postavi omenjeni samo z mak8"11^ hitrostjo od 12 kilometrov na uro vozili, daje.se vladi oblast, ne samo pri<le. dopustiti vso mogoče olajšave, temuč tudi, kar se vožnjo tiče, spregledovati varnostne nared be, prepisano v redu železnocestne vožnjo ali službe od 1 ' vombra 1851 (Drž. zak. od I. 1852 št. 1) in dotičnih dodatnih določilih v j# kolikor se z ozirom na manjšo hitrost bode trgovinskemu ministerstvu ssu® ’
se sme.

Se se vladi daje oblast, podjetje omenjene železnice odvezati dolžnosti J §• 68 reda železnocestne vožnje, oziroma v §. 10 lit. f) postave o dopuščanji Ze eznic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) izrečene, da so pošta zastonj v°zb kakor tudi dolžnosti osnovanih v §. 89 reda železnocestne vožnje z ozirom povračilo potroškov, ki jih policijsko in dohodarstveno nadziranje več napravi,
111 z ozirom na brezvračilno dajanje in vzdržavanje uradovnih prostorij.
Člen IV.
Visokost voznine za ljudi in blago podvržena je sledečim utesnitvam:
1.	Za odpravo potujočih med mestom Loketskim in postajo Loket-Novo-®edlo ne gme ge^ ak0 bodo samo enega razreda vozovi, od osebe čez 25 kr. jemati.
110 bi koncesijonar vpeljal drugega razreda vozove, to ima vlada moč, za višji razred dopustiti voznino, ki zgornjo jednico za 50 odstotkov največ prestopa.
2.	Glede na odpravo blaga po omenjenem kosu tarifa za vsakih 50 kilogra-0v ne sme prestopati vsote treh krajcarjev. Za kopano oglje, koaks, žito, mli-
?arsko blago, krompir, gnojivo, zidarsko in apnarsko kamenje pri polnih vozovih e postaviti znižano tarifo od 2'5 kr. največ.
,	3. Gledé postranskih pristojbin in drugih določil o vožnji naj veljajo zau-
azi dani za Buštjegradsko železnico.
ß Po izteku vsakih peterih gospodarstveuih let smejo se tarife pregledati, pri ®ier bode gledati, da se železnici primerni dohodki zagotové. Zoper koncesijo-. Jevo voljo naj se tarife vsakakor dotle ne znižujejo, dokler se ne primeri, da zGeznica v dveh gospodarstvenih letih zaporedoma vsaj po sedem odstotkov 'pravnega kapitala vrgla.
Člen V.
1 Popustna doba za železnico imenovano v členu I naj se postavi na devetič ^ 0l^ dne, katerega se začne vožnja. Ako se dovozna železnica držeča k laidinger-jevim rudnikom privzame k novemu podjetju, sme se določiti, da ^cesi.ja za to dovozno železnico mine še le z iztekom prej povedane dopustne ’ v e- v ostalem bode se pri ustanovitvi koncesijnih določil ozirati na to, kar ;o^a od 1. junija 1868 (Drž. zak. štev. 56) veleva o uvetih in dodelilih za kletje avstrijske severnozahodne železnice v toliko, kolikor to dopušča poseb-drugotne železnice, o kateri govori ta postava.
Člen VI.
Hjj . postava pride v moč tist dan, katerega se razglasi; zvršiti jo naroča se l8tru za trgovino in finančnemu ministru.
Na Dunaji, dne 28. marcija 1875.
Franc Jožef s. r.
^«i‘p.s|K‘pg s. r.	Cliliiinepky s. r.
58.
Postava od 28. marnja 1875,
o dajanji državnih ponapredščin predarelski železnici v založbo gospodarstvenih primanjkljajev
(manjkov).
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
Člen I.
Vladi se daje oblast, delničarski družbi c. kr. privilegirane predarelske železnice v založbo gospodarstvenih primanjkljajev dodeljevati ponapredščin (zajm°v/ v notah. Vendar te ponapredščine vsega skup ne smejo nikakor prestopa11 911.000 gl. v notah.
Člen II.
Maksimalna tarifa za vožnjo ljudi po predarelski železnici postavlja se eno osebo in miljo pri I. razredu na 36 kr., pri II. razredu na 27 kr., pri D razredu na 18 krajcarjev; z vozovi IV. razreda se ne bode več vozilo.
Delnice naj se dotle ne začno odplačevati, dokler bode kaj gospodarstveneg*1 primanjkljaja; tako prihranjeni znesek je v gospodarstveni račun med dohodk6 postavljati.
Člen III.
Gledč izročevanja v členu I omenjenih ponapredščin, gledč plačevanj* obresti od njih in odplačevanja ponapredščin samih naj zmisloma veljajo določi v členu II postave od 20. maja 1869 (Drž. zak. št. 91) postavljena za poroštvene ponapredščine predarelski železnici s to premeno, da bode v odplačilo ponaprc ščin v tem členu s kraja imenovanih v prvi vrsti, in to sosebno pred odplačil0 poroštvenih dolgov upox’abljati ves prebitek dohodkov.
Dokler torej v zmislu I pričujoče postave še kaj od državno uprave
danih
ponapredščin na dolg ostane, naj se ne zvršuje določilo člena II, točka 3 zg°rllJ v misel vzete postave, po katerem je treba samo polovico čistega zagotovi)en° letno vsoto presegajočega dohodka odštevati državni upravi v odplačilo od države prejete ponapredščine z obi'ostmi vred.
Člen IV.
Ta postava pride v moč tist dan, ko se razglasi ; zvršiti jo naroča se mio za trgovino in finančnemu ministru.
Na Dunaji, dno 28. marcija 1875.
istrn
Franc Jožef s. r.
59.
Postava od 28. marci ja 1875.
8 katero se predrugačuje in dopolnjuje postava od 6. maja 1874 (Drž. zak- št. 73) o napravi Pr°jektirane železnice lobomotivne od Steinacha na železnici z Gornjega Štajerskega na Šaleško in Tirolsko držeči mimo Äussee, Steg, Ischl, Ebensee, Àttnang, Ried v Andiesenhofen,
eventnvalno Schärding.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Člen I.
v
Oien II postave od 6. maja 1874 (Drž. zak. št. 73) spreminja se tak<5, da se določeno poroštvo državno sme zagotoviti ne samo za 20 let, temne za vseh ** let, dokler bode koncesija veljala.
Člen n.
Ako bi se koncesija za železnico imenovano v členu I postave od 6. maja j '4 (Drž. zak. št. 73) podelila delničarski družbi privilegirane cesarjevič Rudol-železnice, naj se za novo koncesijonirano železnico in ostale črte te družbe samo en gospodarstvom račun, ter bode skrbeti za to, da bode mogoče akom na ravnost z železnice cesarjevič Rudolfove prehajati nanovo to železnico.
Člen III.
Ako se zgodi, o čemer je govorjenje v členu II, to se v členu IV, členu 3, stavku 2, postave od 6. maja 1874 (I)rž. zak. št. 73) stoječe določilo o odpla-
ka
ariji ponapredsčin spreminja tako, da se mora ves prebitek čistega dohodka, gu bode čez zagotovljeno letno vsoto, v odplačilo prejete ponapredščine
,°W,8tmi vred odšteti državni upravi. Dalje se dopušča, da se oprostitev od °‘Marine, po prvem odstavku člena V v postavi od 6. maja 1874 (Drž. zak. dodeljena, sme tako izvesti, da se dohodarina za cesarjevič Rudolfovo
v UU(la 73)
Mez
>‘ico opravi po razmeru milj dozdanjih železnic do dolgosti novega kosa.
Člen IV.
moč t-ist dan, katerega se razglasi; zvršiti jo naroča se finančnemu ministru.
Na Dunaji, dne 28. marcija 1875.
v. , ia postava pride v 18b'u za trgovino in
Franc Jožef s. r.
GO*
Postava od 28. marci ja 1875,
da bode gališki deželni zajem od 1,600-000 gl., na podlogi deželne postave od 12. februvarja 1873 vzeti potrebnim v podporo, pristojbin prost, in da se bodo smeli kapitali nalagati v obli'
gacije tega zajma.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takč:
§• 1-
Finančni upravi daje se oblast, štempeljske pristojbine, prihajajoče na obligacije in kupone zajma (posodila) od 1,600.000 gl., katerega je kraljevina Gab' eija in Vladimirija s Krakovsko veliko vojvodino vred v podporo potrebnim 113 se vzela na podlogi deželne postave od 12. februvarja 1873 (Deželnega zakonik8 in ukaznika za kraljevino Galicijo in Vladimirijo z veliko vojvodino Krakovsko» štev. 86), v toliko odpustiti, kolikor se izkaže, da je ta zajem obrnen v namene» ki so v členu II deželne postave od 12. februvarja 1873 povedani.
Le-ta oblast, spregledovati štempeljske pristojbine, sega vendar samo n3 tiste kupone, kateri dotekö do konca 1882.
§• 2.
Obligacije tega zajma smejo sc rabiti v koristno nalaganje kapitalov o<* ustanov, od zavodov pod javnim nadzorom stoječih, po tem papilarnih, fidrj' komisnih in depozitnih denarjev, ter po borsni ceni, vendar no čez nominal110 vrednost, tudi za službene in opravilske kavcije.
§. 3.
Dotičnima ministroma se naroča zvršiti to postavo.
Na Dunaji, dne 28. marcija 1875.
Franc Jožef s. r.
Auersiierg s. r.	(«laser s. r.	Pretiš ». r.