GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — LJUBLJANA, 8. JUNIJA 1960 - LETO XI. - ŠTEVILKA 12. Naloge sindikalnih organizacij: Na prvem mestu - družbeno upravljanje in reformna prizadevanja Plenarna seja Republiškega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS V petek, 3. junija, je bila plenarna seja Republiškega s tem pa za zadovoljitev svojih področja. V tem pogledu v skup- nikakor ne izvršuje svojih pravic podlagi podrobne analize vsega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS. lastnih kakor tudi družbenih ko- nem triletnem merilu oziroma ih dolžnosti, ki mu jih zakon da- dela in življenja v šoli. V tak Na dnevnem redu sta bili dve točki: o nekaterih vprašanjih risti in teženj. obsegu (1957—1960) še vedno za- je, ali z drugimi besedami, kakor delovni načrt bi na orimer spa- iz dela naše organizacije je poročal predsednik Rado Peter- Zadnje leto je v pogledu šol- ostajamo za predvidenimi izdatki, je bilo nedavno ugotovljeno na dala vprašanja kot: povezovanje nel, o problemih strokovnega izobraževanja pa je govoril skega sistema značilno tudi po Zaostajanje je zlasti občutno na posvetovanju v Murski Soboti, šole z družbenim okoljem, kul-Danilo Sbrizaj. K razpravi se je oglasilo večje število članov, razvoju višjega šolstva. Ustanav- področju investicij splošnega iz- da šolski odbor in ravnatelj turno-zabavno življenje v šoli, ki so dopolnili obe poročili. Ijanje novih višjih šol (v Mari- obraževanja, to je v glavnem upravljata, učiteljski zbor pa disciplina v Šoli, naloge razrednih Preden je prebral svoje poročilo, je tovariš Peternel v boru in drugje) in načrti za na- osnovnega šolstva. Zato kljub strokovno dela, to se pravi, po- učiteljskih zborov in njihovo de-imenu vseh pozdravil goste, med njimi predsednika Republi- daljnje ustanavljanje višjih šol splošnemu napredku raste število škega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo tova- ima vzroke v vedno večjih po- šol, kjer se uvaja v večji ali riša Staneta Kavčiča, predsednika Zveze delavskih in ljud- trebah našega gospodarstva in manjši meri tretja izmena pouka, skih univerz Slovenije Iva Tavčarja in drugih. javnih služb po vedno večjem Takih šol je bilo v tem šolskem številu kvalificiranih moči, drugi letu v Sloveniji 45. V strukturi Tovariš predsednik se je naj- za izobraževanje odraslih. Tako vzrok pa leži v tem, da so raznim šolskih proračunov je še nadalje £rej ustavil ob osrednjem dogod- je v razne šole za izobraževanje področjem našega družbenega opaziti relativno naraščanje sredah v našem družbenem življenju odraslih vključenih v tem letu življenja potrebni strokovnjaki z štev za kritje posebnih izdatkov, adnjega časa — ob V. kongresu gggg teh 5344 neposred- različnim obsegom znanja, z raz- Tak materialni položaj našega OZDL. Zveza sindikatov Jugosla- njti proizvajalcev. Z rastjo, orga- lično strokovnostjo — ker torej šolstva ne more prispevati k hi- J n ^ /.lil 1 _•_1 — ^ .V. 4 ^ Vv . r-1t i -Mr-. 4 "P /14 ^ C* 4- več sistematične pomoči iie je kot kolektivni član SZDL nizacijskim in vsebinskim ureja- diferenciranost modernega druž- trejšemu izboljšanju njegovega vKrij3*13’ ^a^or doslej tudi njem ustanov za izobraževanje benega življenja zahteva ustrez- dela, zlasti bi se tudi koncepcija bodoče usmerja delo svojih or- odraslih postaja naš izobraževalni no organizacijo tudi na šolskem našega reformnega dela v ugod-sanizacij in članov v uresničenje sistem celovit, resnično demokra- področju. nejših materialnih pogojih vse hi- zamisli in načrtov, ki jih tičen, tak, v kakršnem bo ne le Predsednik je dalje govoril o treje uresničevala, kar pa seveda sebuje kongresno gradivo od re- miadina, ampak vsak naš delov- materialnih sredstvih za tekoče spet ne pomeni, da je že v seda-6rata tov. Tita in ostalih refe- nj človek našel možnosti za ne- poslovanje in o investicijski iz- njih pogojih nemogoče bistveno 6ntov tov. Kardelja, Milentije 0Vjran razvoj svojih sposobnosti, gradnji šolskega in prosvetnega izboljšati kvaliteto našega dela. °Poviča, Krste Popivode in dru-?il1, do zaključne kongresne reso- Stosv cSsaTnt p i Družbenemu upravljanju v šolah , *tne delavce in za našo organi- ” ** j^jo, ker nam bo samo temelji-^ poznavanje njegove vsebine v "odobju, ki je pred nami, omogo- ^e1^, J Družbeno upravljanje je zajelo zlasti, ker so njeni zastopniki v družbenega upravljanja na šolah nicah v muzehh arhivih In dru" doslei vse področje, na katerem šolskih odborih vplivali na bolj- — učiteljskih zborov, upravite-god, kier dciain člani naSeua nizacije na terenu. To so fočju javnih služb, med njimi pa 2 Cesto posegajo šolski odbo- »fedvsem področje družbenega tudi na prosvetnem Analiza je ri g svojim delom v drobna ne_ sebno pa mislim da bi bilo treba b&ravljanja oziroma dejavnost obsegla nekatere solske odbor bistvena vprašanja šolskega živ- ? » širiti ^riatninnsti nreannv piskih odborov, izvajanje re-•razUčmh vrstah šol, na raz- ljenja; ki bi jih moral reševati ^rivjllnla v® nro lomnih prizadevanj na področju hcmh področjih Slovenije. Povze- Upravitelj ali ravnatelj, zaradi te- Nstva, njihov materialni položaj tek našlh ugotovitev o družbenern ga pa izgubljajo pregl;d nad ce. Hlm P^drnčiu j nekatera organizacijska vpra- upravljanju oziroma o ° • i0to, oziroma se jim pozornost t t ^ n 3 ■ Žanja našega Sindikata. sklh odborov pri nas bi bil takle. odvra6 od bistvenih vprašanj m . Zadnja leta - je dejal tov. 1. Šolski odbori so se v teku šole. . P lin ^rpmlluf ^edsednik — pomenijo v organi- dosedanjega razvoja stabilizirali 3. Izboru članov šolskih odbo- Razprava predsednika RS ZSJ za Slovenijo tovariša Staneta Kavčiča Ko je na plenarni seji Re- bah tudi na tem področju. Zla-publiškega odbora Sindikata sti so v času intenzivnega raz-prosvetnih in znastvenih delav- voja vsega našega družbenega cev LRS 3. junija letos povzel življenja, ki temelji na vedno besedo tovariš Kavčič, se je večjem uveljavljanju družbene-omejil predvsem na dve pogla- ga samoupravljanja, postali vitni vprašanji: na šolsko ref or- pravi anahronizem pojavi, ki mo in na materialno-družbeni pomenijo samo ostanek starega položaj prosvetnih delavcev. administrativnega, birokratske- Pr, vprašanju nadaljnje re- f ^rui"'rIpuS,! forme naš«*a šolstva je navedel k zlasti občlnam bo_ kot enega izmed odločujočih či- mo Jmorall prepustIti občutno r^rj±T večje kompetence pri odločanju ževanja tistih ustanov, ki pripravljajo kadre za delo z mla- o teh vprašanjih in se zanesti prav.jajo naare za ae.u z mia- e d,užbencga upravlja- dino. Pri tem smo doslej preveč . ? . =ari“ dfdS^SpIei reRM J »rali prosvetno politiko. pedagoške akademije, ker so se učiteljišča, kakršna imamo danes, preživela. Treba bo najti tudi načine, kako posredovati sedanjim učiteljskim kadrom Sindikati se zavedajo In že dalj časa proučujejo to problematiko; v kratkem bodo začeli z večjo akcijo, da bi tako prosveti kakor zdravstvu in javni večjega znanja in s tem višje "eTIpeUH^TnomoSio katorTsc strokovne kvalifikacije. V zvezi z materialnim bodo lahko rešili zdaj na videz skoraj nerešljivi problemi na- družbenim položajem našega grajevania in pridobivanja no-prosvetnega delavca se pogosto vib sredstev in kadrov za te slišijo različne pripombe in kri- službe. tike. Tovariš Kavčič je dejal, da V prvi vrsti pa je važno, da so te pripombe po večini no- obračunamo z administrativno, vsem upravičene in da je napo- uravnilnvsko miselnostjo v last-čll čas, ko bo potrebno resno nib vrstah — je zaključil tova-razmisliti o temeljitih spremem- riš Kavčič. v golil- J.AUU1U UJLcUIUV OULOlVili ULIUU- roevd rvrrorv i o rar-rvo v ro+n i Vi nefo . ^ Mskem letu je v LRS v orga- 2. Šolski odbori so razširili gih področjih že tako zaposleni, cvrz-vi ejrfn >7 «3 n i m n rvi Q na j _ „ _ j j _ • _ *__J „ j UcIU. 'J In vendar ima učiteljski lo, analiza dela razrednikov, ana- nlimiJnrewč lakih ktln na druU ga uPravlian3a Prioli tudi do zbor v šoli vodilno vlogo v učnem liza pouka posameznih predme- gih področjih že tako zaposleni ustrezne materialne baze za sv°ie in vzgojnem procesu in nosi ne- tov in njihovega vzgojnega učin- ^acijsko' razvitih šolah zajetih področje svojega zanimanja na da ne najdejo časa še za delo v de3°' . J posredno odgovornost za izvaja- ka, vprašanja strokovnega in pe- ^oraj 85 Vo vseh šoloobveznih vse širši krog vprašanj, ki zade- šolskem odboru, in pa taki, ki ne . Med orgam družbenega uprav- nje učnega programa, zato je dagoskega izobraževanja učnega ^tok. Glede šol II. stopnje je vajo življenje v šoli: od skrbi za kažejo potrebnega zanimanja, }J.an3a v šolah je zlasti eden, ki dolžan doseči, da se vsi njegovi kadra itd- Mislim, da bi aktivi- ?aačilno, da se sicer počasi, pa materialna vprašanja, ki je v za- smisia jn notranje pripravljenosti mu bilo treba v bodoče posve- člani temeljito seznanijo s smotri zacija učiteljskih zborov v tem >darle veča število strokovnih četku prevladovala, so svoje delo za delo v šolskih odborih. »ti mnogo več pozornosti kot do naše vzgoje da dobro poznajo na- smislu mogla mnogo prispevati k H Pada pa število gimnazij, kar razširili za proučevanje socialno- 4. Organi, ki so pristojni za seda3- To 3e učiteljski zbor Ali šo stvarnost in da na ta način izboljšanju dela na naših šolah, v skladu s splošnimi tenden- zdravstvenih vprašanj učencev, dei0 šolskih ustanov, posvečajo m danes položaj na večini šol tak, spoznajo m razumejo tudi globlji zato sem se tega vprašanja do- Nii našega razvoja. Prav tako na učno vzgojno problematiko. često premalo pažn j e delu šolskih da učiteljski zbor mkakor še ni pomen svoje učne in vzgojne takml posebej in menim, naj na- k značilno za II. stopnjo šolstva sTsIlsM odbori so'stremeli za odboroirne ^števato'njihovih zaživel kot organ družbenega funkcije. Za tako delo učiteljske- še organizacije v bodoče položaj ^jstvo, da vztrajno narašča šte- čim večjim povezovanjem šole z mnenj in stališč, ne skrbe za po- upravljanja, da opravlja sicer do- ga zbora pa je potreben premiš- na tem področju bistveno izbolj- % dijaštva v njem. Narašča po- njenim okoljem, dosegli so korist- pularizacijo njihovih uspehov in ločene naloge po tradiciji, da pa Ijen delovni načrt, sestavljen na šajo. >^Ho število dijakov strokovnih no sodelovanje z zunanjimi orga- za prenašanje dobrih oblik dela in bi naraščalo še bolj, če bi nizacijami in ustanovami ter pri- na druge, in podobno, dovoljevale materialne in zla- pomogli, da se spreminja šola iz g Organi, ki so izvolili posa-8b prostorne kapacitete. prejšnje ozke učne v pravo učno- mezne člane za šolske odbore, se Bistveno kvalitetno novost v vzgojno družbeno ustanovo; za njjh delo malo zanimajo, ne r^Šem šolskem sistemu pomeni v 4. Udeležba mladine v šolskih zahtevajo od njih občasnih poro-^hi ietu tudi urejanje možnosti odborih je rodila dobre rezultate, gn. 6. Premalo skrbi se na splošno Izvajanje šolske reforme -najvažnejša naloga sindikalnih organizacij svetnega sveta Jugoslavije tovariš RODOLJUB ČO-LAKOVIČ. Znane so zasluge tov. Čolakovica kot enega naših Rajvečjih revolucionarjev, organizatorjev NOV, književniki ‘n prosvetnega delavca v naših na j višjih Prosvetnih |anih. V novejšem času si je tov. Cola-kovic prizaueval zlasti na problematiki reforme našega šolstva in pri tem poudarjal pomen napredne prakse v pionirskih in šolskih zadrugah, v svobodnih aktivnostih in podobno. Skrbel je za to, da bi v vzgojnem delu prišla do potrebnega izraza družbena dejavnost učencev in da bi v šolah zavladal duh humanizma v odnosih med učiteljem in učenci kakor tudi razne oblike družbenega upravljanja. Revolucionarju tovarišu Rodoljubu Čolakoviču felijo prosvetni delavci Slovenije, ki jih veže veliko {epih spominov na srečanja z njim, še vrsto dejavnih ‘et in mnogo uspehov pri skupnih naporih za ureditev naprednega šolstva! posveča uvajanju članov šolskih odborov v njih delo, njih spoznavanju z nalogami, ki naj jih šolski odbor opravlja in podobno. Kar zadeva našo organizacijo, velja prav gotovo ugotovitev, da se je za delo organov družbenega upravljanja v šolah premalo zanimala, da ga ni sistematično spremljala in mu pomagala. To pa je prav gotovo potrebno, zlasti v tistih krajih, ki so gospodarsko, družbeno in kulturno slabše razviti in kjer se konservativna miselnost odraža tudi v delu šolskih odborov. V bodoče bo treba delu šolskih odborov s strani naših organizacij posvečati trajno primerno pozornost in, kjer bo potrebno, tudi primerno pomoč. RAZVITI SE DRUGE OBLIKE DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA V ŠOLAH Je pa še neka druga pomanjkljivost, namreč ta, da je naše zanimanje, kolikor ga je bilo, veljalo le šolskim odborom, v glavnem pa ni zajelo ostalih organov Poteka tretje leto, odkar se naš šolski sistem gradi in izpopolnjuje na načelih, ki naj bi šolo in vzgojne ustanove na sploh približali resničnim potrebam socialistične družbe. To prihaja do izraza tako v spreminjanju organizacijskega sistema našega šolstva, v izobraževalni vsebini, vzgojnih prizadevanjih v sproščenem delovnem vzdušju, ki naj preveva vse naše izobraževalno in vzgojno delo. Ta prizadevanja so doslej dala določene rezultate, ki so vidni predvsem v osnovni šoli, kjer v večjem delu razredov že delajo po novih programih. Na drugih šolskih področjih, v gimnazijah, strokovnih šolah, v posebnem šolstvu, v otroških vrtcih, internatih, v glavnem še delajo po starih programih, vendar pa tudi ta vzgojna področja prevzema duh nove reformirane šole, ki se oči tu j e v demokratizaciji oblik notranjega šolskega življenja, v prizadevanju po aktivnejši vlogi dijaka, oziroma gojenca v izobrazbenem in vzgoj- nem procesu, v smotrnem vključevanju šole v življenje njenega okolja itd. Seveda bi mogel biti proces te vsestranske preobrazbe vsega našega šolskega, izobraževalnega in vzgojnega področja še dinamične j ši in uspešnejši, če se mu ne bi stavljale na pot različne objektivne, pa tudi subjektivne ovire. Med ovire subjektivne prirode je v prvi vrsti šteti premajhno pripravljenost pri določenem delu prosvetnih delavcev samih za vsestransko vključitev v reformno prizadevanje. Ta rezerviranost ima različne vzroke: eden izmed njih je stališče, da se spričo slabe materialne baze našega šolstva ne da mnogo napraviti in da zato prizadevanja nimajo mnogo smisla; drugi je v tem, da se marsikateri naš prosvetni delavec še ni dokopal dp osnovnega smisla in pomena' naših reformnih teženj in da zaradi tega njegova čustvena plat v tem delu ni udeležena. Iz takega nezadostnega razumevanja izvirajo različni kritični odnosi do posameznih postavk naše šolske reforme. Kot primer navajam dejstvo, da prihaja v velikem delu zapisnikov o občnih zborih naših sindikalnih podružnic do izraza odklonilno ali vsaj zelo skeptično stališče glede določil, ki jih vsebuje naš zakon o osnovni šoli v zvezi z napredovanjem učenca iz razreda v razred. Bojazen pred nižanjem nivoja, pred špekulacijami in podobno, so pojavi, ki jih je v zvezi s tem opaziti pri nekaterih naših članih. In vendar menda v našem šolstvu zlepa ni najti hujšega pojava, kot je bil tisti, da je do nedavna komaj dobra četrtina šolskih obveznikov v normalnem času v resnici končala obvezno šolo. Da bi se stvar v resnici in ne le navidezno izboljšala, pa bo treba novih dodatnih naporov v prizadevanju našega prosvetnega delavca, so potrebne dopolnilne oblike pouka, da bi to lepo zamisel bilo mogoče v resnici izvesti. (Nadaljevanje na 2. strani) PLENARNA SEJA REPUBLIŠKEGA ODBORA (Nadaljevanje s 1. strani) Ta kritika je naperjena proti eni najbolj humanih postavk naše nova šole. Podobnih primerov nezadostnega razumevanja naših prizadevanj za šolsko reformo je več in mislim, da ni nujnejše naloge za naše organizacije, kjer taki pojavi so, kakor ta, da odpravijo take in podobne pomisleka, ki ovirajo uspešnejše delo. Vsekakor so naloge, ki se prav V pogledu intenzivnejšega in hitrejšega uresničevanja posameznih postavk šolske reforme postavljajo pred naše sindikalne organizacije, številne in različne in med vsemi njihovimi nalogami najvažnejše in najbolj pereče. Zato bi bilo v bodoče potrebno bolj kot doslej organizirati smotrno evidenco rezultatov šolsko-re-formnih prizadevanj. Predlagamo, da bi pri tem delu sodelovali ustrezni upravni organi, tajništva in sveti ljudskih odborov, organi prosvetno-pedagoške službe in naše organizacije. S tem bi se dobre izkušnje popularizirale, prenašale iz šole v šolo, na napake in pomanjkljivosti pa bi lahko sproti opozarjali. V nadaljevanju svojega poročila je predsednik govoril tudi o objektivnih ovirah pri izvajanju šolske reforme. Med njimi je omenil zlasti pomanjkanje šolskega prostora, pomanjkanje učnega kadra In Iz tega izvirajoča preobremenjenost velikega dela v prosveti zaposlenih ljudi, dalje neprimerno opremljenost šol z ličili in podobno. Na področje šol druge stopnje, gimnazij in strokovnih šol, so reformna prizadevanja doslej posegla le deloma. To velja za njihovo izobraževalno vsebino, za njihove predmetnike in učne načrte. Ni pa seveda nikakršnih ovir za uvajanje v te šole drugih novosti, ki jih prinaša reforma. To so notranji režira in medsebojni odnosi v. šoli, večje sodelovanje šole z okoljem, uvajanje raznih oblik dijaške samouprave itd. Zdi se, da bi bilo mogoče tudi ob starih učnih načrtih doslej narediti več, kakor smo v splošnem napravili, prav gotovo pa je bila to tudi naloga naših organizacij in ostaja tudi v bodoče. obrazba fakultetnega študija po- Ena izmed osnovnih zahtev prosvetnih delavcev, brez aktiv- seben pomen v tem, da zajame naše družbe do šole je v tem, da nejšega sodelovanja ostalih zlasti še druge, ki so sicer manj pereče, ske stopnje in službene dobe, kel bi jih pa bilo treba prav tako enako nagrajuje najbolj prizai' tudi obe fakulteti, na kateri se bi bila ta čim tesneje povezana z gospodarskih činiteljev. Te disku- urediti: na primer ureditev na- devnega in najbolj lagodnega - izobražuje prosvetni kader — na- našo stvarnostjo. Da bi vzgajala sije so potekale bolj s pedago- predovanja tovarišev v nazivih ta osnovna ugotovitev je vsem to. S tem bi v kratkem času pri- Hšča, da se ‘bomo kasneje čim stva ali stvarnega življenja pa in arhivar. Sem spada zahteva po pa bi hoteli dalje k drugačnemu dobili poleg obstoječe VPŠ še dve iažje in uspešneje vključili v raz- niso vedno prihajale do potreb- ureditvi letnega odmora za tova- načinu, po katerem bi se pravič- šoli, ki bi vzgajali kader za poučevanje na višji stopnji osnovne šole. Tudi naši tovariši v muzejih si v zadnjem času močno prizadevajo, da bi napravili iz muzejev v prvi vrsti žive prosvetne ustanove, da bi jih čim tesneje povezali s šolami. Prav tako pa je nega izraza. Zato pripravlja Centralni odbor našega Sindikata v riše in tovarišice v vzgojnih do- neje nagrajevalo delo, njegova na področja življenja socialistič ne skupnosti. Čeprav pa se je TraInl oaoor našega smrtiKata v movm, otrosKin vrtem in interna- Kvaliteta m uspesnost, pa se v mnogih splošnoizobraževalnih sodelovanju s sekretariatom Zvez- tih, dalje zahteva, da tudi za pro- vimo, češ da ni objektivnih me- zlasti osnovnih šolah že storilo nega izvršnega sveta za prosveto svetne delavce velja 211. člen ril. Zadeva gotovo ni enostavns in kulturo, z,, zveznim Zavodom ZJU, po katerem je uslužbencu, in se ne bi kazalo prenagliti, ven- mnogo za uresničenje te zahteve, se vendar kaže nujna potreba, da se podvzamejo nadaljnji odločni ukrepi, da bi se proces prilagoje- za proučevanje šolskih in pro- ki ima najmanj 15 let službe, od dar bi bilo treba iskati možnosti* svetnih vprašanj ter z drugimi tega vsaj deset let v državnih or- kako izboljšati način nagrajeva- svetovanje, ki bo posvečeno pro- dati, ki pa velja le za uslužbence je, gotovo ni dober. Morda bi se vezali s šolami. Prav tako pa je ^ ^ svetovanje, Ki bo posvečeno pro- dati, ki pa velja le z, omembe vredno prizadevanje to- vanla šolskega dela družbenim, blemu vsklajevanja dela splošno- upravne stroke. Da se ureditev dalo izpopolniti sistem ocenjeva- varišev v ljudskih in študijskih knjižnicah za izboljšanje njihove strokovne dejavnosti. potrebam še bolj pospešil. Doslej izobraževalnih šol z razvojem so se problemi šol obravnavali v in potrebami gospodarstva in teh vprašanj zavlačuje, ustvarja nja in od njega napraviti vsaj de- glavnem v okviru organizacij družbe. med članstvom občutek, da se loma odvisne tudi zaslužke pro- njihovo delo ne ceni pravilno, vse svetnih delavcev. Treba bi bilo to pa v neki meri vpliva tudi v vsekakor, da naši kolektivi začno Ideološko-politično delo tem smislu, da postaja poklic resno razmišljati o problemu; prosvetnega delavca — zlasti šol- skepsa in ironija gotovo nista ne- privlačen. ..... , , , , , , ... , Tov. predsednik se je nato do- politična vodstva bodo v ta na- ljudski odbon, okrajni m občin- taknil vprašanja stimulativne j Še- škega — med mladimi ljudmi ne- čin, s katerim bi se kazalo lote- vati tega težavnega vprašanja. Komisija pri Republiškem od- men gotovo izdelala študijske ski, po svoje urediti to pereče ga načina nagrajevanja prosvet- boru našega sindikata, osnovana programe in smatramo, da ne bi vprašanje. Centralni odbor naše- nih delavcev. Osnovna ugotovi- v ta namen, bo skrbno proučila Ideološki in politični študij je bil vedno bistveni sestavni del v delu naših organizacij. Te so se teh nalog v glavnem vedno tudi zavedale. Prosvetni delavci so skupaj s člani Zveze komunistov lo od študija, ki se organizira na prej smotrno uredimo. To je le ker je"višina prejemkov posamez- organizacije in ki bi mogel proučevali program ZK kakor tu- področju, kjer živi in dela. Člani ena ocj zahtev, ki jih naše član- nega uslužbenca skoraj izključno magati pri reševanju te prebledi druge ideološke teme. Pri tem naših organizacij naj študirajo stvo po pravici uveljavlja. So pa odvisna od formalne kvalifikacij- matike. bilo prav, če bi se članstvo naših organizacij kakorkoli izolira ga sindikata je zpova opozarjal tev, da sedanji način nagrajeva- vsak predlog, ki bi ga nam v zve- na nujnost, da to vprašanje čim- nja na tem področju ni dober, zi 2 nagrajevanjem poslale naše pa moramo ugotavljati tudi mar- tako, kot bo to veljalo za druge sikatere pomanjkljivosti. Cesto je bilo in je to delo povsem teoretsko, brez povezave s konkretno življenjsko situacijo, brez prizadevanja, da bi za teoretske postavke skušali najti podkrepitve s primeri iz življenja, iz gospodarskega in družbenega razvoja komune. Tško formalistično idejno delo ne prispeva ničesar k idejnemu razvoju onega, ki študira. Posledice slabega idejnega dela pri določenem številu našega članstva se nujno javljajo kot slabosti naše šole, v najslabši obliki pa še vedno tudi kot klerikalizem in podobno. Na tem področju v izboljšanju ideološko-po-litičnega dela, da bi to resnično prekvasilo slehernega našega člana, je ena najnujnejših, pa tudi najtežjih nalog naših organizacij, kateri bi te morale posvetiti svoje najboljše moči. Podlaga ideološkemu delu našega članstva v prihodnjem obdobju naj bo gradivo V. Kongresa SZDL. Okrajna in občinska člane SZDL na terenu. Naše organizacije naj dodatno vključijo v program svojega študija še naslednje teme, v kolikor programi ideološko-političnega dela na posameznih naših terenih ne bi vsebovali takih ali podobnih tem. 1. Glavne značilnosti naše industrijske in kmetijske proizvodnje in plan perspektivnega razvoja v razdobju 1961—1965; 2. Družbeno-ekonomskl sistem Pri reformi strokovnega šolstva prosvetni delavci ne moremo stati ob strani Na plenarni seji Republiškega odbora sindikata je o problemih strokovnega izobraževanja govoril tov. Danilo Sbrizaj V zvezi z reformo strokovnega stališče našega najvišjega sindi- dosego čimvišje stopnje kvalifi* izobraževanja bi morali v smislu kalnega foruma usvojil tudi dru- kacije, podjetja pa, da k temu in vloga našega Sindikata v nje- splošnega zakona o šolstvu tekom gi plenum CK ZKS. Končno je usmerijo svojo organizacijsko de- dveh let dobiti splošni zakon o šolah kot osnovo za govem nadaljnjem razvoju; 3. Družbeno-ekonomski smisel strokovnih novega načina nagrajevanja de lovnih ljudi pri nas; 4. Družbeni efekti znanstveno- dan jem izredno dinamičnem raz- raziskovalnega dela; 5. Družbeni smisel in možnosti povezovanja šole z okoljem; 6. Mednarodni problemi in prišlo tudi na zasedanju Ljudske javnost, zlasti še, ker je od čim-skupščine LRS konec aprila do višje kvalifikacijske strukture od-izdelavo podrobnejših predpisov razprave in do resolucije o uva- visna količina minimalnega oseb' s tega področja. Vendar je v se- janju vzpodbudnih cbhk razde- nega dohodka kot finančnega in- Ijevanja osebnih dohodkov v. go- strumenta za delitev dohodka, voju našega gospodarstva še ne- spodarskih organizacijah in o mogoče pravno fiksirati tako ob- strokovnem izobraževanju v zvezi družbenim čutljivo problematiko, kakor je s produktivnostjo dela. področje strokovnega izobraževa- Vse bi bilo v redu, če bi na ta način pridobljeno strokovno nja. Prav zato se je naš najvišji vseh teh razprav lahko navedemo uontnvi+ve znanje dejansko izboljševalo pro-Kot najvažnejše ugotovitve „ " vloga Jugoslavije v razvoju aktiv- predstavniški organ — Zvezna naslednje ne miroljubne'koeksistence in v ljudska skupščina - odločil, da 1. Prilagoditi moramo strokov- d , riT_]£._(5no d ,nani, jačanju mednarodnega delavske- sprejme_ namesto zakona Posebno no izobraževanje doseženi stopnji ga dejansko potrebuje na delovnem mestu. žal v večini primerov ni tako ih je znanje, ki ga je delavec s teni ga gibanja. O NOVEM TIPU GIMNAZIJE IN ŠTUDIJU NA FAKULTETAH resolucijo o izobraževanju stro- v razvoju proizvodnih sil in tež-kovnih kadrov kot zakonodajni njam našega nadaljnjega gospo- Splošni zakon o šolstvu je določil mesto, ki naj ga ima gimnazija v našem šolskem sisteitlu in je v splošnih potezah opredelil tudi njen značaj kot splošno izobraževalne šole. Medtem ko so nekatere druge republike že sprejele posebne zakone o gimnaziji, V Sloveniji še vedno razmišljamo o značaju te šole v bodoče. Po najnovejšem konceptu naj bi se gimnazijski študij pri nas ne delil, kakor je bilo prvotno predvideno, v dve smeri, v družbeno-jezikovno In naravaslovno smer. ampak naj bi bil v bistvu enoten, obsegajoč splošnoizobraževalne predmete, tako družbene kakor tudi naravoslovne za vse dijake v enakem obsegu. Poudarek naj bi bil na proučevanju družbenih ved. Kot posebno značilnost bodoče gimnazije predvideva načrt posebno področje delovne vzgoje v obliki tehnične vzgoje in proizvodnega dela. S tem predmetom bi bilo mogoče močno ublažiti enostransko intelektualno in abstraktno usmerjenost gimnazij. Organizacije našega Sindikata v gimnazijah in strokovilih šolah naj bi spremljale potek letošnjih prvih zaključnih izpitov po novem načinu in pomagale izdelati končno analizo o njih. Tovariš predsednik je v nadaljevanju obširneje govoril o pripravljalnem delu za reformo študija na fakultetah ljubljanske univerze, že jeseni se bo študij na večini fakultet in oddelkov začel na nov način. Izhodišče za reformna prizadevanja je tudi na tem področju ugotovitev, da je bil študij doslej predolgotrajen, da zahteva sodobno gospodarstvo in delo ha področju raznih javnih služb več strokovnjakov, kot so jih fakultete dajale doslej. Rezultat te ugotovitve so novi študijski načrti, po katerih se v jeseni skoraj na vseh študijskih panogah preide na stopenjsko organizacijo študija, to je na prvo stopnjo, ki traja praviloma dve leti, nadaljnjo drugo stopnjo enakega trajanja in tretjo stopnjo ali diplomski študij, ki naj bi vzgajal specialiste za posamezna področja in uvajal kandidate v raziskovalno delo. če hočemo v dveh letih usposobiti študenta za prakso, je treba s prvim semestrom začeti s podajanjem praktičnih predmetov in omejiti teorijo na najnujnejšo mero, poglabljanje teoretske podlage pa je treba prepustiti drugi in tretji stopnji študija. Poleg drugega bomo s tako reformo dosegli tudi to, da se bodo višje šole smiselno vključile v naš šolski sistem, saj bodo po rangu postale enake prvi stopnji fakultetnega študija in bo načeloma tudi možen prestop iz njih v drugo stopnjo študija na ustreznih fakultetah. Za šolsko življenje ima ta pre- Sugestije za delo podružnic akt, ki bo prožnejši in primer- darskega razvoja. Nadaljnja slabost našega stro' nejši za sedanje obdobje reforme 2. Današnji, pretežno obrtniško kovnega izobraževanja je __1 i __________i CIM X11_ _ i. 1 H O CCt n r\ H o1/~» n v temi celotnega sistema izobraževanja zasnovani profili naših strokov- da se proizvodno delo ne smatra pri nas. Republiški odbor smatra, da je bil ukrep, ki smo ga izvedli pred letom dni, da smo namreč obenem s spojitvijo prejšnjih ločenih združenj in društev v enoten Sindikat ukinili tudi okrajne odbore teh združenj, smotrn in da so posledice ugodne. S tem so se naše osnovne organizacija bolj začutile kot sestavni del skupne sindikalne organizacije. Danes imajo vsi okrajni sindikalni sveti posebne organe — komisije — za proučevanje problematike našega Sindikata; večina teh komisij prizadevno dela ter najde za svoje delo vsako podpo- 2. Možnosti za nadaljnje razvijanje organov družbenega uprav- »is j» »ei»ku f» ^ ^ daljnjega razvijanja odnosov pri nas; 3. Uvajanje učencev v razu načina nagrajevanja ljudi na sedanji etapi našega družbenega in gospodarskega razvoja; 4. Kako vnašati elemente družbenega plana gospodarskega razvoja komune in naše države v učno-vzgojni proces; 5. Kakšne možnosti so v občini za pospeševanje dela šole na nih kadrov in formalna kvalifika- za enakovredno teoretičnemu deW Kvalitetna in kvantitetna spre- cijska stopnja so postale ovira za to se zato dostikra.t celo šolske memba v našem gospodarstvu, nadaljnji razvoj našega gospodar- delavnice pretvarjajo v sredstva dalje uspešen prodor nagrajeva- stva. f razumevanje in dopolnjevanje ............. 3. Usmeriti se moramo k iz- teorije, namesto da bi teonja bila družbenih solidnejše baze za osnovno sploš- obraževanju takih delavcev, ko- dopolnilo prakse. Zato v ta no izobrazbo naših ljudi v refor- kršne naša industrija in druge obliki tudi tol ske delavnice miranih šolah nujno zahtevajo gospodarske panoge dejansko po- morejo nadomestiti proizvoaneg dela. 4. Poleg strokovnih šol mora- Dalje: počitniške prakse * mo začeli graditi nov sistem stro- podjetjih so večinoma neorgani' kovnega izobraževanja v podjet- zirane in nesistematične. Praktič jih in v strokovno izobraževalnih no delo vajencev v delavnica*1 mevanje bistva stimulativne j šega ^disi^"e^kmmegai^bražt" vanja. Zato ni nič čudnega, če so o tem v zadnjih letih razpravljali na raznih mestih in ob raznih centrih. priložnostih, tako gospodarske organizacije in tudi sindikati. Pri je nenačrtno in prilagojeno po' tem je bila zlasti pomembna raz- rom kadrov. 5. Prilagoditi moramo strokov- trebam delavnic po delovni vrsti) no izobraževanje različnim izvo- ne pa strokovnemu izobražs' vanju. prava na V. plenumu RS ZSJ le- 6. Osnova slehernega strokov- Osnovne slabosti izobraževanja katerih pa je treba v bodoče pričakovati boljšega dela. Glede formiranja podružnic mislimo. 6. Novi sistem izobraževanja strokovnih kadrov; 7. Dosedanje delo na izpopol- da je na večini terena stvar pra- njevanju učnega osebja in mož- vilno rešena, da smo šli, kjer je bilo mogoče in smotrno, na industrijski princip, da pa smo ponekod le premalo razmislili in pustili prevelike podružnice, obsegajoče velike terene in preveliko število članstva. Treba je stremeti za tem, da bi bile podružnice čim bolj sposobne samostojnega življenja, hkrati pa tesno povezane s svojimi občinskimi sindikalnimi sveti. Centralni odbor našega Sindi- nosti njegovegč izboljšanja; 8. Možnosti stimulativne j šega načina nagrajevanja prosvetnih delavcev; 9. O vsklajevanju stališč in akcije šole, družine in družbe v vzgajanju in izobraževanju mladega rodu; 10. Oblike in vsebine političnega izobraževanja mladine v Šoli in dejavnost družbenih organizacij na tem področju; Slabosti dosedanjega strokovnega izobraževanja Pri vseh teh razpravah so bile izrečene tudi mnoge kritike na račun našega sedanjega strokov- najlepše vidi v primerih za kvalificirane delavce so naslednje: Razmerje med strokovnimi in splošnoizobraževalnimi predmeti ni ustrezno zlasti na vajenskih šolah, kjer zavzemajo splošno* izobraževalni predmeti še vedno več kakor 40 % ur. Dalje so učni . . „ x . , . . programi preveč splošni, premalo vanja, m tisto ki jo dejansko za- speciaiizirani, kar ima za p^ie-hteva proizvodni proces. To se dico slabo absol- aa uč- nega izobraževanja. Poudariti je treba, da kritike niso iskale vzro- ventov na delovno mesto. lavci, ki z izpitom dosežejo n. pr. stopnjo kvalificiranega delavca, Vajenske šole pripravljajo 53 kov za tako stanje v subjektivnih že samo zato zahtevajo višji oseb- učencev iz obrti in na obrtni na* činiteljih, temveč predvsem v tem, da je sedanja stopnja iz- ni dohodek, čeprav opravljajo po- Cin proizvodnje in le 28% učen-polnoma isto delo kot pred iz- cev iz industrijskih podjetij tet kata je pripravil tematiko vpra- l1' Obro®kse ?r' obraževanja posledica dosedanje pitom. 14 “'o iz trgovskih in gostinskih šanj, s katerimi naj bi se v pri- fa^ega Sindikata v zvezi z nji- itopnje razvoja P^izv^ahito sil; Nadaljnja slabost dosedanjega vlogo » hovo aktivnostjo. hodnjem obdobju v prvi vrsti ba-vile naše organizacije: 1. Dejavnost šole pri uresničevanju zahtev, izraženih v zakonu o šolstvu in drugih dokumentih v smislu vsklajevanja tega dela s potrebami sodobnega življenja; To ni delovni načrt, ki bi ga Centralni odbor ali Republiški Zato se je smatralo, da je glavni načina priučevanja na delovnem mesto industrije občutna anoroa* nosilec proizvodnje obrtno kvali- mestu je v izpitnih programih, ki lija. ficiran delavec, ki mora obvladati imajo obilo snovi, katere delavec Tudi doba trajanja vajenskih čimveč ali celo vse faze proizvod odbor predpisovala osnovnim or- nega postopka. V zvezi s tem so na delovnem mestu ne rabi, na in industrijskih šol je preveč ad* drugi strani pa za vse tri stopnje ministrativno unificirana, saj zna- ganizacijam, naštete probleme je bili ne le učni načrti na strokov- kvalifikacije zahtevajo isto stro- ša z redkimi izjemami 3 leta, n® razumeti le kot sugestije za delo nih šolah, temveč celo strokovno kovno znanje in postaja s tem glede na zahtevnost posameznih naših podružnic. Beseda o materialnem položaju prosvetnih delavcev teoretični deli izpitnih programov izpit le formalnost za dosego do- poklicev in strok, za tiste kandidate, ki so se pri- kumenta o višji stopnji. Razen pri industrijskih šolah Pogoji za pridobivanje kvali- je večinoma šibka povezava med fikacijskih stopenj so admimstra- golami in ustreznimi gospodarski' učevali na delovnem mestu, zelo obširni in raztegnjeni in so da- jali mnogo poudarka predmetom tivno unificirani glede na čas za- mj organizacijami. Slednje imaj® splošne izobrazbe. svetnimi delavci vseh vrst in strok mnogo razpravlja, največ v poslitve, ki je potreben, da se prema!o pristojnosti glede učnih Pnucevanje na delovnem me- delavec javi k izpitu, ne oziraje načrtov organizacije pouka ih stu kot ena izmed oblik strokov- se na dejansko znanje in sposob- praktičnega dela nega izobraževanja večinoma še nosti delavca. “ . ni organizirano in ni sistematič- Dalje stopnje kvalifikacije ne Podobne in še večje slabosd z zelo omejeno veljavnostjo samo no. Glavna njegova hiba je v zajemajo vseh delovnih mest, b’ lahko našteli tudi za tehničn® O tem vprašanju se med pro- končno potrjen, toda na žalost le prave honorarce, za ljudi, ki prvenstveni usmerjenosti na pri- temveč samo tista, ki so uradno to druge strokovne šole. tem smislu, da prosvetni delavci so stalno zaposleni izven šol. Raz- dobivanje kvalifikacij in ob tem priznana. Zaradi tega se dostikrat za svoje delo niso ustrezno nagrajeni. Zlasti lete pripombe na nagrajevanje dela, ki ga prosvet- log za to je, da za izdajo pred- zanemarjanje oblike pridobivanja dogaja, da delavci samo zaradi piša, ki bi urejal to vprašanje znanja za potrebe delovnega dosega višje stopnje delajo izpit *•"** — —«-*- manjka mesta. tudi ni delavci opravljajo preko dolo- predpis, stalno ki ga osebje, predvideva 239. Glavna slabost kvalifikacijskih opravljajo. iz poklica, ki ga dejansko niti ne čene norme, torej za nagrajeva- člen zakona o javnih uslužbencih, stopenj je v tem, da so postav- Seveda so vsemu temu vzrok Zmanjšale naj bi sc razlike med ročnim in umskim delom nje tako imenovanih nadur. Vsem ki pravi v svojem četrtem od- Ijene administrativno z določeni- predvsem administrativno pred- nam je znano, da so republiški stavku: »Natančnejše določbe o mi predpisi in da tudi predpisi o pisane koristi delavcev, ki so od- organi za to pripravljali ustrezen normah rednega dela oziroma strokovnih šolah, celo novi sploš- visne od teh stopenj. Tu so ----------------------------------------- predpis ki bi bil v glavnem to rednega števila ur in o višini pla- ni zakon o šolstvu, poznajo stop- mišljene plače, pokojnine, inva- kovnih kadrov naj odpre r-re“' vprašanje zadovoljivo rešil. Pri čila predpiše Zvezni izvršni sveto- ^ ^ aV'c^’'7orltor" ----------------—a* Resolucija o izobraževanju stro* nje šol, ki. dajejo absolventom lidnine, minimalni osebni dOho- vsem zakonite možnosti za odpra' stopnjo kvalificiranega ali nekva- dek, dnevnice itd. Dalje je z zvez- vo dosedanjih slabosti in postal _______ _______ ______ lificiranega delavca oziroma stro- nimi predpisi določeno, da n. pr. smernice za hitrejše, bolj mno* stran pripravljenega predpisa ta, dvema letoma in pol. V tem času kovnega uslužbenca, in zato že trgovske in gostinske gospodarske žično in bolj pestro izobraževanif izdelavi je sodelovala tudi naša Ta zakon je stopil v veljavo 1. ja-organizacija. Zlasti je bila dobra nuarja 1958, torej skoraj pred da je bilo plačilo za nadurno delo pa - kakor kaže - ni bilo mo- samo spričevalo, da je nekdo kon- organizacije ne smejo zaposlovati raznovrstnih strokovnih kadroV- postavljeno v odvisnost od vsako- goče izdelati predpisa. — ----- ------ ------------- ---------—---------; -.—.......-.—j- --- —....... wvuu ucj, kratne osnovne in položajne pla- V času, ko se od prosvetnega ugotavlja stopnjo strokovnosti. po predpisih primerne določene da naša družba potrebuje zaradj čal določeno šolo, avtomatično na delovna mesta ljudi, ki nimajo Pri tem nas mora voditi dejstvi) če in bi se torej s porastom teh delavca pričakujejo izjemni na- Na ta način nastaja vrzel med stopnje kvalifikacije. dveh avtomatično zvišali tudi ho- pori za uresničenje koncepta šol- stopnjo strokovnosti, ki jo daje Vse to sili delavce, da različnih tipov proizvodnje zla«0 se iz- v industriji in zaradi dinamične* norarji za nadure. Predpis je bil ske reforme, skušajo nekateri formalno neka oblika izobraže- obražujejo in izpopolnjujejo za ga razvoja najrazličnejših dru2* ravoslovno in filozofsko fakulte- jn izobraževala mlade ljudi s sta- ških stališč, zahteve gospodar- kustos, bibliotekar, konservator jasna in jo vsi sprejemamo. Ko j t r c 1 s I s t ustanovami in organizacijami po- ganih, službo nemogoče odpove- nja tudi pri nas, ker tak, kakršen g PLENARNA SEJA REPUBLIŠKEGA ODBORA Prosvetni delavci lahko mnogo pripomorejo pri reformi strokovnega izobraževanja benih služb veliko število kadrov V zvezi s tem resolucija ne izobraževalnem sistemu (ljudske ževanja bo nujno potreboval šte- Končno se resolucija dotika To so v kratkih obrisih glavne 2 različnim strokovnim znanjem, predvideva, da bi vse šole imele in delavske univerze, razni tečaji, vilen in strokovno ter pedagoško tudi vprašanja finansiranja stro- značilnosti in smernice za razvoj i . naj ki se regrutirali na razpo- pravico glede verifikacije oziro- radio, televizija, časopisi, revije usposobljen instruktorski in pre- kovnega izobraževanja, ki bo za- našega strokovnega izobraževanja ‘ožljive načine: iz mladine, ki ma družbenega priznanja določe- in tako dalje). davateljski kader. Za dosego tega htevalo v vsem svojem obsegu ve- v bližnji bodočnosti. Gotovo je. Prihaja iz šol, iz ljudi, ki priba- ne strokovne usposobljenosti. Pra- Glede osnovne izobrazbe izha- predvideva resolucija poleg dose- lika denarna sredstva. Glede tega ^ . reaiizaciji načel pro- lajo z dežele v mesto in jih je viloma bodo tako verifikacijo da- ja resolucija s stališča, da je do- danjih načinov tudi nove načine, se pripravljajo posebni predpisi, , . , ■ mr>remo stati ob treba vključevati v delovna raz- jale le tiste strokovne šole, od vršena osnovna šola praktično ki naj ugotovijo hitrejšo in učin- Id bodo temeljili na načelu, da so . , . ^terja ter strokovno usposobiti, katerih absolventov se zahteva edini formalni pogoj za kakršno- kovitejšo regrutacijo teh oseb na investicije za strokovno izobraže- strani.^ ttes j > J ln končno iz že zaposlenih delav- taka usposobljenost, da je od nje koli nadaljnje šolanje. Ker pa še področje strokovnega izobraževa- vanje prav tako važne kakor in- izobraževanje predvsem gospodarjev in nameščencev, katerih stro- odvisna varnost in zdravje ljudi, nismo dosegli stanja, da bi vsi nja. Predvideno je ustanavljanje vesticije za druge potrebe našega ska zadeva, vendar pri tem lahko Kovno znanje je treba širiti in Sole te vrste, n. pr. medicinske otroci dejansko dovršili osnovno centrov za izobrazbo inštruktor- gospodarskega razvoja in jih mo- aktivno sodelujemo tako s svojim spreminjati v skladu s px)trebami šole, bodo zato morale imeti toč- šolo, se predvideva možnost, da jev, px>sebne višje šole in končno ramo zato zagotoviti iz narodnega strokovnim znanjem, kakor tudi Gospodarstva in javnih služb. Gre no predpisano strokovno raven, se začne strokovno izobraževanje tudi vključevanje strokovnjakov dohodka v obliki posebnih skla- s svojimi pedagoškimi in organi- skratka za odpravo kakršnegakoli Druge strokovne šole pa bodo lahko tudi brez osnovne šole pod iz gospodarstva in javnih služb. dov. zacijskimi izkušnjami, togega režima na px>ti strokovne- imele to obveznost le v primeru, pogojem, da si kandidat kasneje izobraževanja. če bodo njih ustanovitelji zainte- in vzporedno pridobi osnovno iz- Za zagotovitev vseh možnosti resirani, da njih absolventi lahko obrazbo. •a izobraževanje velikega števila nadaljujejo šolanje na višji stop- V organizacijskem smislu je strokovnih kadrov in za zadosti- nji izobraževanja. Vsi ostali do- značilno združevanje šolskega in tev potrebam po raznovrstnosti kazi oziroma spričevala o stro- izvenšolskega izobraževanja ter teh kadrov predvideva resolucija, kovni usposobljenosti naj bi izobraževanja odraslih v enoten ?a bodo gospodarske organizacije imeli le ožji značaj, saj se pred- sistem. Tako naj bi ustanove za 'a javne službe imele pravico, da videva, da naj taka spričevala iz- strokovno izobraževanje v bodoče Zavedati se moramo, da naša poiskati vse možnosti za čim te- o organizacijskih oblikah in o tra-fame ustanavljajo šole za stro- dajajo celo posamezne tovarne, usposabljale mladino in odrasle družba upravičeno prav od pro- snejši kontakt, ker nasprotna pot janju šolanja, pri določanju spre- Kovno izobraževanje svojih ka- seveda brez neke obveznosti za hkrati. S tem v zvezi odmerja re- svetnih delavcev pričakuje vse- vodi v izolacijo naših ustanov, jemnih pogojev itd. Prov. Dalje, da same določijo tu- druge tovarne. V primeru, če bo solucija izredno pomembno vlogo stransko pomoč pri realizaciji re- Jasno je, da je določanje profilov Nadalje je p>otrebna naša vse-Pi predmetnike in učne načrte ustanovitelj šole zainteresiran, da strokovnim šolskim centrom, ki forme strokovnega izobraževanja za posamezne vrste kadrov stvar stranska podpiora ostalim oblikam teh šol. To pa seveda nalaga go- si učenci pridobijo izobrazbo na naj kompleksno izobražujejo stro- in bo naše delo v tej meri tudi gospodarskih organizacij, pač pa strokovnega izobraževanja, od iz- sPodarskim organizacijam in jav- eni izmed splošno priznanih sto- kovni kader za posamezne panoge ena od prvenstvenih nalog našega bo potrebno naše sodelovanje pri obraževanja odraslih do raznih Pim službam tudi dolžnosti, da penj strokovne izobrazbe, ki da- vse od priučenega delavca do viš- sindikata. Da bomo tej nalogi kos, sestavljanju predmetnikov in tečajev, ljudskih in delavskih Pobro proučijo potrebe po kadrih, jejo tudi pravico do nadaljnje jega tehnika in obratnega inže- moramo naše članstvo najprej se- učnih načrtov, dalje pri razpravah univerz itd. Pjihove profile in načine strokov- višje strokovne izobrazbe in ki so nirja. Tu se bo kader lahko mno- znaniti z vso pestro problematiko Pega izobraževanja, od delavcev predpostavka za strokovno iz- go hitreje izobraževal z najbolj strokovnega izobraževanja in pri Po obratnih inženirjev. obraževanje na ozemlju vse drža- racionalnim izkoriščanjem učne- tem razviti tudi živahno agitacij- Resolucija je .še nadalje obdr- ve, bo potrebno samo, da ista iz- ga kadra, prostorov, učil, delav- sko delo. Ne smemo si namreč de- ‘Pla priznane stopnje strokovne- polnjuje minimalne pogoje, ki jih nic itd. lati utvar, da je v glavah naših Sa izobraževanja, in sicer: bo podpisal pristojni republiški Razen šolskih centrov pa pred- članov glede teh problemov vse 1. specializiran oz. priučen de- organ. videva novi sistem tudi centre za jasno in da so vsi naklonjeni no- avec, Tak način usposabljanja ka- strokovno izobraževanje delavcev vim smerem strokovnega izobra- 2. kvalificiran delavec oziroma drov pomeni torej večjo speciali- v podjetjih, obliko, ki je pri nas ževanja. Zato bo treba še mnogo ^hnik, zacijo kakor sedanji, pri tem pa v Sloveniji že v polnem razvoju, truda, da bomo tudi te tovariše 3. visoko kvalificiran oziroma vse možnosti za nadaljnje dodat- Nadalje se v enotni sistem na najprimernejše načine prepri- potrebno naše lastno strokovno in obraževanja nikakor ne smemo 'Vatni inženir, no strokovno izobraževanje. strokovnega izobraževanja vklju- čali o neizbežnosti reforme na tem pedagoško izpopolnjevanje. Stro- smatrati za bagateliziranje nujno . 4. visoko strokovni inženirski Tudi glede vsebine strokovne- čujejo tudi različne, sicer delno področju. Potrebna bo študijska kovno je nujno potrebno, da držimo potrebnih posegov socialistične pe-1,1 drugi kadri. ga izobraževanja se opaža v reso- že obstoječe oblike, ki pa še niso obdelava vsega razpoložljivega korak z našo gospodarsko prakso, dagogike in psihologije v življenje S temi stopnjami naj bi se z luciji težnja k strokovni speciali- imele pravega družbenega pri- gradiva preko najrazličnejših pedagoško pa terjajo zlasti nove mladih ljudi, pubertetnikov v sta- “fužbeno priznano vrednostjo zaciji, kar daje poudarek stro- znanja. Tu so mišljeni razni te- oblik. oblike strokovnega izobraževanja rosti od 15 do 17 oz. 18 let, m to ^rokovne izobrazbe zmanjševala kovnemu izobraževanju v ožjem čaji, seminarji, praktične vaje, Poseganje prosvetnih delavcev temeljitih priprav in adaptacij, ne le v strokovnih šolah, temveč tezlika med ročnim in umskim smislu, z opuščanjem pretiranega ljudske in delavske univerze, iz- na področje strokovnega izobra- Nove oblike dela v strokovnem tudi v podjetjih in delavnicah. Selom, na drugi strani pa te stop- poudarjanja predmetov splošne obraževanje v JLA, ljudski teh- ževanja ima svoj izraz že v osnov- izobraževanju zahtevajo namreč Nasprotno, prav temu problemu ije ne pomenijo več neke admi- izobrazbe. S tem se nikakor ne niki, raznih strokovnih in druž- ni šoii Xu gre za organizacijo in tudi najstrožje pedagoške prije- se bodo morale naše strokovne jUstrativno dodeljene stopnje kva- zanika potreba po splošni in benih organizacijah in končno sodelovanje pri raznih oblikah iz- me, s katerimi se je treba sezna- šole bolj posvetiti m ga prilago- hfikacije, ki bi že sama po sebi družbano-ekonomski politični iz- tudi preko radia, televizije in obraževanja odraslih na nivoju mti- Kot podlaga za vse to izpo- diti potrebam našega gospodar- aajala njihovim nosilcem določe- obrazbi, pač pa se to izobraževa- ostalih javnih in kulturnih usta- osnovne šole dalje za učno in polnjevanje pa je potreben ideo- skega in družbenega razvoja. pravice v delovnem razmerju. nje prepušča ostalim organizaci- nov, kakor so muzeji, biblioteke, vzgojno honorarno delo v najraz- loški študij, zlasti študij sodobnih Družba prav to od nas pričakuje ^ato te stopnje pomenijo prehod jam v našem enotnem celotnem filmske dvorane, gledališča itd. ličnejših oblikah strokovnega iz- gospodarskih problemov. in nas bo v teh prizadevanjih Smeleje iskati novih oblik izobraževanja Pri vsem tem je seveda nujno cionalnejši sistem strokovnega iz- ?d sedanjega stanja na bodoče, v katerem takšna delitev najbrž sPloh ne bo potrebna. V zvezi s tem se pojavlja tudi pPrašanje, da strokovna izobraz-p še vedno ne pomeni tudi dejanske strokovne usposobljenosti. Ta ločitev strokovne izobrazbe jd strokovne usposobljenosti pa /Kakor nima namena zmanjše- Vloga obstoječih strokovnih šol ne bo zmanjšana obraževanja in končno za važno Današnji prerez stanja nam PodPrla- J t ^MsSVnc^S /Jo ‘Sfostbajf - SSšSBs vega sistema strokovnega izoora podružmc na strokovnih šolah v in nas verjetno še nekaj , -an.^1 Seveda je popolnoma zmotno bo treba v naših šolah tako vskla- zevanja in na lastno strokovno in wezi s tezami o predvidenem časa Tu mislim predvsem na po- v3fi pomena strokovnega šolanja, mišljenje, da se z uvajanjem teh diti vsebino pouka, da bomo ugo- pedagoško izpopolnjevanje. splošnem zakonu o strokovnih šo- manjkanje učil in učbenikov, da- /hiveč želi le poudariti, da ni najrazličnejših pestrih oblik stro- tovili tudi učinkovito nadaljnje Ze bivše Združenje učiteljev in lah je razvidno, da so proti loče- jje na vprašanje prostorov, zlasti kliko važno, katera šola oziroma kovnega izobraževanja kakorkoli izobraževanje na naslednji stop- profesorjev strokovnih šol Slove- nju trajanja šolanja in proti pa na pomanjkanje učnih kadrov izobraževalna oblika daje določe- zmanjšuje in zožuje vloga obsto- nji. Poleg tega pa bo treba v vseh nije je večkrat poudarjalo potrebo okrnitvi predmetov splošne iz- zaracji ‘še vedno ne docela ureje- stroko^0 usposobljenost, tem- ječih strokovnih šol. Tudi v teh šolah in tudi v vseh ostalih obli- po povezanosti strokovnih šol z obrazbe. Seveda je o teh predlogih materialnih vprašanj. Tudi ta Vec je važno le to, da ta strokovna se bodo še nadalje izobraževali kah strokovnega izobraževanja gospodarskimi organizacijami, ki težko podati neko splošnoveljavno vprašanja bo treba reševati vzpo- bsposobljenost obstaja, tudi če si strokovni kadri za določene stop- zagotoviti proizvodno delo kot se- potrebujejo kader iz naših šol. mnenje, ker je vsebina, oblika in re[jno z reformo in na njih opo- 1° je nekdo pridobil n. pr. na nje izobrazbe za posamezne po- stavni del v izobrazbenem smislu. Kolikor ponekod to sodelovanje ni metoda strokovnega izobraževanja zarjati merodajne činitelje. Krajšem tečaju in podobno. klice ali vrste poklicev. Vendar Ves sistem strokovnega izobra- bilo na potrebni višini, bo treba odvisna od cele vrste činiteljev, ki jih je treba proučiti za neko de- vprS^Lbmž^anja na^šjlh lovno mesto, za vsak poklic in za v ,, vsako stroko posebej. Gotovo pa za nep^redno povezavo s strokov-je, da se v njih skrivajo preživele, nlrni ^ami na srednji stopnji in zastarele koncepcije vzgoje in iz- isto gk 0 lošnQ blema-obrazbe. Zato je treba še posebej tiko Kakor znsn(> je y zvezi z re_ proučiti vse možnosti, ki nam j to solucij0 0 izobraževanju kadrov v Res je, da se vse premalo piše nik z oceno -ne zadovoljuje« istimi dohodki kot tisti, ki so vse leta ocenjujemo tega ali onega, "misto dajejo'svobodne aktivnosti gospodarskih in javnih službah ISrlš nisem dotaknil O ocenjevanju in nagrajevanju ffi s likov proti sedanjemu ocenjeva- po učinku in po enoti proizvoda, zreducirati na finančni efekt. Kaj naredili za splošni dvig slovenske strokovnih šolah doseči tak sistem Ob zaključku se mi zdi ponov-ku. Kogar vprašaš, kaj meni o se mu ta novi način nagrajevanja pa amaterizem oziroma učiteljeva kulture. Mislim, da je zdaj čas, strokovnega izobraževanja, ki bo no potrebno poudariti, da bo uspeh teenjevanju, ti bo dejal: -Zoprno lepo pozna. Ce je prizadevnejši, požrtvovalnost? Po tem ne po da preidemo od zastonjkarstva k poleg potrebnega praktičnega stro- reforme strokovnega izobraževa- tei je to ocenjevanje, veliko bolje dobi več in to občuti ob koncu nihče več hotel zastonj delati, nagrajevanju. Če ga nihče ni za- kovnega znanja dajal tudi ustrez- nja v mnogočem odvisen tudi od 16 bilo, ko še te procedure in meseca. In kako občuti prosvetni Kje je tisti učitelj-idealist, ki je služil, ga je zaslužil tisti šolnik, no družbeno izobrazbo in stro- činiteljev aktivnega sodelovanja gaganja duš« ni bilo.« - Ker pa delavec svojo celoletno prizadev- zastonj delal vse od zapisnikov ki se nekje v zakotni vasi bori kovno teoretsko osnovo, potrebno našega članstva, zlasti učnega Strio pač prišli v sklop državnih nost? Zakon pravi, da po dva- raznih sej do raznašanja vabil po x8. splošni dvig našega človeka, za opravljanje poklica in za na- osebja naših strokovnih šol, in je ^lužbencev, je to seveda nujno, kratni oceni -se posebno odliku- hišah? Mislim, da m strahu, da ki je vzgojil vrsto ljudi, ki danes daljnje strokovno izpopolnjevanje, dolžnost vseh naših podružnic, da Zanimalo bi me, ali se je je" dobi višji plačilni razred; to- bi tega učitelja-idealista zrnate- ustvarjajo boljše življenje. Zbolj- Vprašanje pa je, če je treba to do- se v povezavi z ostalimi strokov- ikrilnost dela na račun lanske da to pride šele v poštev, kot rializirali. Socializem naj končno Janje življenjskega standarda naj segj ie na dosedanji klasični šolski nimi sindikati ter z občinskimi in /tene, ki jo je dobil sleherni šol- vem, pri upokojitvi. In če bi tudi prodre tudi v učiteljske vrste, občuti tudi ta garač, ki je bil do- naein, samo s predmetniki in uč- sindikalnimi sveti, kakor tudi z \ kaj dvignila. Ali je tisti šol- zdaj prišlo, da zaporedoma dobiš Več delaš, več ti družba daje. stikrat zapostavljen in smešno nimi naCrti. Tu se bomo morali gospodarskimi organizacijami, z odlično oceno, se ti bore malo Pri nas je to pravilo veljalo do- nizko ocenjen in nagrajen. smeleje lotiti novih oblik in poti. vso resnostjo lotijo dela na tem Stane Kavčič ha zborovanju v Celju pozna. Takih srečnikov, ki bi se slej le za majhen sloj tistih ljudi, dvakrat zaporedoma odlikovali, ki so dali vse od sebe. Imamo pa je malo; ocena ne zavisi vselej v naših vrstah množico tihih ga-od tvoje prizadevnosti, marveč račev na podeželju in v mestih, tudi od ljudi, ki tvoje delo oce- ki ničesar ne dobe, včasih morda V soboto 4 iuniia so se v njujejo; ti pa niso vedno eni in le kritiko in zabavljanje. Celb, Zbrah orosvetni delavci isti- Hočem Povedati to, da bi Seveda ne bomo zdaj šli z na-kljskeea okraja na veliko zbo- morale našega prizadevnega šol- gradami tako, kot delajo v pod- kvanfe ki se ea je med drugimi nika- toreJ tiste ^ v naši str<>- ~ za vsako uro Podob- u§ledmmi eofti udeležil tudi ki> ki ne blestijo z odlikami, pa no. Delo pedagoga je težko me-Pre(w‘™ ^Inuhliškesa sveta vendar v celem letu precej na- riti in tehtati; končni efekt nje-^Veze^sindikato^hjueoriaviie^za rede v šoti in izven nje, občine gove prizadevnosti pa le lahko tRS tov dStane Kavčič. Izčrpno ob koncu leta našraievati, in to pretehtamo in ocenimo. Ce bi to Vlado Rozman Tudi težnje za poučnejši in ra- področju. Težave pri gradnji nove vajenske šole za Bežigradom O tem, kako je prišlo do od- v slučaju potreb služile tudi kot ločitve za gradnjo nove vajenske učilnice. To vse vsklajevati bo Gradbenemu odboru je tako uspelo izvesti na predloge prak-vsekakor težka, a nujno potrebna tikov in prosvetnih delavcev Še Ljubljani, tokrat ne bi (-'ojin mv ueiavet v njvami e,a svuju ““ ijlvu. o. j™ razpravljati. Dejstvo je, da je na ^dolf TUT »-XV ■ devnost dobi pohvalo in še višjo zna vsak dobro preračunati, da vrhu sedem etažne zgradbe smre- - - 1 Marčič. K razpravi se je pjaČ0j sem rnnenjai da bi se tak se mu ne izplača trikrat več de- čica in da je likof že za nami. vodstvo Vajenske šole raznih graditvi v glavnem odgovarjala ' *' ‘ nas. lati — njegov kolega na šoli pa Res je, da dela na šoli ne napre- strok poskrbelo za praktične na- sodobnim potrebam naše sociali- naloga. Za ureditev vseh delavnic je nekaj popravkov z željo in namenom, da bi šola ob njeni do- 0 --- Marčič. K razpravi se je 'Jsvpiil, tudi tovarif ^ stimulans vpeljal tudi pri _ k “'-‘d neka tore pereče prooieme Seveda je težko normirati učite- odbrenka svoje ure in gre — oba dujejo po predvidenem načrtu, črte, tako da bi se pouk lahko stične stvarnosti. Skoda je le, da (^orrvvienja u stVa .in, prOSVetf' Ijevo delo v razredu in ga po tem pa imata faktično iste prejemke, da so in še nastajajo težave, ki odvijal po sodobnih smernicah, so upravni prostori tako odmak- 'tesli 10 2uzb°rovanja,u-0,1110 pn~ delu nagrajevati. Za nagrajevanje Ta gola računica velja tudi v jih še tako prizadevni in delavni upoštevaje pri tem potrebe naše- njeni od učilnic in delavnic, na- v prihodnji številki.) b. prižlo v poštev le delo izven prosveti in če bo vsaj deloma to gradbeni odbor ne bo zmogel pre- ga gospodarstva Pri vseh teh mesto da bi biti v središču same s Zborovanje je bilo poživljeno šole. Koliko naših ljudi je skozi vprašanje rešeno, se nam ne bo mostiti brez izdatne pomoči me- prizadevanjih in trenutnem sta- šolske zgradbe. Glavni trakt je ® Kulturnim programom celjske- vse leto žrtvovalo svoj prosti čas treba čuditi, zakaj prosvetni de- rodajnih činiteljev. Nastaja boja- nju rabi nujno gradbeni odbor namreč dolg 73 m in so s tem Učiteljišča in drugimi priredit- za delo v raznih krožkih. Kaj po- lavci ničesar ne store - pa jih je zen, da do vselitve jeseni 1961 ne več pomoči, da bi laže in hitreje učilnice tako preveč oddaljene od Posebno lepa je bila oddol- maga, če dobi ta šolnik le pohva- toliko v enem kraju. Ni skrivnost, bo prišlo. uspeval pri dograjevanju ./tev upokojenim šolnikom - dol- lo. Prizadevne ljudi, ki so vse da tudi drugi strokovnjaki nočejo gola ima 24 učilnic, v pritličju potrebne šole. 80tetnim prosvetnim delavcem. leto uspešno vodili ta ali oni kro- ničesar zastonj narediti; razum- šest delavnic in skupno 15 kabi- Predvidena sl Udeleženci zborovanja so po- žek, ati pa so delali na vasi v Ijivo je, da se te misli oprijemlje netov. Razen tega še telovadnico zgradbi se je morala preseliti na ‘ali tudi pozdravno pismo pod- raznih društvih, bi morala naša tudi naš šolnik — čeprav je nje- s stranskimi prostori. V glavnem dvorišče. Na prvotnem mestu ko- bolj informativnega značaja in z /te^sedniku Zveznega "izvršnega prosvetna služba primemo nagra- govo poslanstvo daleko bolj hu- traktu bo moralo biti preureje- lesamice bo urejena dvorana z namenom, da javnost opozorimo /tete Rodoljubu Colakoviču, ki jevati. Tako pa ti ljudje ob koncu mano od drugih. nih 8 učilnic še v delavnice za mladinsko sobo. Oba prostora po na vedno večje težave, ki nasta- ^JteKnuie. to cnjio+vii/./. c-mvinoa lota slišiio le leno zvenečo hvalo: Ocenjevanje tako upravnih prostorov. Da ta stvar ni dobra, bo pokazala poznejša Predvidena kolesarnica v sami praksa, sama. Vse navedene pripombe so Mod: nuje te dni 60-letnico svojega leta slišijo le lepo zvenečo hvalo; Ocenjevanje in nagrajevanje praktični pouk; vendar bodo ne- prvotnem načrtu nista bila pred- jajo pri gradnji ‘bega življenja. izčrpani in utrujeni odidejo — z je ozko povezano; kadar ob koncu katere tako opremljene, da bodo videna. šole. nove vajenske A. 2. Srečanje najmlajših zadružnikov v Novem Sadu i V okviru letošnjega XXVII. mednarodnega velesejma v Novem Sadu je uprava velesejma pripravila srečanja najmlajših zadrugarjev Jugoslavje; to prvo srečanje učencev-zadrugarjev je poteklo v znamenju velike letošnje akcije »smotre pionirjev zadrugarjev in mladih prirodoslovcev« in se ga je udeležilo po pet pionirjev-zadrugarjev in po en prosvetni delavec ali kdo drugi, ki je največ pripomogel k uspešnemu delu šolske zadruge, iz vsake republike FLRJ, Kosmeta in AP Vojvodine. Srečanju so prisostvovali še nekateri pionirji zadrugarji iz Novega Sada, tako da je bilo skupno zbranih nad 50 pionirjev im 12 prosvetnih delavcev. Program je bil zelo bogat in val, kako njihova zadruga dela koristen. že drugo leto, da goji tri vrste Prvega dne je goste sprejel krompirja, črni ribez, zdaj pa generalni direktor novosadskega pripravljajo toplo gredo. velesejma Djuro Sekicki, nato pa so ves dan s strokovnim vodstvom ogledovali velesejem. Takšna srečanja, kot je bilo to letošnje, bodo v prihodnje vsako leto, organizirala pa jih bo uprava velesejma. Uprava je uverjena, da bo možno prihodnja leta zbrati še več mladih za-drugarjev-učencev, morda celo iz vsakega okraja po enega. Naslednji dan je cela skupina obiskala šolsko zadrugo v Mla-denovu. Tam so si najprej ogledali zadružne objekte in šole, nato pa se porazgovorili o delu te in sploh šolskih zadrug. To je bil pravi zadružni pogovor najmlajših zadrugarjev Jugoslavije, ki se je popoldne nadaljeval v ljudski skupščini Vojvodine; tam sta zadrugarje sprejela tovariša Paško Romac, predsednik Zadružne zveze Jugoslavije, in Ivan Bukovid, predsednik Zveze kme-tijsko-gozdarske komore Jugoslavije. Ta razgovor je trajal uro in pol; slišati je bilo zelo lepe rezultate. — Ce boste še naprej delali tako, kot ste tule govorili, je ob tej priložnosti med drugim dejal tovariš Paško, tedaj se ne bojte za svoje življenje in za prihodnost. Starejši tovariši vam bodo pri tem pomagali... Bodite takšni, tako delajte in če boste tako delali in se tako razvijali, bo naša domovina srečna in močna... — Prepričan sem, je dejal tovariš Ivan Bukovid na koncu razgovora, ko ste tako enotni, tako veseli in navdušeni, da boste napravili še Ved, kot mi pričakujemo. Čestitam vam za vaše delo in še enkrat pravim, da bo to nekaj sijajnega, kar boste naredili v prihodnosti... In kaj je tisto, kar je tako navdušilo tovariša Paška Romea in Ivana Bukoviča? To so pripovedovanja najmlajših zadrugarjev o njihovem vsakodnevnem delu in rezultatih, o načrtih za še boljše delo. Zadrugar Jože Bandel iž Kostanjevice je n. pr. pripovedoval o sadovnjaku, vrtu in ribniku v njihovi zadrugi. Podobno so govorili zadrugarji iz Makedonije, Bosne, Srbije, Črne gore, Kosmeta in Hrvatske. Vsak je govoril v svojem materinem jeziku, a vendar so se vsi med seboj razumeli. Te vsakdanje zgodbe o še bolj vsakdanjih majhnih zadevah, ki doslovcem. Tiska se v vseh jezikih in se razpošilja na vse kraje naše domovine. Pionirji zadružniki so potrdili, da jim je list všeč in da ga radi bero, ker v njem vedno najdejo kaj koristnega za delo v svoji zadrugi. Tudi tovariš Colakovid je dejal, da je »Naša zadruga« dober list in da morajo biti zadružniki ne le njegovi bralci, temveč morajo list razširjati tudi med svojimi tovariši, da se bodo naročali nanj. »Našo zadrugo« morajo brati vsi pionirji in razpravljati o pomembnejših člankih. Ta list, je dejal tovariš Čolakovič, lahko mnogo pripomore pri razvijanju zadružnega gibanja med učenci naših šol. O organizaciji in delu svojih zadrug ter o velikih spremembah, ki so nastale v šolah in v kraju variš Čolakovič sedanje generacije, morajo biti ne glede na to, ali rastejo na vasi ali v mestih, sposobne za najraznovrst-nejša dela in to v največji meri. To morajo biti dobri socialistični državljani, ki bodo znali delati za socializem. Pionirji zadružniki se pri delu na svojih majhnih zemljiščih in ekonomijah učijo delati v interesu skupnosti. Pri tem pa najde tudi vsak posameznik zadovoljstvo in plačilo. Zatem je tovariš Čolakovič pripovedoval svojim gostom o nekih posebnostih stare šole. S pomočjo šolskih zadrug in sploh se morajo danes v šoli razvijati lepši odnosi med učiteljem in učencem. Vsak naš človek mora rasti tako, da se v njem razvija človečanski odnos do ljudi. Šolska zadruga je taka oblika dela, ki pomaga odpravljati ostanke stare Na sprejemu pri tovarišu Čolakoviču: prvi na levi je predsednik pionirske zadruge iz okolice Kranja sicer prinašajo velike koristi vsakemu posamezniku, šoli in skupnosti, so se čule na vsakem koraku. O teh stvareh so govorili tudi naslednji dan na sprejemu pri tovarišu Čolakoviču v Zveznem izvršnem svetu. NA SPREJEMU PRI TOVARIŠU ČOLAKOVIČU Najprej so govorili o vtisih z Kamenice in iz drugih krajev. Tovariš Čolakovič je pripovedovanje svojih gostov pazljivo poslušal in k temu dajal svoje mišljenje o posameznih vprašanjih. Znova je rekel, da je zelo vesel, da se lahko pogovarja z Jože Trobec iz Kranja je med novosadskega velesejma. Prvi je bil predsednik zadruge pionirskega odreda »Stane Kavčič« s Primskovega pri Kranju. — Vse, kar sem videl na novosadskem velesejmu, je začel omenjeni zadružnik, bo zelo koristilo meni in vsem nam. — Kako pa si se sporazumel s Srbi in drugimi? je vprašal tovariš Čolakovič. — Dobro. Vsi smo se razumeli in mi bo zelo žal, ko bomo šli narazen. — Ali bereš list »Naša zadruga« in ali razumeš, kar piše v drugim povedal, da so v njihovi zadrugi vsi učenci šole razen najmlajših iz prvega razreda. član pionirske zadruge iz Loč, celjski okraj, je pripovedo- »Koj veš — kuj znaš« na ESTŠ Elektro-srednje-tehniaca šola v Ejuhoani je praznovala Dan mladosti a prireditvijo »Kaj veš — kaj znaš?«. Dijaki so s» zbrali v iepo opremljeni dvorani In z velikim zanimanjem sledili izvajanjem svojih kolegov. Program je bil dvodelen. Nekateri dijaki so reeitiraM, nastopili x. v, , „ „ . z gltesbaniim sporedom, drugi so 'rale tistih člankih? je spraševal tova-odgovarjali na vprašanja o temi, ki nš Čolakovič so si jo izbrali. Teme pričajo o tež- . . nji vsestranske, razgledanosti. Najbol- — Tiste članke, ki so pisani ši nastopajoči So prejeli knjižne na- v srbskohrvatskem jeziku, razu-grade. Uspela prireditev Je zadovo- rv-nejiiJ' najmlajšimi zadružniki, zadruž- lakovič poudaril, da je starejša niki šolskih zadrug. Po njegovem generacija lahko srečna, ko sliši, mnenju je ta akcija, ki je zajela da se z delom ne le z lepimi vso našo domovino, velikanskega besedami in opevanjem izkazuje pomena za razvoj naše države, spoštovanje starejšim in žrtvam, S teže, toda^edno "am^d" pomaga, tudi te razumemo. O velesejmu so pripovedovali še zadružniki iz Zidilova in Bara, prva prireditev te vrste na So® — In gotovo ne zadnja. POPRAVEK V uvodnem članku Prvi kongres psihologov FLRJ v zadn.1l številki PD v predzadnjem odstavku 10. vrsta Je treba besedo »umakniti« nadomestiti z besedo »uzakoniti«; se pravi, da Je treba »zvanje psihologa čimprej uzakoniti«. »SOCIALIZEM POTREBUJE ' VSESTRANSKO IZOBRAŽENE LJUDI Nato je tovariš Čolakovič govoril pionirjem o tem, da so oni zamena sedanje generacije in da je treba, da se na to pripravljajo, da bodo dobri proizvajalci, dobri upravljavci, kovači svoje lastne usode, ker naš delovni človek danes kuje svojo usodo sam. Pripraviti svojo zameno — to je sveta dolžnost sedanje generacije. Pri tem delu, ki pa je zelo težavno in zapleteno, imajo šolske zadruge zelo važno vlogo. Šolske zadruge so po mnenju tovariša čolakoviča tista najbolj primerna oblika, ki mlade ljudi zbira, jih uči za skupno organi- nato pa je razgovor prešel na list zirano delo in jih vzgaja kot ak-»Naša zadruga«, ki je začel izha- tiviste. Socializem potrebuje bo-jati letošnje šolsko leto, name- gate osebnosti, vsestransko iz-njen pa je predvsem delu pio- obražene ljudi, dobro socialistič-nirskih zadrug in mladim priro- no vzgojene, zato — je dejal to- I T Domske skupnosti -nujna oblika družbenega upravljanja v domovih samem prav zaradi dela pionir- šole, da bodo generacije, ki pri-skih zadrug, so pripovedovali za- bajajo, drugače rastle, da bodo družniki iz Kranja, Židilova, od življenja sprejemale vse nje-Bara, Bijeljine, Prilika, Zubinog gove bistvene stvari drugače, kot Potoka, Petrovaradina, Sremske je to bilo pri prejšnjih genera- cijah. V zvezi z besedami pionirja iz Kosmeta, ki je dejal, da dela v svoji zadrugi zato, da bi s svojimi mladimi silami kolikor more pripomogel k izgradnji socialistične domovine, je tovariš Čo- ki so padle za našo domovino. Potrebno je delati primemo svojim letom in se pripravljati za to, da bodo nekoč dobri graditelji in zvesti branitelji naše socialistične domovine. Tak je pravi patriotizem našega državljana, naš socialistični patriotizem. Ljubezen do domovine je treba dokazati ne samo z besedami, temveč z delom, z vedenjem, s pravilnim odnosom in pripravljenostjo, da po svojih močeh narediš nekaj zanjo in to vsak dan. Na koncu obiska je tovariš Čolakovič svojim gostom rekel naslednje; — Dragi otroci, želim vam mnogo uspehov pri vašem delu, želim, da boste svoje zadruge razvijali naprej in da bo kar največ vaših tovarišev in tovarišic v šoli njihovih članov Jn da med sabo čimbolje posredujete izkušnje, da bo ta akcija zajela prav vso našo šolsko mladino. B. M. Pri vzgojnem delu v naših domovih imajo domske skupnosti pomembno vlogo. Doslej te Skupnosti nimajo kakih bogatih izkušenj, ker so bile pač ustanovljene šele pred nekaj leti. V naslednjem hočemo nakazati nekatere značilnoeti dela teh skupnosti, ki bodo v prihodnje imele še daleko večjo vlogo, kot jo imajo zdaj. Reformirana šola teži ne le k sodobnejšim metodam pouka, marveč tudi za tem, da uvajamo mladino v družbeno upravljanje. To se uspešno razvija preko razrednih skupnosti in drugih oblik družbenega upravljanja, ki so na Šolah že dobro začele delati. Podobno obliko samoupravljanja smo začeli uvajati tudi v naše domove. Lahko rečemo, da je potreba prav v domovih po takih oblikah samoupravljanja neizbežna. Domska skupnost, ki jo sestavljajo najboljši gojenci nekega doma, rešuje vrsto vzgojnih problemov, ki se pojavljajo v dijaških domovih. Tako imajo pravico določanja kazni za posamezne primere, rešujejo probleme učnega uspeha, celotnega dnevnega reda v domu in podobno. Pravzaprav so njihove naloge precejšnje in zajemajo skoraj celotno problematiko (razen finančnega poslovanja), ki se dnevno pojavlja. Da to delo ni lahko, vedo prav dobro vzgojitelji in upravniki domov, ki so prej vse to breme imeli na svojih ramah. Ne smemo se čuditi, da prav zaradi te velike odgovornosti domske skupnosti ponekod ne delajo prav in včasih zaidejo v slepo ulico. Ker je ta oblika samoupravljanja v naših domovih še mlada, je razumljivo, da ti mladi ljudje delajo tudi napake. Od vzgojiteljev in uprav domov dostikrat slišimo, da je bolje, če sami stvar »-komandirajo«, saj mladi itak niso sposobni in še to, kar detajo, nima večje koristi. Takšno gledanje na delo domskih skupnosti ni dobro; tem mladim upravljavcem je treba nuditi vso pomoč. Vzgojno liiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Don vajencev v Ljubljani | 21. maj je bil Dan vajencev. Bil J je to tradicionalni praznik, ki J* do- s bil svoj odraz tudi v šolskega pouka ^ prostem dnevu. Posebni poudarek vajenskemu || dnevu v Ljubljani so dala razna športna in telesnovzgojna tekmova- = nja, izleti, predvsem pa svečana aka- == demlja na predvečer v veliki unlon- = skl dvorani v Ljubljani, ki Jo Je g oskrbel mladini Občinski komite s LMiS — občine Center. Potem, ko je vajenska mladina = dvorano dokaj napolnila, Je sprego- s vdrti v daljšem, slavnostnem nagovo- = ru tov. Polde Oblak. V jasnih, kleno = začrtanih stavkih Je prikazal revo- = lueionamo pot Skojevcev, prikazal je s trnjevo pot vajenca v predaprilski = Jugoslaviji, opisal delež mladine v g narodno-osvobodilnl borbi, njeno me- g sto pri obnovi in gradnji nove Ju- s goslavlje in nakazal tudi naloge, k) g čakajo vajensko mladino v nadalj- g njem razvoju našega gospodarstva, g pa tudi na možnosti, ki se odpirajo g v zvezi z reformo strokovnega 401- s stva. g Kulturni program je z vsem ču- = tom odgovornosti in dobrohotnosti = Izpolnila Glasbena Sola SiSka—Beži-grad; orkester in pevci so ieK na- g« vduSeno priznanje. Prav tako tudi == recitatorji. Na sam 21. maj se je zgmtta va- §| Jenska mladina v prostore Doma Ju- g goslovanske ljudske armade, kjer ja g bilo dobro poskrbljeno za sprostitev g in razpoloženje. Ob tej priložnost! so g bili razglašeni tudi rezultati šport- g nlh tekmovanj; kovinarji, ki so osvo- g jih šest prvih mest so prejeli razna g priznanja. Okrajni prosvetni svetovalci o osnovni šoli Nikoli ni naša javnost toliko azpravljala 0 šoli kakor danes. Ta ugotovitev ni samo pravil-a, ampak tudi zelo vzpodbudna, laže, da se je v šolstvu nekaj prožilo, da se nekaj giblje. Naša ola drsi naprej korak za kora-om in se v tem napredovanju e bo več ustavila. Važen usmer-svalec, pospeševalec in registra-or tega gibanja je prosvetno-pe-agoška služba. Seminar okraj-iih prosvetnih svetovalcev za snovno šolo, ki ga Zavod za na-iredek šolstva LRS prireja vsako eto v Pedagoškem centru, skuša rselej ugotoviti, kako daleč smo ia poti v reformirano osnovno olo. Tudi letošnji seminar, ki je >ii od 23. do 27. maja 1960, je pokazal stanje naše osnovne šole, in [aterim nalogam, ki nastajajo ob ijej, bi morali dati prednost pri ■eševanju. Treba je pregledati ;amo tematiko, sklepe in pripo-■očila letošnjega seminarja, da zstopijo izmed množine najvažnejše naloge na področju osnov- Seminar je delal po naslednjem "r°Dlrektor Zavoda Vladimir Cvetko je govoril o vprašanjih in nalogah prosvetnb-pedagoške službe, Sikst Marion o pomoči učiteljem in o metodah inšpektorjevega dela, Miroslav Lužnik o izpopolnjevanju učiteljev, Dušan Bavdek o novih nalogah, ki jih prosvetnim delavcem nalaga zakon o osnovni šoli, dr. Iva Šegula o opisnem ocenjevanju, učenčevem dosjeju in dodajini pomoči učencem, Franček Boha-nec o napredovanju učencev. Sekretar Sveta za šolstvo LRS Ludvik Gabrovšek je odgovarjal na razna administrativna, organizacijska, personalna in materialna vprašanja, ki se odpirajo ob reformirani osnovni šoli. Predavanjem so sledile diskusije, iz katerih so bili povzeti sklepi in priporočila okrajnim prosvetno-pedagoškim službam, Zavodu za napredek šolstva LRS in Sekretariatu SŠ LRS. Izmed njih naj povzamemo nekatera: Potrebna je večja načrtnost dela prosvetno-pedagoških služb. V vsaki situaciji je treba sestaviti najprej hierarhijo problemov. Danes je v ospredju usposabljanje šolskih upraviteljev, da po- stanejo zares pedagoški vodje, organizatorji in usmerjevalci notranjega življenja in dela šole, pa tudi delo z učnimi zbori, ki morajo postati poleg šolskega odbora in upravitelja neposredni družbeni organ šole z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih določa zakon o osnovni šoli. Delo z učitelji mora biti intenzivno, v njih mora buditi prizadevanje po stalnem strokovnem izpopolnjevanju, predvsem pa voljo in sposobnosti za aktivno ostvarjanje izsledkov socialistične pedagoške znanosti pri učnovzgojnem delu. Organizatorji republiških, okraj-hih in občinskih tečajev, seminarjev in konferenc za učiteljstvo naj bi pri izbiri tematike in vsebine seminarjev ter konferenc dajali poudarka ideološkim vprašanjem in notranjemu življenju šole po socialističnih vzgojnih načelih. Seminarjev za izpopolnjevanje učiteljev je bilo sicer tudi doslej dovolj, premalo pa je bilo načrtnosti pri njihovem planiranju in organizaciji. Seminarji naj bodo planirani na daljši čas, v programu naj ne bodo predvideni samo čas, teme, vsebina in udeleženci, ampak tudi oblika dela in literatura, ki naj jo udeleženci seminarja sami predhodno proučijo. V učiteljstvu je treba razvijati smisel in sposobnosti vsaj za nekatere oblike lažjega raziskovalnega pedagoškega dela. Mnoge izkušnje si bodo učitelji posredovali v hospitacijskih oddelkih, v predmetnih, razrednih in drugih posebnih aktivih. Člena 47 in 48 Zakona o osnovni šoli, ki govorita o izpolnitvi šolske obveznosti, nista popolnoma jasna, če ju primerjamo z zadnjim odstavkom člena 5. Potrebno je navodilo za enotno tolmačenje. Šole morajo priti čimprej do svojih pravilnikov, ki jih predvideva člen 10 Zakona o osnovni šoli. Diskusija je pokazala tudi na rano, ki sicer ni nova, a se je prav v zadnjem času razbolela do neznosnosti in ji ne najdemo pravega zdravila. Stvar je namreč v tem, da so šole v revnejših občinah napol prazne, ^luktuacija učnega kadra iz pasivnih prede- lov, njegovo gomilanje v mestih in aentrih ogroža delo in enakomeren razvoj velikega števila šol Ponekod manjka na šolah do 40 % učnih moči. Zredčeni učni zbori na teh šolah so zategadelj tako preobremenjeni, da sta ogrožena njihov razvoj in rast. Stanje teh šol in učiteljstva na njih je resen družbeni problem. Prav nič na boljšem pa niso naše okrajne prosvetno-pedagoške službe, v katerih so nezasedena mnoga sistematizirana mesta. Posledica tega je, da morajo prosvetni svetovalci v mnogih primerih opravljati dvojno delo. Delo prosvetnih svetovalcev bi bilo potrebno normirati tako, da bi bilo plačano posebej vsako delo, ki ga opravljajo nad normo. In končno: ureditev statusa prosvetnega delavca in njegovih prejemkov se vleče in odlaša od leta do leta, kar ne vpliva stimulativno. Odprto je vprašanje stimulacije prosvetnih delavcev nasploh Reforma osnovne šole ne prinaša v rešitev samo pedagoških nalog, ampak tudi materialne in personalne. -j osebje in vodstvo domske skupnosti skupno rešujeta celotno problematiko v domu. Vzgojitelji morajo biti svetovalci in delo članov domske skupnosti pravilno usmerjati Dogaja se, da se nekatere domske skupnosti potegujejo zgolj za svoje osebne koristi in ne gledajo celote. V takih primerih mora uprava doma skupaj z vzgojnim osebjem vso stvar pravilno urediti. Drugod v domovih ni prave .povezave med upravo doma in domsko skupnostjo in to zaradi tega, ker so nekateri uprazmiki preveč okoreli in mislijo, da znajo in vedo samo oni pravilno reševati vso problematiko doma. Minili so časi, ko je upravnik kaznoval gojenca po svoji mili volji — pa če je bilo prav ali ne. Vzgojiteljevo delo j« trenutno v domu težje, ker mora vzgajati in usmerjati člane domske skupnosti, da bodo pravilno reševali zadane naloge. Toda kasneje, ko bodo ti dodobra vpeljani in ko bo pretekla določena doba samoupravljanja, bo delo vzgojitelja v domu lažje in več časa bo lahko posvetil slehernemu gojencu. Dostikrat znajo gojenci sarm kako vprašanje, kš se pojavi — kraja ali kaj podobnega — bolje rešiti kot vse vzgojno osebje in dom. Domska skupnost mora čutiti, da ima vso podporo v upravi doma. Le-ta pa mora znati prisluhniti mladim upravljavcem, ki so dostikrat zelo kritični in znajo pravilno presojati stvari. Zelo važno je, kdo je bil izvoljen v domsko skupnost. Dogaja se, da pri volitmh izvolijo v domsko skupnost take ljudi, ki nimajo sicer nobenih moralnih vrlin, ampak bodo v odboru, ko bodo izvoljeni, zastopali osebne ali manj pomembne stvari. Takšni mladinci po navadi — to je praksa že v nekaterih primerih pokazala — se borijo zgolj * upravo doma za te ali one bonitete, ne pa za celotni red in disciplino. Primeril se je tudi tak primer, da član domske skupnosti ni hotel v domu prav nič delati; postavil se je na vzvišen piedestal — kot oseba ki lahko le kritizira, analizira in določa ostalim gojencem, kaj je treba storiti. Ko pa mu je uprava doma odredila, na) uvede red v jedilnici ali spalnici, pa ni hotel s prstom migniti. Vse take in podobne pojave srečujemo pri delu domskih skupnosti. Vzgojitelji bodo morali še veliko delati, dd bodo domske skupnosti dale vet od sebe, kot so doslej. Treba je imeti z mladimi upravljavci dosti potrpljenja. Zavedati se moramo, da tudi mi, vzgojitelji, ki imamo v domskem delu le že nekaj izkušenj, storimo kdaj kako napako; kaj šele mladinec, ki hodi v šolo in se uči in mora poleg tega biti še upravljavec. Zato je vsak pesimizem v zvezi z delom članov domske skupnosti odveč. Več je treba s temi ljudmi osebno delati, se z njimi raz-govarjati o izkušnjah iz lastne prakse. Po navadi pa se domska skupnost skliče, kadar se pojavi kak problem, ki ga je treba nujno rešiti: vsaka hitra odločitev pa ni dobra. Tako je v nekem domu dala domska skupnost predlog za izključitev nekega gojenca, ker je kradel. Vzgojno osebji pa ni bilo za takojšnjo izključitev, ker je bilo mnenja, da bi ta gojenec, ki nima staršev, postal potem še slabši. Treba je bilo precej časa, da je domska skupnost pregledala stvar s širšega vidika in spoznala, da ima domska uprava prav- Pa tudi uprava doma nima vselej prav in je treba mladim upravljavcem popustiti $ togo in zaletavo politiko v dahi z mladimi upravljavci ve bomo veliko dosegli. Nasprotno, ostali bomo osamljeni ^ nevidna vrzel bo nastala med domsko skupnostjo in upravnikom oziroma vzgojnim osebjem. Take in podobne stvari s* bodo še dogajale. Treba 1° znati vzpostaviti pravilne odnose in biti pri tem, delu pr«' Cej elastičen. Samo z medsebojnim sodelovanjem vzgojne' ga osebja in domske skupnost* bo delo potekalo uspešno. " gotovostjo pa lahko trdimo, n® so sedanje domske skupnost1 kljub pomanjkljivostim stori*6 precej v slehernem domu ^ bodo v prihodnje odigrale *e večjo vlogo kot doslej. P0' trebno je imeti več zaupan)6; v mlade ljudi, jim pomagat pri njihovem prizadevanju potem lahko računamo, da v® nekoč tudi naše delo lažje m uspešnejše. Vlado Rozman / Ob ustanovnem OBČNEM ZBORU DRUŠTVA likovnih pedagogov Problemi likovne vzgoje Zt^aUT VvS!T!!OIlh na in da ^ Ukovna vzgoja tisti' mavca, gline otrok ne more do- Cf peUogi P?vič ^ vot“ ‘iz del estetske.vzgoje, ki vodi v na- jeti osnov estetskega oblikovanja. 'Jah krajev so prišli na ustanovni Predno kulturo gledanja in obli- Ker danes nekatera vodstva zbor Društva likovnih pedago- kovanja, da je estetsko obhkova- osnovnih šol ne pripisujejo li-lzvu;,:ti t«upin° nje del matorialne kulture in če kovnemu pouku važnosti in se ne z VT°; a 80 vemotlVT1t ja pobrigajo za strokovno učno moč, ^ajnr:“ to TnarhlSSSi s^: ^ ali pa obremenii° strokovnjaka z n3em v likovni vzgoji. Nad 70 dele- SP0211^11* c^a 3® intuicija za drugim delom, ki se jim zdi važ-Jatov se je odzvalo vabilu priprav- , vsa-kcga večjega izuma in nejše likovni pouk, ali pa od-Jlainega odbora, v predpoidanskem globljega znanstvenega dela, da vzamejo delovni prostor češ da 'asu so bila poleg potrebnih formai- mora biti likovni pouk osnova se ono malo risanja lahko vrši v razredu, bo treba ljudem Jošti prečitana društvena pravila ter vsakega študija, tehničnega, bio- t„di Pomembno predavanje tov. prof. j ® L____x.uai nrnf t i* • i . w 7 luui v idZJLtxiu, u slikarja Klavdija Zornika o Ji- trfh^na’knJmrv^tT dopovedati’ da 3® vse to moreče ‘'ovni problematiki pri nas. v so- ^feben zumalistiln, književnosti, jn boleče, ker se končno tudi li-Jodnjem prostoru poleg zbornične p'11111) scenogranji in aranzerstvu kovniki čutimo odgovorne, kakšni Jvorane je bila istočasno prirejena ter vsaki kvalificirani dejavnosti bodo naši bodoči industrijski, so bile valitve, kjer so z večino man3 ucnm ur, kakor so jih imele aij se 1x^0 ob tem in ob umet- S^asov bili izvoljeni člani plenuma ter za ta pouk stare osnovne šole. jjredsednik in to sledeči profesorji - Zanimivo je, da je likovni «kovm pedagogi ter likovna umetna- ^ u nrikrai,s ’ 1 Ji: Borčič Bogdan, Zornik Klavdij, p° K. PnKraJsan na času prav bi tek Zoran, Uršič France, Lebez tam> kler se Vrši najtežji prehod JJirko, Gerlovič Alenka, Krajnc od emocionalnega oblikovanja k "JUovan. Pečko Karel, Fakin vida, zavestnemu oblikovanju po priro- isčanec Boža, Šušteršič Marko, Jan- (Ji — v 6., 7, 8. razredu, kjer naj tvLIV°’ L;iublč Tone> i^eržifi ®tane- učenec pridobi največ likovnega *tas Milan, Stegovec T.nca, Horvat__. . „v„,, ■ • Aleksander to Bazeij Jakob (pred- znanja m največ ročnosti in ,'dnik) ter 8 predstavnikov iz okra- spretnosti, ko zaključuje prvo fa-_sv, Batista za Kranj, Nemec Raiko zo svojega šolanja. V LR Hrvat-Jože za Ko- ski in v B0snj in Hercegovini so niških stvaritvah naši delovni ljudje znali opajati in se veseliti? Jeseni: izredni študij na VPŠ Republiški Svet za šolstvo je študija niso dokončali zaradi ne-imel 25. maja redno sejo, ki jo je ugodnih razmer in nezadostne povodi! predsednik tov. Vladko Maj. moči; teh je okoli 200. S tem jim hen. Na dnevnem redu je bila vr- bo omogočeno — in razen tega se-sta predlogov, ki jih ja moral veda še vsem drugim, zlasti mJa-Svet potrditi, in drugo. Tako je dim učiteljem, ki poučujejo na Svet potrdil predlog zakona o stopnji razrednega pouka, da bodo ustanovitvi Višje pomorske šole v dosegli kvilifikacljo predmetnega Piranu, predlog zakona o ustano- učitelja. vitvi Višje pravne šole v MaribO- Po podatkih poročil osnovnih ru, predlog zakona o ustanovitvi šol primanjkuje v letošnjem šol-Vlšje agronomske šole v Maribo- skem letu na teh šolah preko 1000 ru, dalje predlog zakona o Visoki predmetnih učiteljev. To število šoli za telesno vzgojo v Ljubljani; ' je razvidno tudi na podlagi le-potrdil je pravilnik o izrednem tošnjega razpisa prostih službenih študiju na Višji pedagoški šoli, mest. Pri,vrsti predmetov je po-odredbo o učnih predmetih na ložaj prav pereč; pri tujih jezikih strokovnih šolah, ki se štejejo za in matematiki poučuje le 36 Vi predmete teoretičnega strokovne- kvalificiranih učnih moči, pri sloga pouka določene specialnosti, venščini pa do 50 °/o. Na 860 po-predmetnik in učni načrt za in- polnih osnovnih šolah je za glas-dustrijske kovinarske šole za od- beno vzgojo samo 70 kvalificiranih rasle; imenoval je nove profesor- učiteljev, 120 za gospodinjski pouk Je Višje komercialne šole v Mari- in 200 za telesno vzgojo (s sred-boru, imenoval komisijo za učila njo, višjo in visoko strokovno izo-in šolsko opremo in potrdil pred- brazbo). Zlasti je še pereče polog o ukinitvi nižje gozdarske šole manjkanje učiteljev za tehniško v Idriji in vajenske šole v Kri- vzgojo! ževcih. Izredni študij na VFS. kot ga ureja predlog pravilnika, je namenjen v prvi vrsti tistim učiteljem, ki so leto ta več študirali kot redni slušatelji vpS. a tega VPŠ bo pripravila ustrezne učne načrte za Izredni študij. Svet za šolstvo LRS pa bo na prihodnji seji razpravljal o posameznih študijskih skupinah izrednega študija. Z OBČNEGA ZBORA DRUŠTVA MUZEALCEV SLOVENIJE Muzeji - ljudska izobraževališča r JMŽ&5.135KSS -n N. Gorico Pohleh ref- Lavrinc Avgust za Celje, ;«ra za M. Soboto ta Kukec Marjan določili za likovni oouk tudi v 6 i ^ 11 uaruv.uciiv.cin ecu- Novo mesto. Po živahni razpravi „ V™ g „j K tUv.v n0 možnost, da se zberejo iz vseh j. zvezi z razstavo, z novim učmm ‘razredu po dve učni un. muzejev in galerij v vkSkega 1I\iko'OTtoga1<>ustvarja^a!elje Podobno je z učnimi urami na porazgovore o svojem delu, ogle- na poljuden način. Muzeji so sin- — predmetov, ki jih imajo mu-Sloveniji, teza znanosti in prosvete, kakor žeji. Tudi ekskurzije v muzeje je dejal v pozdravnem govoru za- bodo zato lahko smotrno pripra- na koncu zbora sprejeta še re- gimnaziji, kjer se estetski pred- dajo muzeje in spomenike v bliž- stopnik hrvatskega društva mu- vili. jSteija, ki zahteva rešitev najbolj met imenuje »umetnost«. V ta nji okolici, kjer se zbor vrši. Le- zealcev. Prosvetno-izobraževalni Za letošnji »Teden muzejev« ^ečto vprašanj današnje hkovne pojem sta vključeni iikovna in tošnji občni zbor je bil 21. maja ' ' mmismMimmm Jkoi^apeSdeagogov Prizadeva, da ba^ Pri odpade vsa natelj Prirodoslovnega muzeja v kovTi^kulturo^širila izven del° diiakov- Za gimnazijo druž- Tajniško poročilo je zajelo vso Š0]?P beno-jezikovne smeri je določe- dejavnost društva in kljub temu, “oie v pionirskih m mladinskih ^ da je vseh članov le nekaj nad kreativna aktivnost in praktično Ljubljani. nalogi so muzeji v Sloveniji od- je bila odprta vrsta razstav v merili mnogo časa in naporov. V muzejih pod geslom »Spoznavaj _ _ letu 1959, ki je bilo v znamenju svoj kraj«. Lahko trdimo, da so obširna učna snov, da jo je mo- Kobarida in muzej v Tolminu, razstav, združenih s proslavami te razstave mnogo pripomogle k ■n rkir^sio,0 vernik go^e ob predpisanih učnih urah Občni zbor je odprl predsednik 40-letnice ustanovitve KPJ, je poznavanju krajevne zgodovine. obiskalo vse muzeje nad 700.000 Žal je letošnji teden bil Istočasno oseb. Skoraj vsak drugi Slovenec s pomladanskimi počitnicami in je bil v muzeju. To je tako viso- je bil obisk šol zato manjši. Obč- ka številka, da bi morali o njej ni zbor je bil mnenja, naj bi v kaj več spregovoriti, kadar se bodoče ta teden priredili v me- OršaribaritohlSiknknr nih za predmet »umetnost« v pr- da je vseh članov le nekaj nad razpravlja o pomenu in vlogi seču maju. Za drugo leto pri- Člap„ ovohoH tol vem razredu dve uri, v drugem 150>. je društvo opravilo mnogo muzejev. Denimo, da se je le po- pravljajo muzeji NOB in oni, ki 9H7ariPir=r,ip ■Qa c-ItTrpatič in tretjem razredu po ena ura in koristnega dela. Do lani, ko je bil lovica teh obiskovalcev poglobila imajo take oddelke, posebne raz-nosti n! atl1 vj v četrtem razredu dve uri. Za v jeseni ustanovljen Sindikat tudi v gradivo, je že to izredno stave v proslavo 20-letnice ljudsko h'i ° 13K° uspesno’ gimnazije prirodoslovno-matema- prosvetnih in znanstvenih delav- Velik vzgojni uspeh. Vlogo mu- ske vstaje. T DUO' _ tične smeri pa v 1. razredu dve cev Jugoslavije, je društvo imelo zejev v sedanji družbi naša jav- Strokovno delo društva se je ta^ta 1954 osnovana likovna urj jn v 2. razredu ena ura. Tretji tudi sindikalno funkcijo. Od ta- nost že pravilno vrednoti, kar razvijalo v sekcijah. Na občnem misija pri Zvezi društev prija- in četrti razred sta brez predme- krat so uslužbenci muzejev včla- priča obisk. Muzejske razstave, zboru sta poročali etnografska in dpi1^ rrdad*ne k ^ ta »umetnost«. njeni v sindikalne podružnice stalne ali občasne, so kakor od- arheološka sekcija. Poročilo arhe- °yanju vrsto, likovnih pedago- prav tako na naših strokovnih Prosvetnih in znanstvenih delav- prta knjiga s številnimi ilustra- ološke sekcije je bilo temeljito in Sov,-« -t , . , rz—° Prav tako na naših strokovnin _ _ . dac, ln,strokovnjakov za občo pe- šolah vnj-ašanie likovnega pouka c?v\ se nadal3e pa imajo svoje cijami, katero vsak rad bere. Iz- je res podoba stanja arheoloških ^ Sogiko in psihologijo. Ta komi- ni urejeno Ponekod nadomešča ftrokovno društvo. Ker so lani redno lepo število razstav je bilo zbirk in dela v naših muzejih, ka- sgTvEZtgšzifszJz s-jl.* **■ 5 Probi3?ko JrS vzp0kedrnp hodnega kreativnega oblikovanja. ™erljena stara Pravi,}a društva na Clble^,atlk0 spiosne. soiske re- Vprašuiemo se. ^ ^ letošnjem občnem zboru Sedaj je odprtih v LR Slove- '‘rrrve bejaia' TiL^rr-o i„ Vprašujemo se, ali bodo bodoči Likovna komisija je pn- kvalifjcirani delavci lesne; geo. ne narodno-osvobodilnega boja. Gabrovec. Napotki in dognanja Društvo je mnogo storilo za čim- te sekcije bodo koristila vsem, ki boljšo povezavo šol z muzeji. Da imajo posla z arheologijo, ne bi šole več prirejale le tako Jeseni bo v Beogradu posvet zvane leteče obiske in se smotrno sekcije ICOMA za lokalne muze-pripravile na obiske v muzejih, je, ki ji predseduje tov. Hanova je društvo priredilo poseben po- iz Beograda. Na občnem zboru je ___ svet s Svetom za šolstvo LRS. tov. Teply Bogo pojasnil namen za ko predmetov. Vsi ti služijo pro- Posamezni muzeji so se povezali te sekcije in važnost zbiranja po-„x„.. 4.. --i' *- -- v s šolami in aktivi prosvetnih de- datkov za posvet v Beogradu. V lavcev. V pripravi je tudi poseb- okviru UNESCO se je društvo čair* Seminarje, predavanja, te- detslte Bradbene stroine erafič- niji 40 muzejev in zbirk. V ob- „ * rcrssrs&giis 'Z č ______________________________________________________ yčju že prebrodili začetne teža- mriro -7= 1«« ;« ®im ^olam- Muzeii 80 v prvi vrsti na knjiga »Šole in muzeji«, ki jo vključilo v akcijo Vzhod-Zahod, « in se učiteljstvo na splošno ^a P^^lno^ uspesno prosvetne ustanove in v repub- bo založila Državna založba Slo- ki naj zbližuje narode in jih seseda potrebe po naprednejši ra7„n 5?°^ phškem muzejskem zakonu je to venije in bo jeseni na knjižnem znanja s kulturnimi vrednotami, >vni vzgoji na osnovi otrokove nto delovneia nrostlra^olah - podfrta?°u Njihova ®lavna na^' ' " ‘ ‘ in xUStdarialn°Sti- tudi v novih šolskih zgradbah iz feVzVrSja^n urS^eradiva' bl^kXegaapikale ^ceToU nerazuml^ivega vzroka zaman g lran3a m Urejanja gradlva' ^“hnriikovnrČ^;i7NaPrdni mtrkab!IleterOS-0d0aUeapro- SMi ‘ "' ' ' x ’ _.Odobm likovni pouk je kom- maniknnif. rw»+r»Hr.««. ' .HolilS . „ , . J^irana zadeva, ker likovno uftočje ne zajema le čiste uT^tske dejavnosti, temveč je manjkanje potrebnega materiala, zlasti pa pri nekaterih pomanjkanje razumevanja. Ljudje ne ft'*1 se nanaša na vsak-in se prav po najbolj loči od drugih estet- ?Abje delo ljudi ■risanja« v likovni pouk, ki je v skladu z zahtevami splošne reorganizacije našega šolstva, v skladu z dejavnostnim poukom, ^^"^eSevan^^es^kfh ga ^ Pedagošlcega in psihološke- vrednot oblikovanja. Ne razumejo hapPan]a ln osebpe kr®ativnosti. tega sprožiia za osvobajanje v SštilfV Šob ne uc}n?° sa™° “nJ «oveku zasidranih vrednot, za V’ umveč nasPloh oblikovati obogatitev emocij in inv^ncij W ^ bkocyfa vrednote, ter za obllkovanie individualnih ^onMkarSrke’ ■ P rttlČn? m ustvarjalnih sposobnosti. Ne vedo, ?jonske. To je hkovm pouk, ki da lahko vse to bog^^o Skrije •Sr, x Prohm?! in oblikuje likovni pouk. Ljudje 6 3e učno P?^1^-16’ kakor 3e laže razumejo, da brez žage, Po novem določen naziv. klešč, pile, žebljev, delavnice itd. j* >-e vemo, da je estetska vzgo- ne more biti tehničnega pouka, v naši državi pravilno ocenje- kot pa, da brez papirja, barve, . Likovni krožek Pionirske knjižnice v Ljubljani trgu. V njej bo pregled vseh mu- da bi premostili obstoječa proti-zejev, galerij in njihovih zbirk v slovja med državami različnih Sloveniji s podrobnimi vpisi gra- družbenih sistemov. Celoten potek občnega zbora Je pokazal, da niso muzeji ustanove, ki zbirajo le starine in jih strokovno urejajo, temveč da kulturno dediščino preteklosti posredujejo sodobnikom, in sicer tako, da ti spoznajo, v kakšnih pogojih so predniki živeli in kako težak je bil boj naprednih sil za dosego današnje družbene ureditve. Muzeji niso več le ustanove, ki bi jih obiskovali ljubitelji starin in umetnosti, postali so ljudska izobraževališča, v katera prihajajo mladi in stari, da se kaj naučijo. Muzeji služijo napredku in so tesno povezani s šolami, kultur-limi ustanovami, gospodarskimi in družbenimi organizacijami in oolitičnim življenjem naroda, viorajo biti odraz vsega, kar se je in kar se dogaja v narodu. To vlogo izpolnjujejo bolj ali manj že sedaj, pač, kolikor jim to dopuščajo materalna sredstva. FO KULTURNI GLOBUS Zveza likovnih pedagogov. Konec maja Je bila v Beogradu osnovana Zveza likovnih pedagogov Jugoslavije. Na ustanovni skupščini so razpravljali o metodiki dela pedagogov na področju upodabljajoče umetnosti, o izdajanju ustreznega gradiva ter o estetskem izobraževanju odraslih. Skupščina je sprejela statut likovnih pedagogov Jugoslavije ter izvolila f predsedstvo. Zaprli so filmski studio v Nici. Drugi naj večji francoski filmski Center v Nici »Victorine« so pred kratkim zaprli. Davčna uprava mesta Nice je po dolgotrajni pravdi dosegla, da so zaprli ateljeje filmske družbe. V dobrih dvajsetih letih so v tem ateljeju posneli 250 francoskih filmov. Zdaj pa preti, da bo ostalo brez posla okoli 1000 statistov. 150 tehnikov in večje število stalnega osebja. Nove risanke za ameriško televizijo. Filmski studio »Zagreb film« pripravlja novo serijo risank za ameriško televizijo. 2e poprej so odposlali naše risanke ameriški televizijski družbi to so se zelo pohvalno Izrazili o kvaliteti to vsebini naših risank. Sedaj najavljajo zagrebški umetniki za risanke sledeče filme: »Chagrinova koža« po Balzacu. »Dva polža« po pesmi Jaccuesa Preverta, »Deček to žoga«, »Spomladanski zvoki«, po noveli Banka Marinkoviča pa »Lopov«. V Bruxellesu kongres esperantistov. Svetovni kongres esperantistov bo letos v Bruxellesu od 30. julija do 6. avgusta. Na kongresu bo sodelovalo približno 2000 zastopnikov iz 40 držav. Kongresa se bodo udeležili tudi Jugoslovanski esperantisti. »Bolšoj teatr« ho gostoval v Londonu. v londonskem »Royal Albert Hallu« bo gostoval baletni ansambel moskovskega gledališča »Bolšoj teatr«. Znamenita baletna skupina bo nastopala v Londonskem gledališču od 27. junija do 17. julija. Upravnik londonskega gledališča Je mnenja, da na gostovanje gostov ne bo vplival razvoj svetovnih političnih dogodkov. Festival plesov ln pesmi bo v Kopru. V poletnih mesecih obetajo v Kopru več kultumoumetniških prire. ditev. Med temi bo od 3. do 7. avgusta festival Jugoslovanskih plesov in pesmi. Na tej zanimivi prireditvi bodo sodelovali ansambli: »Kolo« in »Branko Krsmanovič« iz Beograda, »Taneč« iz Skoplja. »Lado« iz Zagreba, »Gavrilo Princip« iz Sarajeva ter »France Marolt« iz Ljubljane. V tem času bo v Kopru simpozij jugoslovanskih etnografov in razstava naše folklore. Odkritja danskih arheologov. Dan. ska znanstvena ekspedicija v Siriji je naletela v bližini Daruka na ruševine, ki pričajo o nekdanjem mestu. Arheologi cenijo, da je mesto obstajalo že 4000 let pred našim štetjem. Ista ekspedicija Je odkrila na obali Mediterana v bližini Sukasa ostanke mesta, ki Je staro 3000 let. To sta doslej najstarejši odkriti mesti na svetu. Risanke na filmskem festivalu v Mannheimu. Konec maja je bil v Marmheimu festival, kjer je sodelovala tudi naša država z izborom krat-kometražnih, dokumentarnih in ribanih filmov. Med risankami Je tudi »Piccolo« Dušana Vukotiča, ki Je bil že dvakrat mednarodno nagrajen. Rezultati tega festivala še niso znani. Astronomija s pomočjo raket V ZDA so montirali na raketo astronomski teleskop ter raketo izstrelili v višino 100 kilometrov. Astronomska zapažanja so prenašale med letom posebne elektronske naprave. Ker so bile observacije izven zemeljske atmosfere, so prišli astronomi do nekaterih novih podatkov, saj se Je povečalo vidno polje teleskopa. Zanimiva izjava J. p. Sartra. V enem izmed številnih intervjujev, ki jih je imel francoski književnik J. P. Sartre, ko Je bival v naši državi, je med drugim dejal na vprašanje, katero francosko delo bi nrinoročal za nrevod: »Nimam potrebe, da Priporočam katerokoli delo. Prepričal sem se. da je književnost moje domovine bolj poznana v Jugoslaviji kot pa v Franciji.« Zaradi rasizma brez televizije. Južnoafriška Unija bo brez televizije, ker bi lahko televizija »ogrozila superiornost bele rase«. To je Izjava iz ministrstva za pošto. Popravek V 2. nadaljevanju razprave Nega glasu (PD št. 11) se mora v tretjem stolpcu zgoraj stavek pravilno glasiti: Kasneje povišamo njegovo trajanje na 15, na 20 in končno na 25 sekund (ne minut!). nega glasu (Nadaljevanje) i® razvidno Iz zgornjega ^AbtcnS VEe te va£le z fcoun konzo-»U j, hi in enim vokalom, toda kma-jtpidemo na več vokalov ozarama rVvto., sn3avo vokalov n. pr. tako: flifjjJte^eevvvaavvvoovvvuuvv ali ff-l*bg^®7£f*afffoofffu'ufff. S tem se ?bVr,-T, ° predolgim, statičnim legam “s® i:1’ ki ne koristijo lepoti glasu. Sibovf yaje lahko vadimo tudi s pri-JV) {-.““lem ali s predklonom, poseb-J»Ho ,v začetku, ko še ni dobro utr-“»sta^tobinirano dihanje ta mehka •14tea0v)tmo te vaje dobro utrdili, si '“hio načrt za vsakodnevno ur-Je Vanj' katerega vnesemo vse giav-ptUpuz®* vendar mora biti iz vsake i? va:> vsai P° s114' Vrsta! red 0 izvajanja ter vaje same v crt toenjavaimo. Vedno pa vadf-lUPrtih ,ro Prezračeni sobi ali pri 10 Prirv, “ktoh, če je letna doba za ““erna. HIGIENA GLASU ajnyvarnejša za glas je šol-bf°fes ° ■ Vedina učiteljev in ^<3i v^s3ev govori preglasno in ln»^ kot v povprečnem ob-' govoru. To je znani ■> ki ga otroci nehote aJ0, če so vprašani, če sa- mi glasno berejo ali če govore in berejo v zboru. Otrok izvaja ta šolski ton s trdo nastavo, kar vse dovede do prevelikega naprezanja grla in s tem do utrujenega glasu, a tudi do hripavosti. Govorjenje ali branje v zboru ima poleg dobrih strani to napako, da učenec nima kontrole nad svojim glasom in govorom, zaradi česar pride dostikrat do pre-kričevanja in poviševanja glasu. Zato naj učitelj vedno pazi, da ne bo zborno branje in zborni govor preglasen, temveč umirjen in v navadnem pogovornem glasu. Skrajno nujno je, da izgine ta šolski ton in sploh preglasno govorjenje v šoli. Učitelj sam naj bo zgled za to in naj govori umirjeno, jasno in brez prisiljenega poviševanja glasu, kar vse lahko doseže z dobro govorno tehniko. Važen pogoj za dober glas je tudi disciplina. V nediscipliniranem razredu je vse preveč pre- kričevanja učenca po učencu in preglasnega govorjenja. Na kakovost glasu moramo prav posebno paziti pri petju sploh in pri petju v zboru. Pesmi skrbno izberemo glede na glasovni obseg otrok. Pri skupnem ali zborovskem petju otroci ne morejo kontrolirati svojega glasu s sluhom, zato radi premočno pojo in tudi slabo izkoriščajo izdih. Na vse to naj učitelj ali zborovodja skrbno pazi, ker je pravilno petje zelo koristno za razvoj glasu, za izboljšanje dihalne tehnike, za ojačeva-nje delovanja grla, prsnih in trebušnih mišic, za povečanje pljučne kapacitete itd., a ima obenem še velik vpliv na otroka v emocionalnem in estetskem pogledu. Če je otrok prehlajen, mu ne dopustimo, da bi govoril preveč, takrat naj tudi ne poje. Isto velja za učitelja. Zaveda se naj, da si v tem stanju z daljšim govorjenjem zelo kvari glas, ki naj bi mu dolga leta služil. Zato je prav, če takrat vsaj za en dan ali dva izpreže, ker bo s tem obdržal svoj gla* dalj časa gibčen in prožen. Navzlic vsej pozornosti se glas pri veliki in stalni uporabi pri pouku in predavanjih le precej utrudi. Zato bi bilo prav, če bi prosvetni delavci v počitnicah hranili svoj glas in se ta čas ba-vili z drugim delom, ker bi potem prišli jeseni v šole s svežim in spočitim glasom in dobrim razpoloženjem. Posebno moramo paziti na glas v dobi mutacije. Vse navedeno o higieni glasu zadobi v tem času še večji pomen. Fantje in dekleta naj takrat ne pojejo ali naj pojejo čimmanj, a tudi govore naj ne preveč. Paziti moramo na čistost šolskih prostorov, posebno razredov. Ker imajo skoraj povsod po dve izmeni, ostane razred po prvi neizogibno nečist in poln slabega zraka in bakterij. Zato naj se takoj po pouku prve izmene razred dobro očisti, dobro prezrači in ogreva. Pri petju in govorjenju dihamo skoraj povsem skozi usta, zato pride slab zrak direktno v grlo in pljuča. Pri navadnem dihanju dihamo namreč skozi nos, ki ogreje zrak za 19 stopinj Celzija, ga reši več ali manj vseh neprijetnih sopotnikov in ga primerno ovlaži. Če je v razredih centralna kurjava ali železne peči, moramo poskrbeti za dovoljno količino vlage, ker presuh zrak kvarno vpliva na grlo in na glas. Vsakdo, ki mu je glas potreben v poklicu, naj se varuje prehladov, infekcij itd., kolikor je le mogoče, predvsem pa naj govori čimmanj na mrzlem zraku, ker pride ta direktno na glasilke in jim škoduje. Po drugi strani naj se fizično utrjuje in vzdržuje primemo svoji starosti. Vadi naj primerne vaje za glas in dihalne vaje, ker te Izboljšujejo splošno človekovo zdravje in dvignejo odpornost celotnega organizma. Globoko dihanje pospešuje biološko funkcijo krvi in krepi pljuča in njihovo vitalnost. Vse te vaje vplivajo tudi na pravilno držanje hrbtenice in na gibčnost vratnih ter prsnih kosti in mišic. Redne glasovne in dihalne vaje vplivajo na glasilke, da ostanejo dolgo časa prožne, a grlne mišice pridobijo na velikosti, moči in prožnosti. S tem pa raste jakost in zdržnost glasu samega, ki ostane do pozne starosti gibčen in zveneč. Pred pevskimi nastopi, predavanji in poukom ne smemo preveč jesti, ker s tem oviramo pre- pono v njenem delovanju in zato nima glas nosilnosti. Ob zaključku polagam na srce vsem učiteljem, profesorjem in pevskim pedagogom, da naj skrbno pazijo na glasove otrok in na svoj glas, ker bodo s tem koristili njim zaupanim otrokom, pa tudi sebi. Pripomba. Da bo resnost tega problema bolj očitna, bi omenil rezultat prijav Centralni šolski polikliniki v Ljubljani glede težav z glasom, ki jih imajo prosvetni delava na področju ljubljanskega okraja. Čeprav so bile vprašalne pole poslanie le šolam na ožjem področju mesta samega — a vse ostale šole so bile obveščene le z nekaj vrstičnima noticama v Prosvetnem delavcu — se je javilo 151 prosvetnih delavcev, da ims-jb težave z glasom. Mislim, da je ta tako nepopoln poizkus kontrole pokazal, da ne smemo tega problema podcenjevati, ampak ukreniti vse, kar je potrebno za njegovo izboljšanje, predvsem pa poskrbeti za to, da dobijo bodoči prosvetni delavci še za časa svojega študija vse osnove pravilne govorne tehnike. Omerza Zdravko Večerna politična šola za prosvetne delavce v Ljubljani je zaključila prvi letnik TSmSIT Dr. Jože Potrč na proslavi prosvetnih delavcev Pomurja Ob mesecu usmerjanja v poklice Je razpisal upravni odbor Okrajne Večerna politična šola za prosvetne delavce ljubljanskega področja, ki je pričela z delom v oktobru preteklega leta, je z zaključkom prvega letnika pokazala rezultate svojih prizadevanj za pravilno ideološko usmeritev pouka. Okrajni komite ZKS in Okrajna delavska univerza sta kot ustanovitelja politične šole za prosvetne delavce priredila 23. maja slovesen zaključek, na katerem je vodstvo šole izročilo slušateljem pismena priznanja o uspešnem delu. Slovesnosti so se udeležili predsednik ideološke komisije Okrajnega komiteja ZKS tov. Avguštin Lah, direktor okrajnega Zavoda za prosvetno pedagoško službo v Ljubljani tov. Itanc Bohanec, direktor okrajne ljudske univerze tov. Jože Nedog ter ostali sodelavci večerne poli-tične šole, ki so s predavanji v največji meri pripomogli k uspehu. da prosvetnim delavcem posreduje širši in glob ji vpogled v druibeno-ekonomsko problematiko našega družbenega razvoja. Slušatelji prvega letnika, 47 po številu, so dokazali, da so pravilno razumeli vsebino učno-vzgojnega smotra politične šole. Vsak je pismeno obdelal določeno temo, ki jo je potem tudi ustno utemeljil pred komisijo. Po splošni oceni so vse presegle povprečno raven, kar dokazuje, da so se slušatelji resno poglobili v svoje naloge, posebno pa so se odlikovali sledeči: Godec Lovro s temo: »Buržoazna in socialistična demokracija-«, France Jalen: »Kako družbeno upravljanje in samoupravlja- nje vpliva na razvoj osebnosti-«, Wedam Vida: »Ali so cilji naše socialistične družbe v skladu z osebnimi cilji posameznika«, Ar-rigler Bojana: »Vzgojni vpliv družbenih organov in organizacij«, Petra Dobrilova: »Šola in komuna« in Kočevar Dana: »Vzori iz NOB za družbeno in moralno vzgojo«. Prvi dve temi je ocenjevalna komisija nagradila z nagradama po 10.000 din. Delo večernih političnih šol za prosvetne delavce je pravzaprav šele v začetku. Nenehen družbeni razvoj narekuje v bodoče še intenzivnejše delo, zato za prihodnje šolsko leto pričakujemo še večje zanimanje delavcev za vpis. posredovalnice za delo v Ljubljani nagradno knjižno tekmovanje ra najbolje Izdelano nalogo na temo »KAM SEDAJ« In »RAZMIŠLJANJE OB KONCU OSEMLETNEGA ŠOLANJA«. Tl dve nalogi so lahko pisali vsi dijaki. ki končujejo letos osemletno obvezno šolanje. V smislu tega tekmovanja so bile v soboto 21, maja razdeljene učencem. ki so jim naloge najbolje uspele, lepe knjižne nagrade In to na in * V soboto 28. maja so se v Mur- dobro izbran spored pesmi ski Soboti zbrali prosvetni delavci n j srn navdušil poslušalce. Pomurja — okrog 500 po številu. Ob dnevu prosvetnih delavcev Proslava je bila v dvorani kina in Pomurja je delegacija položila tudi je lepo uspela. Med vidnejšimi vence k spomeniku v NOB padlih predstavniki javnega življenja so prosvetnih delavcev, k spomeniku prisostvovali: član CK ZK Slovenije zmage in spomeniku narodnega dr. Jože Potrč s soprogo Emo — heroja Štefana Kovača, znano sindikalno delavko, predstav- V okviru poslav je bila še otvo .. . . . . „____ .. _ ... nik Republiškega odbora Sindikata ritev razstave likovnih umetnikov svečan način, ki jo potekal v rest a- prosvetnih in znanstvenih delavcev Pomurja, ogled Študijske knjižnica vracijskih prostorih hotela Bellevue. Miro Ravbar predsednik OLO Mur- in muzeia ter nazadnje družabna Slovesnost, ki Je bila gotovo prva te ska Sobota Rudi Cačinovie in drugi. prireditev. vrste v Ljubljami, je začel v imenu Posredovalnice za delo Lojze Gornik, ki je med drugimi čestital m'.a- 0 bojih za osvoboditev tega dela Slovenije in uspehih prosvetnih de- dini in pozdravil navzoče predstavni- lavcev v zadnjih 15 letih v Pomurju ke uprav za delo, predvsem direktorja Jožeta Debelaka, nakar se je na lepi glasbeni ravni odvijal kulturni program. Sodelovali so gojenci Sred- Nova šola v Velenju je govoril tovariš Janko Belec. Po- Za rojstni dan maršala Tita so 7 tem ko so zborovanje pozdravili pi- Velenju odprli novo šolo. Imenovali j onirji in soboški učiteljiščniki, je v so jo po prvoborcu in prosvetnem mepfv“b-evi^f b1£tr^tanSt- imenu OLO Murska Sobota sprego- delavcu Mihi Pintarju-Toledu. Stav- SLOVENJEGRAŠKI UČITELJI V ŽALCU vmes boljše naloge. Naloge so pokazale, da so mnogi mladinci vprašanje poklicnega usmerjanja sprejeli kot problem ki ga je potrebno proučiti 2 vso resnostjo. Saj gre v največ primerih za odločitev za vse življenje. voril ljudski poslanec Franc Šebja- ba, zgrajena v paviljonskem siste-nič. Dal je vse priznanje prosvetnim mu ima 16 svetlih učilnic, prostorno delavcem Pomurja. »Vemo za vaše telovadnico, ki so jo doslej v Vele-težave, pa tudi za vaše uspehe pri nju zelo pogrešali, dvorano za pri* delu,« je dejal med drugim. »Sami reditve, delavnice za tehnični pouki * j: J-U ... _ • __ V J___tl. ___* Karakteristično Je, da so se dobro pa tudi veste, da se dobremu učite- kuhinjo in več drugih prostorov-Dostavili »deželani«. zlasti Stična, ___________i.x.«i ________m..x. __5___-____J Stična, bi oce- Tov. Lah je v kratkem nagovoru poudaril pomen ideološke vzgoje ne samo za dvig kvalitete učnega dela reformirane šole, ampak tudi za hitrejšo izgradnjo novih ekonomskih in političnih odnosov med ljudmi. Dejal je, da morajo prosvetni delavci z vsemi svojimi vzgojnimi prizadevanji podpreti zavesten in organiziran vpliv najnaprednejših družbenih sil na družbena dogajanja in da je ustvarjanje srečnejše bodočnosti tesno povezano z usposabljanjem mladih generacij za nove družbene naloge. Zato je vzgoja mladih ljudi izredno odgovorna naloga in zahteva od prosvetnega delavca, da razume 28. maja so učitelji slovenje- rodnoosvobodilnega gibanja v graške občine vrnili obisk učite- Savinjski dolini tov. Stane Ter-jem občine 2alec. To je bilo spet čak. V obširnem predavanju je prisrčno srečanje kot pred letom pokazal na boj komunistov in za-dni v Slovenjem Gradcu. V po- vednih Slovencev pred vojno in zdravnih govorih predsednikov med njo ter prikazal, koliko žr- poatavili »deželani«, zlasti medtem ko Ljubljančane ne nlh s tolikim priznanjem. Dragocene knjige je razdelila prosvetna Inšpektorica za strokovne šole in Sanica predavateljskega aktiva biroja Zora Kolarjeva. Svečana razdelitev knjižnih nagrad je svoj namen vsekakor dosegla — zahvala gre tudi direktorju Gostinske šole Danilu Sbrizaju, ki je šel prirediteljem na roko obeh podružnic — tovarišev Pejovnika in Vižintina — je prišla ta misel še bolj do izraza, saj sta oba poudarila, da so taka srečanja nujna zaradi izmenjav misli tev je vzidala Savinjska dolina v stavbo naše svobode. Po skupnem kosilu so si člani obeh podružnic ogledali Hmeljarski inštitut, nato pa še rimske iz- o šolskem delu, delu sindikalne kopanine v Šempetru. podružnice ter zaradi navezovanja osebnih stikov. Na skupnem zborovanju, ki je bilo v lepi dvorani Hmeljarskega doma in ki so se ga udeležili poleg učiteljev še predstavniki ekonomske in družbenopolitične oblastvenih, prosvetnih in poli- zahteve svojega časa. Vprav večerna politična šola ima nalogo, tičnih organov obeh občin, je govoril o razvoju partijskega in na- RAZPIS Na podlagi uredbe o potrjevanju šolskih učbenikov in priročnikov (Ur. 1. LRS, št 18-85/58) in na predlog komisije za učbenike in priročnike pri Svetu za šolstvo LRS, sekretariat Sveta za šolstvo LRS razpisuje naslednje učbenike: 1. Spoznavanje prirode za 6. razred osnovnih Sol; 2. Slovensko berilo za 6. razred osnovnih šol; 3. Slovenska jezikovna vadnica za 6. razred osnovnih šol; 4. Ruska vadnica za 5, razred-osnovnih šol; 5. Ruska vadnica za 6. razred osnovnih šol; 6. Nemška vadnica za 6. razred osnovnih šol; 7. Francoska vadnica za 6. razred osnovnih šol; 7. Francoska vadnica za 6. razred osnovnih šol; 8. Angleška vadnica za 7. razred osnovnih šol; 9. Zemljepis za 6. razred osnovnih šol; 10. Zgodovina za 6. razred osnovnih šol; 11. Tehnični pouk za 6. razred osnovnih šol (priročnik za učitelje); 12. Gospodinjstvo za 6. razr. osn. šol (priročnik za učitelje); 13. Osnovna nega bolnika (za zdravstvene šole); 14. Živčne in duševne bolezni in duševna higiena (za višje zdravstvene šole in zdravstvene šole II. stopnje); 15. Mikrobiologija (za višje zdravstvene šole in zdravstvene šole II. stopnje); 16. Higiena (za zdravstvene šole II. stopnje); 17. Kožne in spolne bolezni z nego bolnika (za višje zdravstvene šole in zdravstvene šole II. stopnje). Skripta: 1. Nega bolnika z notranjimi boleznimi in dietalno prehrano za bolničarske šole; 2. Nega bolnika s kirurškimi boleznimi za bolničarske Šole; 3. Otroško zdravstvo za zdravstvene šole II. stopnje ter za šole za usposabljanje odraslih za poklic bolničarja; 4. Higiena žene in materinstvo za bolničarske šole; 5. Hranoslovje s teorijo kuhanja normalne in dietalne prehrane (za bolničarske šole in šole za sestre); 6. Gospodinjstvo za bolničarske šole, šole za babice in šole za otroške negovalke; 7. Tuberkuloza (šole za medicinske sestre); 9. Zdravstvena vzgoja (šole za medicinske sestre); 10. Statistika (za šole za medicinske sestre, sanitarne tehnike, priročnik za strokovne izpite v zdravstveni stroki in za posebne izpite za pridobitev nazivov višje vrste v zdravstveni stroki). Razpisani učbeniki in skripta morajo ustrezati glede snovi same, njene razporeditve in obsega predpisanim učnim načrtom. Pisci, ki se bodo udeležili natečaja, se morajo najkasneje do 30. junija t. 1. pismeno prijaviti komisiji za učbenike in priročnike pri Svetu za šolstvo LRS, kjer dobe tudi potrebna navodila. Rokopise razpisanih učbenikov in skript je treba predložiti komisiji za učbenike in priročnike pri Svetu za šolstvo LRS v treh izvodih najkasneje do 31. decembra 1960. Sekretariat Sveta za šolstvo LRS razpisuje nagrade za naslednje učbenike: a) za učbenik naveden zgoraj pod št. 1 — tri nagrade (200.000 din, 150.000 din, 75.000 din); b) za učbenike, navedene zgoraj pod št. 2, 14, 15 — tri nagrade (100.000 din, 75.000 din, 50.000 din); c) za učbenike navedene zgoraj pod št. 3, 4, 5, 6, 7, 8 — tri nagrade (150.000 din, 100.000 din, 50.000 din); č) za učbenike, navedene zgoraj pod št. 9, 10, 11, 12, 13 — tri V program obiska je bila vključena tudi dramska predstava Celjskega gledališča. (»Kor-czak in otroci«). Posebno ta je zapustila nepozabne vtise. Po večerji je sindikalna podružnica učiteljev in profesorjev žalske občine priredila družaben večer na čast slovenjegraškim gostom. Žalsko srečanje slovenjegraških in žalskih učiteljev bo ostalo vsem udeležencem v nepozabnem spominu. T. T. lju nikoli ne da poplačati njegovo Tudi okolico šole so učenci pod delo z denarjem.« Vendar so skle- vodstvom učiteljev lepo uredili, saj nili, v znak priznanja, vsako leto z so opravili nad 11.000 prostovoljnih denarno nagrado obdariti najbolj delovnih ur. zaslužne prosvetne delavce svojega , šola bo imela tudi toplo vodno območja. Letos je to nagrado prejel ogrevanje in bo tako prijetna tudi dolgoletni delavni prosvetni delavec, pozimi. Notranjost šole je vsa ozvo-šolski upravitelj in inšpektor tov. čena. Tako se bodo jeseni lahko pri Bogomir Gregoršek. pouku posluževali sodobnih audio- V nadaljevanju slovesnosti je go- vizualnih sredstev. Učiteljski kolek* voril dr. Jože Potrč o temi »marksi- tiv je z ravnateljem ob tej prilož* stična etika«. Njegova razglabljanja nosti dokazal delovno vnemo. TakŠ^ , so zbrani sprejeli s toplim odobrar no priznanje je ob otvoritvi tudi diJaL tn^vzgohteijj11 Doma^TCS^bii- v“iem. Načel je vrsto zelo aktual- prejel od predsednika občine, li najboljše fotografije za razstavo, nih vprašanj m jih osvetlil z gradi- Nova šola še ne bo (mogla spre* Letos je bil ustanovljen fotoklub, ki vom iz literature in primeri iz jeti vseh šoloobveznih otrok, zaW je pritegnil lepo ^ število_ dziakov. prakse. bo potrebno takoj pričeti z grad’ toebto1 nStertal.^Tp^iiku^totog?^ Učiteljski pevski zbor »Slavko njo še ene osnovne šole v VelenjS flranju pa jim Je požrtvovalno pre- Osterc« iz Maribora je pripravil -8- daval tov. Vlastja Simončič. Številni dijaki, ki so poslušali začetni te- *P tu M bi ta Pi Os st Si st se o, Dijaki razstavljajo čaj, bodo lahko prihodnje šolsko leto niadaljervaSi z višjim kutzom. Na fotorazstavi so odbrali najboljše fotografije dijakov, nekaj posnetkov pa so prispevali tudi vzgojitelji. ki živahno sodelujejo in nudijo pomoč dijakom. Posebna strokovna komisija je odbrala najbolj uspele fotografije ter podelila nagrade in pohvale. Dijaki so z velikim zanimanjem obiskovali razstavo, marsikomu pa je bila prav ta. razstava v vzpodbudo za fotografsko delo in mu dala pogum, da bo tudi prispeval lastna dela za ‘razstavo, ki bo prihodnje šolsko leto. Kaj pravite? Mnogo lahko danes čitamo ali življenjski nevarnosti. Treba pa sliiimo praviti, da manjka prosvetnih delavcev. Ob razpisu je bilo transfuzije krvi. Tedaj so se brez vsake agitacije prostovoljna novih službenih mest pa se člo- javili domačini in to 46 po števi- vek res zamisli. Šole rabijo nove lu in dali za svojega dobrega uči- učne moči, a stanovanja ni. Pa se tel ja svojo kri ter mu rešili živio ponavlja pri nas že nekaj let. Ijenje. Ali se temu res ne da prav nič pomagati? Saj se dobijo v razpisu tudi svetle izjeme, kjer pa stano- Tako zna naše ljudstvo ceniti človeka, ki se nesebično žrtvuje zanj. Kaj pravite, ali se to ne sliši vanja so, a to samo v oddaljene]- lepo? Ali se za take ljudi izplača ših krajih, ki pa se jih naši prosvetni delavci nekako boje. Pa vendar tudi ti kraji zaslužijo do- delati m tudi nekaj žrtvovati? Takih in podobnih primerov bi lahko navedli še več, samo da o njih bre učitelje in izvenšolske delav- nihče in nikjer ne piše »-Pa vence. Treba se je vživeti in človek dar«, bi lahko zapisali v naslov krepko občuti vso hvaležnost in naklonjenost tamošnjega prebivalstva. Naj ob tej priliki navedem lep primer, kako znajo ljudje ceniti učitelja v kraju samem, kjer se le-ta nesebično žrtvuje in dela ne samo v šoli, temveč tudi po šoli. Ta kraj je Trojica-Žeje v domžalski občini. Tu je enooddelčna šo- namesto »Kaj pravite«. Če bi naše dnevno časopisje začutilo potrebo malo več pisati o naših prosvetnih problemih, zlasti o šolstvu, in da bi posvetilo stalno rubriko v ia namen, mislim, da bi izginili marsikateri problemi, ki stoje danes pred nami in našimi komunami, ko razpisujejo službena mesta s pripombo, da stanova- la. Kraj je prav idiličen, zlasti za nja ni. Vzgoja naših otrok in delo tistega, ki pride na izlet. Šolsko delo poteka ves dan, po šoli pa že čakajo množične organizacije, med katerimi ne manjka gasilske. Gonilna sila vseh je šolski upravitelj tov. Mihelič. Ta pa je pred kratkim težko obolel in je bil v med našim ljudstvom je tako velikega pomena za razvoj naše socialistične domovine, za njen prosvetni in kulturni dvig, da bi bilo treba storiti vse za odpravo takih pomanjkljivosti. VODNIK NACE nagrade (150.000 din, 75.000 din, 50.000 din); d) za učbenik naveden zgoraj pod št. 17 — tri nagrade (75 tisoč din, 60.000 din, 40.000 din). Poleg ene izmed navedenih nagrad (pod a, b, c, č, d) prejme pisec učbenika, ki bo potrjen za natis, tudi avtorski honorar. Sekretariat Sveta za šolstvo LRS bo na predlog komisije za učbenike in priročnike pri Svetu za šolstvo LRS odločil, kateri izmed rokopisov se nagrade, s katero razpisanih nagrad in katere bo odobril za natis. Nagrado za razpisani učbenik podeli sekretariat Sveta za šolstvo LRS na predlog komisije lahko tudi za učbenik, ki sicer ne bo odobren za natis. Ljubljana, 23. maja 1960. Sekretariat Sveta za šolstvo LRS vabilo Vabimo mlade pevce kakor tudi mlade ženske solistke, ki imajo veselje do petja ali zborovodstva, da se včlanijo v naš zbor. Nemudoma sporočite svoj naslov! Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič« Ljubljana, Trg revolucije 18 RAZPIS za vpis na Višjo pedagoško šolo v Ljubljani za šolsko leto 1960/61 V I. letnik se na posamezne skupine lahko vpiše naslednje število rednih slušateljev: 1. na skupino slovenščina-srbohrvaščina ... 30 2. na skupino nemščina-slovenščina.................20 3. na skupino angleščina-slovenščina...............25 4. na skupino zgodovina-zemljepis ali zemlje- pis-zgodovina ..................................20 5. na skupino matematika-fizika ali fizika-ma- tematdka........................................30 6. na skupino biologija-kemija.....................20 7. na skupino glasba..............................20 8. na skupino za likovno vzgojo, M je vezana na katerikoli predmet, razen na zemljepis in tehnično vzgojo....................................15 9. na skupino tehnična vzgoja-fizika...............30 10. na skupino za ortopedagogiko....................20 11. na skupino za logopedijo 15 Vpišejo se lahko: 1. Na katerokoli skupino tisti, ki so z zaključnim izpitom končali učiteljišče, gimnazijo ali srednjo vzgojiteljsko šolo. 2. Diplomanti strokovnih šol se pa morajo vpisati na tiste predmetne skupine, ki ustrezajo njihovi predizobrazbi. Podrobne informacije o ustreznosti strokovnih šol dobe kandidati pismeno ali ustno v pisarni VPŠ. Sprejemne izpite opravljajo vsi kandidati za glasbo in likovno vzgojo. 3. Vpišejo se lahko tudi tisti, ki nimajo predpisane izobrazbe, če imajo najmanj štiri leta uspešnega praktičnega dela v gospodarstvu ali kaki drugi družbeni dejavnosti in če opravijo sprejemni izpit. Program sprejemnega izpita dobe kandidati pismeno ali osebno v pisarni VPŠ. Višja pedagoška šola bo sprejemala prijave za vpis rednih slušateljev do 20. avgusta na naslov: VPŠ, Stari trg 34, Ljubljana. V prijavi, kolkovani s 50 din državne takse, naj kandidati navedejo kratek življenjepis in skupino, ki jo žele študirati. Prijavi za vpis je treba priložiti tele priloge: 1. spričevalo o zaključeni izobrazbi, 2. mnenje šole, podjetja ali zavoda, kjer se je kandidat šolal ali bil zaposlen, o kandidatovih sposobnostih in nagnjenjih za bodoči vzgojiteljski poklic, 3. potrdilo zavoda ali podjetja, kjer je bil kandidat zaposlen, in trajanju zaposlitve ali prakse. Vse priloge morajo biti kolkovane s 30 din državne takse. Sprejemni izpiti bodo od 5. do 10. septembra. Vsak kandidat bo posebej obveščen o sprejemu oziroma o sprejemnem izpitu. Razpis za vpis izrednih slušateljev bo objavljen posebej. šolski svet Višje pedagoške šole Novo! TzSij so Prispevki k psihologiji štev. 1. Izdaja Slovenska sekcija Združenja psihologov FLRJ. Na 251 straneh vsebuje knjiga 17 razprav s področja obče, razvojne, pedagoške, industrijske psihologije in psihologije izjemnih oseb. Vsa naročila sprejema knjigarna Cankarjeve založbe, nebotičnik. PROSVETNI DELAVEC Izdajatelj: Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS — Ust Izhaja štiri najstdnevno — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham -Naslov uredništva: Ljub- ljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 39-181 do 185, Int. 381 — Naslov upra ve: Ljubljana, Nazorjeva 1 — Telefon uprave: 22-284 -Letna naročnina 300 din — Štev. čekovnega računa: 600-10/3-140 — Tiska CZP »Ljudska pravica« »DOM« TRGOVSKO IZVOZNO PODJETJE ZA DOMAČO IN UMETNO OBRT LJUBLJANA — MESTNI TBG 24 ODKUPUJE IN PRODAJA IZDELKE DOMAČE IN UMETNE OBRTI SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE OGLEJTE SI BOGATO IZBIRO V NAŠIH DETAJLISTlCNIH TRGOVINAH V LJUBLJANI: MESTNI TRG 24 CANKARJEVA 6 TITOVA 4 TRG REVOLUCIJE 5 MIKLOŠIČEVA CESTA IN TRGOVINA V »KRESIJI«