GLASI UD TEKSTILNE TOVARNE NOVO MESTO NOVOTEKS LETO XIII — JUNIJ 1985 27. junij — dan samoupravljalcev Pet let po končni narodnoosvobodilni vojni narodov in narodnosti Jugoslavije, je ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije sprejela temeljni zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj s strani delovnih kolektivov. Ta dogodek je bil izrednega pomena za nadaljnji razvoj celotne naše družbe, zato smo 27. junij,dan, ko je bil leta 1950 sprejet temeljni zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj, proglasili za dan samoupravljalcev. Na ta dan je predsednik vlade FLR Jugoslavije Josip Broz T ito, ko je ob razlagal potrebo in pomen tega zakona dejal: »S prevzemanjem sredstev za proizvodnjo v državne roke akcijsko geslo »Tovarne delavcem zemljo kmetom« ni neko abstraktno propagandistično geslo, marveč ima v sebi globok smisel. Vsebuje ves program socialističnih odnosov v proizvodnji na podlagi družbene lastnine, pravice in dolžnosti delovnih ljudi in na to lahko in mora uresničiti v praksi, če mislimo zares zgraditi socializem.« S tem dejanjem najvišjega organa oblasti nove države je bil proces preobrazbe družbenih odnosov usmerjen na pot socialističnega samoupravljanja. Z njim so vodilne sile delavskega razreda dokazale svoj revolucionarni značaj. S tem, ko so se izvrševalci oblasti opredelili za izročitev tovarn v upravljanje kolektivom, so pokazali, da socialistične proebrazbe družbe ne želijo omejiti na vladanje y imenu razreda. Podlaga za to zgodovinsko dejanje je bila uresničena v štiriletnem revolucionarnem boju med drugo svetovno vojno, v boju, v katerem je bila rojena in ustvarjena Federativna ljudska republika Jugoslavija. Na tej trdi poti od monarhije do ljudske republike so zaživela Marxova predvidevanja: »Proletariat zavzema državno oblast in spreminja proizvodna sredstva v državno lastništvo.« Samoupravljanje je potemtakem naravno nadaljevanje revolucionarnega spreminjanja družbenih odnosov v Jugoslaviji. Delavsko samoupravljanje je bilo trdoživo in se je v praksi uveljavilo. Preraslo je tovarniške plotove in se razvilo v proces podružbljanja ne samo proizvodnje, marveč tudi drugih dejavnosti, ki ustvarjajo materialne dobrine. Oblikoval se je nov sistem gospodarjenja, v katerem se je zmanjšala vloga državnih, povečala pa delež samoupravnih organov. Politični sistem je dobival nove vsebine in oblike. V politično odločanje je enakopravneje vstopal delegat delovnih ljudi, njihovih interesov in potreb. S tem, da so delovni ljudje in občani širili svoj vpliv na vseh področjih dela in odločanja, so pridobili zaupanje vase in te procese doživljali kot postopno prevzemanje usode v svoje roke. Delavci Novoteksa se ponašamo z zgodovinskim dejstvom, da smo vsega tri mesece po sprejetju zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj s strani delovnih kolektivov izvolili svoj prvi delavski svet. Bili smo med prvimi v Sloveniji, prav gotovo pa prvi na širšem področju Dolenjske, ki smo stopili na pot samoupravljanja in uresničili geslo delavskega gibanja TOVARNE DELAVCEM. Kako je biloSO. avgusta leta 1950 in v teh 35 letih od takrat pa do danes bomo opisali, ko bomo ponosni praznovali našo 35 letnico samoupra vljanja. D EK A BORCI NOV TUDI DANES BORCI REVOLUCIJE (ob dnevu borca — 4. juliju) Svoboda, izbojevana s krvjo neizmernih žrtev, v bistvu ni bila posebna prelomnica v življenju mnogih borcev. Odložili so le orožje, revolucija pa še ni bila končana. Deželo je bilo potrebno na novo zgraditi, na vseh področjih dela in življenja uveljaviti nove medčloveške odnose, ljudsko oblast in socialistično družbeno ureditev. Naša armada se je začela formirati iz preprostega kmeta in delavca, preprostega intelektualca. Komunistična partija Jugoslavije s Titom na čelu, je z ocenjevanjem stanja, ki je nastalo z okupacijo dežele, spoznala realne razmere in možnosti za oborožen boj ter na podlagi tega usmerila vse sile k oblikovanju oboroženih sil. Jugoslovanska armada kot armada revolucije, sila delavskega razreda in delovnih ljudi je iz prvih partizanskih odredov zrasla v armado vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Štiriletna vojna je bila obdobje, ko se je naša armada kalila in razplamteva-la. Jugoslovansko bojišče je konec vojne zapuščalo 800.000 ljudi, ki so tvorili 59 divizij, dve letalski diviziji, enote vojne mornarice, samostojne rodovske enote (tankovske, artilerijske, inženirske brigade) ter enote za zvezo in vojaško teritorialna poveljstva. Med vojno in v povojnem obdobju, v času tako imenovanega realnega socializma, so bili enotno uglašeni, prežeti z navdušenjem nad izbojevano zmago in zrušenjem starega družbenega reda. Borci NOV so bili tudi vsa povojna leta in enako tudi zdaj v prvih vrstah boja za spreminjanje družbenih odnosov, na čelu politične akcije na izhodiščih ZKJ. Borci se nikoli ne izdvajajo iz splošnih nalogJveza združenj borcev je danes nosilka vseh revolucionarnih tradicij, je resna politična sila naše družbe in na sedanji stopnji razvoja naše revolucije izredno pomemben steber stabilnosti sistema. S svojim vplivom je navzoča povsod, kjer sprejemajo družbene iodločitve, se pravi, predvsem v mehanizmu delegatskega sistema. Neprestano opozarjajo in skušajo doseči, da bi bili vsi skupaj bolj pripravljeni delovati in delati za skupno stvar, za skupne cilje, da se ne bi tako drobili in silili vsak na svojo stran. Potrebno je več delati in dobro delati, spoštovati dogovore, pospeševati proizvodnjo za izvoz, sicer pa čimbolj varčevati, manj administrirati in manj sestankovati, zraven pa na novih dohodkovnih osnovah utrjevati bratstvo in enotnost. Uresničevanje vseh teh nalog je v borčevski organizaciji vsa povojna leta eden osnovnih ciljev. Ob vsem tem pa rečujejo tudi svoje probleme — zdravstvene in socialne. Problemi naše družbene in ekonomske stvarnosti so dandanes tako resni, da zahtevajo ogromno dela vseh subjektivnih sil naše družbe — od borcev pa do najmlajših generacij. D. M. RAZLAGA SISTEMA ZA UGOTAVLJANJE VREDNOSTI TOČKE IN OSEBNE UČINKOVITOSTI IZ PRAVILNIKA O OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA IN ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE Za izračun OD za posamezni mesec moramo pri razlagi upoštevati vrednost točke in izračun osebne učinkovitosti. 1. Vrednost točke Osnovna vrednost točke se 1. ) Doseganje proizvodnega plana do 60% je — 60 točk nad 60 — 65 je — 50 točk 65 — 70 je — 40 točk 70 — 75 je — 30 točk 75 — 80 je — 20 točk 80 — 85 je — 10 točk 85 — 90 je — 0 točk Če pogledamo tabelo, kjer so izpisani količniki, vidimo, da lahko iz merila doseganja plana dobimo od 0,85 do 0,98% vrednosti osnovne točke, se pravi, da samo iz doseganja plana tozda ne moremo dobiti pozitivne vrednosti. 2. ) Izvršitev normativa kvalitete 1.40 % kvalitete in manj = 40 točk 1,42 — 1,81% = 30 točk 1,82 — 1,98% = 20 točk 2,00 — 2,4% - 10 točk 2.40 in več slabe kvalitete = 0 točk Za normativ slabe kvalitete se smatra 2% kot v mejah normale, zato je za bazo 20 točk. Vsa odstopanja v + ali — pa vrednotimo v minus do 0 točk in v plus do 40 točk. Skupaj merila za proizvodnjo in kvaliteto pa že zagotavljajo v maksimumu pozitivno vrednost. 3. ) Izvršitev kumulativnega plana pokritja (prodaje) do 94% = 0 točk nad 94 — 99% = 20 točk nad 99 — 104 = 40 točk nad 104 — 109 = 60 točk nad 109% = 80 točk To pomeni, da za vrednost točke seštevamo doseganje plana pokritja po mesecih in lahko se zgodi, da je v posameznem mesecu maksimalno preseženo, pa v seštevku (ku-mulativi preteklih mesecev ni plana prodaje, ali pa obratno. Po razčlenitvi zgornjih tabel izračuna na podlagi gospodarskega plana DO in se spreminja v plus ali minus na podlagi pravilnika. Kot vemo iz pravilnika, imamo tri posamezna merila, ki se po doseženem % spreminjajo v točke. nad 90 —94 je + 10 točk nad 94 — 96 je + 20 točk nad 96 — 99 je + 30 točk nad 99 — 101 je + 40 točk nad 101 — 102 je + 50 točk nad 102 — 104 je + 60 točk nad 104 — 106 je + 70 točk nad 106 + 80 točk moramo pogledati po prvi tabeli, ugotovimo % oziroma količnik in množimo osnovno vrednost točke, primer: izvrševanja plana = 104,5% = 70 točk kvalitete = 1,85% = 20 točk plana prodaje = 102% = 40 točk 130 točk V ozdu Konfekcija 1. število ur ne vpliva na vrednost točke, zato bi vseeno pojasnil oba načina za Konfekcija I in Tkanina. Število plačanih ur v posameznem mesecu: v tozdu Tkanina je vzeto za osnovo 184 ur in se v razmerju do ur, ki jih oddelajo, povečajo ali zmanjšajo tako, da je OD v osnovi vedno enak, ne glede na število ur, ki sojih delali v preteklem mesecu. primer: mesec ima plačanih 192 ur = 182 x 100 = 95,8% izračunane vrednosti po merilih mesec ima plačanih 176 ur = 184 x 100 = 104,5% izračunane vrednosti po merilih Tozd Konfekcija 1 palma naslednji sistem: Na leto imamo plačanih 2192 ur (tudi tozd Tkanina), zato ni osnova 184, temveč 182,66; torej v razmerju do 184 ur, na katere je osnova, povečamo osnovo za 184 x 100 = 100,73%. Se pravi, če je osnovna vrednost točke za 184 ur 50, je za 182,66 x 100,73 = 50,36. Teh 0,36 je izravnava, da dobimo na koncu leta isto OD v osnovni vrednosti točke. II. Osebna učinkovitost Osebna učinkovitost je razčlenjena na tri posamezna merila: l.Plan doseganja proizvodnje v posamezni skupini je vrednoten tako, da za 1% preseganja dobi posameznik 3% OD, vendar največ 13%. Tako je pri doseganju plana skupno 104,33% dodeljeni maksimum učinkovitosti iz tega merila. V minus pa se za — 1% obračuna tudi — 1%, vendar največ do — 7% OD. 2. Mesečni plan doseganja prodaje (pokritja) za 1,5% doseganja prodaje v tozdu se obračuna 1%, vendar največ do + 7%, in v minus za -1% = 0,5 vendar največ do 7% OD. 3. Kvaliteta opravljenega dela: za slabo opravljeno kvaliteto dela ali operacije se po posebni razčlenitvi del ali operacij lahko izgubi od 0,5% do največ 5%, odvisno od težine in pogostosti napake. Za povzetek razlage še primer kompletnega izračuna OD. Po odločbi ima delavka 198 točk x% doseganja norme x korigirana vrednost točke (popravljena iz meril) x osebna učinkovitost — % slabe kvalitete (iz merila od -0,5 — 5% za slabo opravljeno delo) = osebni dohodek — izračunan iz meril po pravilniku. M. M. Najprej poglejmo tabelo z razponom točk in količnikov (%). 7080 0,970.98 Točke 10 20 30 40 50 60 Količnik 0.85 0,87 0,89 0,91 0.93 0,95 0,96 Točke 90 100 110 120 130 140 150160 Količnik 0.99 1 1,01 1,02 1,03 1,04 1,051.07 Točke 170 180 190200 Količnik 1.09 1,11 1.131,15 V razpravi so spremembe samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občinah Zaradi skokovite inflacije in časovno zaostajajoče valorizi-ranja štipendij v zadnjih letih so se štipendije glede na poprečni osebni dohodek od leta 1980 do 1984 znižale za okoli V Sloveniji smo z dolgoletnim izgrajevanjem štipendijske politike dosegli že lepe uspehe. Tako danes večina mladine, ki se sicer ne bi mogla šolati, dobiva štipendije, večina teh štipendij pa je kadrovskih, kar pomeni, da so podeljene na osnovi potreb združenega dela. Ob uspehih pa so se v zadnjih letih vrstile pripombe, da je treba sistem še spremeniti in dograditi, lasti je bilo mnogo pripomb na premajhno upoštevanje socialnega položaja štipendista in zato v nekaterih primerih premajhne, v drugih pa previsoke štipendije. Razmere o se zaostrile zlasti v zadnjem letu, ko se je socialni položaj študentov zaradi znanih neu-godnihgospodarskih gibanj še izraziteje poslabšal. Zato je skupščina delegatov, udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike, na zadnji seji v aprilu 1985 dala v razpravo osnutek sprememb in dopolnitev omenjenega samoupravnega sporazuma, s katerimi želimo izboljšati nekatera določila in upoštevati pripombe združenega dela in študentov. Tako je predlagano, da bi štipendiranje razširili tudi na podiplomski študij, saj že več let ugotavljamo, da se mladi zaradi neurejenih družbenoekonomskih razmer neradi odločajo za nadaljnji študij, prav teh kadrov pa primanjkuje tako na fakultetah kot v gospodarstvu. 20%. Ob tudi siceršnjem pada- • nju realnih osebnih dohodkov se tako zmanjšujejo materialne možnosti za šolanje. Da bi postopno popravili to stanje, je predlagan za 5% višji cenzus za pridobitev štipendije in prav tako za 5% višja najvišja možna štipendija in to glede na poprečni osebni dohodek v prvih treh mesecih tekočega leta in ne glede na preteklo koledarsko leto. Isti namen ima tudi predlagano določilo, da se v primerih, ko se v trimesečju osebni dohodki povečajo za več kot 15%, izvede izredna valorizacija, o kateri naj zaradi hitrosti in racionalnosti odloča izvršni odbor in ne skupščina. Naslednja sprememba se nanaša na oblikovanje višine kadrovskih štipendij. Število točk kadrovske štipendije naj ne bi bilo odvisno od tega, ampak tudi od tega, ali v času šolanja stanuje doma ali pa mora začasno prebivati v kraju šolanja. Točkovna lestvica je oblikovana tako, da je stimulacija za uspeh enaka tako za štipendista, ki stanuje doma kot tistega, ki se začasno preseli. Sprememba je vnešena v osnutek sprememb, ker so organi za štipendiranje v občinah ugotavljali, daje materialni položaj štipendistov bistve- ’ (Nadaljevanje na 4. str.) (Nadaljevanje s 3. str.) no slabši pri štipendistih, ki morajo v času šolanja stanovati izven kraja stalnega bivališča. Neugodna gospodarska gibanja s svojim vplivom na življenjski standard so podlaga tudi za predlog, da se štipendija podeli, če znaša več kot 2% poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji. Doslej je bilo to 4%, vendar po mnenju predlagatelja spremembe tudi tako majhni zneski marsikomu lahko olajšajo šolanje. Čeprav je kadrovska štipendija namenjena pravočasnemu zagotavljanju kadrovske reprodukcije. pa so težave, ki so nastale v zadnjih letih pri zaposlovanju štipendistov, narekovale, da se določi obveznost štipenditorja, da po končanem šolanju zaposli štipendista vsaj za čas pripravništva. Rešitev je iz tega vidika kompromisna, a je predlagana zato, ker bi obveznost zaposlovanja štipendistov za nedoločen čas v nestabilnih gospodarskih razmerah po mnenju mnogih občutno zmanjšala število razpisanih kadrovskih štipendij. Predlagana je tudi sprememba v zvezi s pristojnostmi odborov skupščine delegatov v občini, tako da skupščina lahko za izvajanje določenih nalog iz svoje pristojnosti pooblasti določen izvršilni organ. Ta sprememba naj bi prispevala k ažurnosti in racionalnosti delovanja delegatskega sistema. Poleg tega je predlagana sprememba člena, ki govori o sklepanju na skupščini. Sprememba je nastala na predlog posameznih skupščirf, ker je dosedanja formulacija pogosto otežkočala sklepanje. Ta formulacija je namreč omogočala razlago, da skupščina ne more veljavno sklepati, če niso navzoči delegati SZDL, ZSS in SSMS. Predlagana je rešitev, da so sklepi veljavni, če zanje glasuje večina delegatov skupščine. Osnutek sprememb v tem poglavju vsebuje tudi predlog, da se samoupravni organi za štipendiranje po vertikali oblikujejo znotraj skupnosti za zaposlovanje, vključno z republiško ravnijo. Razprava o osnutku sprememb, ki so objavljene v gradivu za 13. seji skupščine Zveze skupnosti za zaposlove-nje (10. aprila 1985), bo potekala do 31. julija 1985. Pomembno je, da o predlaganih spremembah razpravljajo v vseh delovnih sredinah, saj prinašajo precej sprememb. Opozarjamo samo na eno vprašanje, ki ga je treba proučiti, namreč to, da spremenjene kadrovske štipendije pomenijo večjo materialno obremenitev za tiste OZD, ki bodo štipendirale učence in študente, ki se bodo šolali izven kraja bivališča in manjše za tiste, kjer se bodo le-ti šolali doma. Seveda pa je možno oblikovati tudi pripombe na tista določila veljavnega samoupravnega sporazuma, ki niso zajeta v predlaganih spremembah. Vse pripombe MNENJE 84« (nadaljevanje iz pretekle številke) III. O politiki in lastnih možnostih odločanja Kot smo že v prejšnji številki našega glasila poudarili, da je kritičnost postala pri Slovencih ena od bistvenih sestavin v mišljenju, se le-ta odraža tudi pri naslednjem: 1. Vodilne funkcije imajo vedno isti ljudje (če že ne gre za iste osebe, gre vsaj za istovetne značilnosti oseb). 2. Vodilni ljudje za svoje delo ne odgovarjajo in jih ni mogoče kritizirati. 3. Vse preveč je zakonov in predpisov, kar daje podlago posebni, vase zaprti socialni praksi, posebnim interesom in kategoriji ljudi, ki norme proizvaja. 4. Neodločnost in neenotnost vodstev pri izvajanju stabilizacijskega programa, vsak vleče na svojo stran. 5. Nezakonitost, kršitev zakonov, dogovorov, sporazumov, postaja splošna praksa, pravilo in »vrednota«. 6. Birokratski postopki političnih in upravnih organov itd... Podatki iz raziskave kažejo, da občani nimajo vpliva na ključne odločitve itd... Kritičen odnos verjetno kaže na potrebo ljudi, da prispevajo lastne interese v postopke odločanja kot možnosti za demokratično razreševanje protislovij. zbirajo občinski organi za štipendiranje, razprave o sp-remembahpa naj organizirajo osnovne organizacije ZSS. Samo v primeru, da bo teh razprav čimveč, bo mogoče zbrati mnenje večine in predloge upoštevali pri dokončnih rešitvah. Zelja vseh nas pa je, da bi mladim omogočili šolanje, da bi se šolali za potrebe bodočega razvoja in da bi bil denar, ki ga v ta namen dajemo, najbolj in pravičneje razdeljen. IZ ZELENEGA BILTENA Posebej občutljiva in pomembna je ugotovitev, da se delavci počutijo, kot da so zunaj prostora »samoupravnega« odločanja. Samoupravljanje, ki je brez dvoma.vsidrano v politični zavesti delavcev, je kot vrednota postalo kriterij ocenjevanja prakse — in zato so ocene prakse skrajno negativne. Ljudje, delavci se zavedajo, da se v njihovem položaju pri odločanju ni nič spremenilo na bolje, oz. da se spreminja na slabše. Takšne družbene razmere označujejo: — birokratska aroganca, — neodgovornost vodilnih, — zavračanje kodeksa politične etike oziroma neuspešnost poizkusov njegove uveljavitve, — prevladujoča nezakonitost in popolna prehodnost pravnega sistema itd. Ali je torej res, da je tudi sama ideologija namesto kritično — emancipatorske pridobila manipulativno vlogo? Kaj torej pomeni vrednota »samoupravljanja«, klic po samoupravljanju, če nanj ni odziva v praksi? IV. Enakost — razvoj V razmerah naglega padanja življenjskega standarda in zniževanja realnega osebnega dohodka, v vse manjši porabi dobrin ter v spremembah pri njihovem izboru, v težjem dostopu do zaposlitve ter v naraščanju negotovosti zaposlit- ve, v visoki stopnji inflacije itd., torej v razmerah, kijih označujejo kvalitativne spreme-mbne in »razvoj nazaj«, je vrednotenje nujno negativno. Nenehna težnja po napredku kot izrazu pozitivnega v živ-Ijenskih in delovnih razmerah ljudi je namreč grobo zaustav-čjena. V takšnih razmerah se na poseben način izraža tudi odnos ljudi do prvinske vrednote socializma —enakosti. V »javnem mnenju« in tudi v rezultatih zadnje meritve je močno izražena težnja po »enakosti vseh delovnih ljudi«. Kljub temu pa ne bi mogli pritrditi mnenju, daje težnja k »uravnilovki«, torej uradni razglasitvi enakosti, bistvena značilnost socialne zavesti So-vencev. saj se v času po letu 1980 vse bolj umika kritičnemu spoznanju, da le nagrajevanje boljšega dela (poleg drugega) lahko privede gospodarstvo iz krize in torej vsem zagotovi boljši socialni položaj. V. Delo in zaposlovanje Podatki ražiskav kažejo, da so ljudje pri nas s svojim delom v glavnem zadovoljni in da je nezadovoljnih le majhna peščica. Seveda je med zaposlenimi manjše oz. mnogo manjše zadovoljstvo z osebnimi dohodki. Nekako polovica vseh zaposlenih sodi, da imajo le malo ali da sploh nimajo možnosti za izražanje svojih sposobnosti in idej pri svojem delu. Večina zaposlenih meni, da je njihova zaposlitev ogrožena, medtem ko se več kot polovica še vedno čuti trdno vključena v delo in nimajo občutka, da bi lahko izgubili zaposlitev. Močno podporo za normalno vključevanje mladih po zaključnem šolanju v delo dobijo naslednje zamisli: — nadomeščanje neustrezno izobraženih delavcev na strokovnih mestih z mladimi strokovnjaki, — zaostrovanje delovne discipline in odstranitev vseh, ki zaposlitev zlorabljajo, — omejevanje honorarnega in nadurnega dela, — razširitev možnosti za zaposlovanje delavc -v pri zasebnih obrtnikih in gostilničarjih, — obvezna upokojitev delavcev, ki izpolnjujejo pogoje, — preprečevanje »šušmar-skega« dela, — omejitev zaposlovanja delavcev iz drugih republik itd. VI. Temeljne vrednote Ključ za pojasnjevanje vrednostnega sveta Slovenca je r Zame je osnovni kriterij za spoznavanje ljudi | | njihovo vedenje pri delu. Za oceno ljudi je glavno, ali * > so dobri revolucionarji in vneto delajo ali pa delajo k I birokratsko. Jaz ocenjujem človeka po tem, ali fraza- \ ri, ali ga vsaka malenkost dejansko boli, kerso na sve- I J tu ljudje, ki so na jeziku zelo veliki revolucionarji, s | Zato sem zmeraj upošteval vestnost človeka pri delu. \ Tito ; \r* trn* * m* * ^ SMV* fr *********'*"**** * »SLOVENSKO JAVNO pojem svoboda. Izpovedovanje svobode kot temeljne vrednote izraža težnjo po emancipaciji, po sprostitvi vseh pritiskov, omejitev, ovir v vsakodnevni človekovi eksistenci, v kritičnem vrednotenju uveljavljanja načela bratstva in enotnosti, v neizčrpni potrebi po ohranitvi nacionalne identitete... Izbor Slovenčevih gla- vnih vrednot poleg miru in svobode vključuje še delo, poštenje, enakost, samoupravljanje, zakonitost, napredek, standard in družino. Najbolj izražene negativne vrednote so oblast, tradicija, lastnina in denar. Pripravil F. B. (povzeto iz empiričnih raziskav avtorja NIKA TOŠA) m ,i ■ . -' 'V ‘ •* f ~ » A '. - ' ■ f ,i ‘ ’».. n : »»s ,* im,!,: Še eno priznanje o dobrem medsebojnem sodelovanju, to pot od DO RIJEKATEKSTIL Reke. IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV 16. maja se je na 10. seji sestal delavski svet temeljne organizacije TKANINA. Dnevni red je obsegal 10 točk. Delavski svet je razpravljal o rezultatih poslovanja temeljne organizacije, doseženih v prvem trimesečju (podrobnejše poročilo je bilo objavljeno v zadnji številki glasila). Delavski svet je ob tem opozoril na padanje produktivnosti, na problem povečanih stroškov na vseh področjih, na doseganje planskih obveznosti in tržno situacijo. Delavski svet je obravnaval in sprejel spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v Ljubljansko banko in statuta Ljubljanske banke Temeljne dolenjske banke Novo mesto. Za podpis sporazuma je bil pooblaščen direktor TO. Nadalje je iz razvida del in nalog črtal dela barvanje suro- vin in preje ter ga dopolnil z deli barvar I in barvar II. Dopolnil je tudi opis navedenih del in ju ustrezno ocenil. Na predlog skupne komisije za spremljanje izvajanja samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za OD je delavski svet ustanovil dela in naloge mojster vzdrževanja grebenov. Delavski svet je še obravnaval in sprejel cenik tkanin in pletenin in kolekcije pomlad — poletje 86 in cenik uslug rezanja, sklepal o nabavi in odpisu osnovnih sredstev ter obravnaval prošnje nekaterih delavcev temeljne organizacije. 3. 6. in 5. 6. se je sestal delavski svet temeljne organizacije Konfekcija I, 6. in 7. 6. pa delavski svet delovne skupnosti skupnih služb. Oba delavska sveta sta obravnavala pritožbe delavcev na razdelitev stanovanjskih posojil za leto 1985. Delavska sveta sta ugotovila, da je stanovanjska komisija razdelila sredstva, namenjena za stanovanjska posojila, v skladu z določili samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje sredstev skupne porabe za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev. Ponovno pa je bilo ugotovljeno (kot pri obravnavanju pritožb na razdelitev stanovanjskih posojil v preteklem letu), daje nujno potrebno spremeniti nekatera določila samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje sredstev skupne porabe za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev. Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb je obravnaval še dve pritožbi na prednostno listo prosilcev stanovanja ter pritožbo delavca na sklep komisija za delovna razmerja. Vse pritožbe so bile kot neutemeljene zavrnjene. Pod zadnjo točko dnevnega reda je ustanovil dela in naloge viličarista v nabavnem sektorju, sklepal o odpisu osnovnih sredstev ter obravnaval prošnje nekaterih delavcev DSSS, Delavski svet TO Konfekcija I pa je še sklepal o nabavi osnovnih sredstev za potrebe temeljne organizacije ter bil informiran o poteku praznovanja ob 15-letnici konfekcij. Z delom pridobljena delovna zmožnost V naši DO se že dlje časa ukvarjamo z zamislijo o tem. da bi za določena dela in naloge delavcem priznali z delom pridobljeno delovno zmožnost. V ta namen smo pričeli z izdelavo prt lloga pravilnika o načinu, postopku in merilih za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti posameznih delavcev, ki so uspešno opravljali dela oziroma naloge v neposrednem proizvodnem ali drugem procesu. Za delovno zmožnost, pridobljeno z delom, se bo po pravilniku štelo tisto strokovno znanje, sposobnosti in spretnosti, ki si jih je delavec pridobil zlasti z naslednjim: — da je uspešno izvajal dosedanja dela in naloge (v smislu kvalitete in kvantitete). — da je saamostojno, samoiniciativno in učinkovito reševal pri delu pojavljajoče se probleme. — da se je dinamično in sprotno prilagajal spremembam in razmeram. — da je ustvarjalen in inovativen pri izboljšanju metod dela, pri organizaciji poslova- nja in pri uvajanju novih zamisli in znanj. Z delom pridobljena delovna zmožnost delavca se bo lahko ugotavljala in priznavala samo za tista dela in naloge, pri katerih bo v razvidu del in nalog določeno kot posebej pogoj alternativno tako strokovna izobrazba kot tudi z delom pridobljena delovna zmožnost. Ugotovljena in priznana delavčeva z delom pridobljena delovna zmožnost pa bo veljala samo za tista dela oz. naloge, za katera se bo ugotavljala. Zahtevo za uvedbo postopka bo lahko dal delavec sam. s tem da bo dal pismeno ob-razložitev, ali da se bo javil na oglas ali javni razpis. Postopek za ugotavljanje in priznavanje pa se bo lahko pričel tudi na zahtevo delavskega sveta ali pa komisije za delovna razmerja. Delavski svet bo za vsak primer pcjsebej določil tričlansko strokovno komisijo, ki bo ugotavljala in priznavala (Nadaljevanje na 6. str.) (Nadaljevanje s 5. str.) z delom pridobljeno delovno zmožnost.Ob tem pa bo komisija upoštevala naslednja merila: — uspešno opravljen preizkus (d. p. d. zmožnosti), — uspešno opravljanje del oz. nalog v določeni dobi, — nadomestitve strokovne izobrazbe praviloma le za eno stopnjo in — vsebina konkretnih del in nalog glede zahteve razvida del oz. nalog. Po končanem postopku ugo- tavljanja in priznavanja vroči strokovna komisija pismeno potrdilo delavcu, DS, komisiji za delovna razmerja in kadrovski službi, in to najpozneje v 90 dneh od dneva njegovega imenovanja. Delavski svet bo imenoval 3-člansko komisijo, da bo pripravila osnutek pravilnika. Na osnutek, ki bo v javni razpravi, bodo dane pripombe. Na podlagi pripomb pa bo pravilnik sprejel delavski svet. F. B. Prizadevanja za zmanjšanje zalog v skladišču Po na novo vpeljanih postopkih pranja in mehčanja JE-ANS—a zopet nekaj novega v pralnici konfekcije — tokrat beljenje JEANS-a — za začetek z namenom, da bi tako lažje in hitreje prodali stare zaloge hlač. Postopek beljenja je sam po sebi zelo enostaven — hlače obdelujemo pol ure pri vrenju v raztopini kemikalij za beljenje v pralnem stroju — vendar za samo izvedbo v naši pralnici zadeva ni več tako enostavna, saj prostor in oprema nista prirejena za ta postopek, pa tudi delavci se morajo privajati na nekaj novega. Od samega začetka poskusov nas tako spremlja kup težav — na eni strani ugotoviti optimalno količino kemikalij in maso hlač, da bo belilni efekt najboljši in na drugi strani — organizirati delo tako, da bo potekalo varno in brez poškodb. Kemikalije, ki se tu uporabljajo, so namreč strupene, potrebno je skrajno previdno ravnanje z njimi. Da bi delo potekalo kar se da po predpisih, je nujno treba urediti naslednje: — zaradi možnih poškodb morajo delavci uporabljati zaščitna varovalna sredstva — za pretakanje kemikalij moramo nabaviti primerno posodo, — urediti moramo prostor za skladiščenje kemikalij v pralnici (zadostuje lesena polica in po tleh lesene deske), — ves material (hlače), ki se v pralnici nahaja, naj bo čimbolj ločen od pralnih strojev in kemikalij (najboljša bi bila pregradna stena), da se ne poškoduje, — delavcem pripada mleko ali jogurt. Zaenkrat še ni znano, ali se bo novi projekt ustalil ali ne, kakšne bodo kapacitete, cena, , povpraševnje. Vsekakor bi bilo treba za redna večja naročila nabaviti še kakšen pralni stroj ali poiskati usluge drugje, za nove kolekcije pa tudi razmisliti o beljenju še nekonfekcioniranega blaga v oplemenitilnici na barvnem aparatu hašpli. Dipl. inž. CELIČ I. PIBIBII Računalnik v Novoteksu za danes, jutri in prihodnost GtASIlO TIKSIHMC TOVAIMC NOVO MESTO NOVOTEKS Dopisujte v vaše in naše glasilo! Rok — julij 1985: namestitev sistema za računalniško recep-tiranje »ACS 3000«. Kakšen je namen investicije? Zelo na kratko povedano — skozi vse, kar nam računalniški sistem nudi, dvigniti kvaliteto barvanja na najvišjo možno raven! Kaj sistem nudi? Prihranek v času, energiji, barvilih, kemikalijah. Kako sistem deluje? Ima programsko (software) in strojno (hardvvare) opremo. Pomembna je za nas programska oprema, ki »vsebuje« vsa barvila in operacije, ki jih lahko izvajamo — merjenje barvil na principu osvetljevanja pobarvanega vzorca s halogeno žarnico (merjenje tim. remisij —valovnih dolžin odbitne svetlobe) — recepti-ranje na osnovi vseh parametrov izračunanih za posamezna barvila (v jeziku barvne metrike so to svetlost in barvni ton, nasičenost, pestrost itd.). Katere programe lahko izvajamo? — vnos barvil (gradnja banke podatkov) — receptiranje — kontrolo laboratorijskih in proizvodnih izbarvanj — korigiranje laboratorijskih in proizvodnih izbarvanj — kontrolo kvalitete novih pošiljk barvila — primerjavo kvalitete barvil med različnimi proizvajalci in odtod najoptimalnejši izbor barvil po ceni, kvaliteti itd. — kontrolo barvnih obstojnosti — spremljavo cen in primerjave — vodenje zaloge surovin, barv, kemikalij — usluge za druge DO Kakšna bo organizacija dela? Vzemimo, da je novi računalnik izhodišče vsega, s katerim smo povezani vsi, ki se nas barvanje tiče. Povezave so naslednje: — računalnik (R)laborato- rij — računalnik R barvarna kamcuga, apretura — računalnik R razvoj izdelkov (dessinatura) — računalnik R nabava (domači trg) — računalnik R uvoz — računalnik R skladišče barv in kemikalij — računalnik R ostali (prodaja....) Od tod je razvidno, kdo vse bo v celotni sistem dela vključen. Torej je ligično, da se moramo v tej smeri izobraziti vsi, eni seveda bolj in drugi manj, vendar vsi! V ta rtamen priprave že tečejo nekaj mesecev, v bližnji prihodnosti pa bomo za širši krog preko DITT-a pripravili predavanje strokovnjakov s tega področja ter po potrebi kratke, nekajurne izobraževalne tečaje. S STROKOVNEGA IZPOPOLNJEVANJA V ŠVICI OD 20. DO 24. MAJA 1985 Strokovno izpopolnjevanje je bilo namenjeno področju barvanja. Udeležile smo se ga: Ivanka Sančanin, Mara Simič in Irena Celič. Tematika barvanja je bila razdeljena in sicer na strogo proizvodno problematiko s poudarkom na ko— mandnem barvanju ter na uvajanje računalniškega recepti-ranja in osnove barvne metrike. Naš obisk je potekal pri dveh firmah naenkrat. To sta Sandoz kot najbolj zastopan proizvajalec barvil za poliester in mešanic, ter Ciba, pri kateri že dolgo kupujemo barvila za volno. Tako smo bile razdeljene glede na različno tematiko (pri firmi Sandoz — proizvodna problematika in priprava za računalnik za področje PES in mešanic ter pri Cibi — računalniška priprava za področje volnex. Naj na kratko opišem vsebino dela. Kot sem že omenila, je bilo s področja tekoče proizvodnje obravnavano izključno komando barvanje, različne mešanice, s poudarkom na trenutnih problemih, ki se v proizvodnji pojavljajo, še po-seno pri mešanicah iz poliestra in celuloze oziroma bombaža, a te mešanice je bila obdelana priprava materiala za barvanje oziroma odkuhavanje bomba-ž: — izbor barvil (cuprofixi in indosoli za celulozni del mešanice oz. foron RD za PES). — poobdelava po barvanju z reaktantnimi smolami (indo-sol E 50 in CR) za zvišanje obstojnosti barvil na pranje. — razbarvanje neuspelih kosov v eni kopeli istočasno, PES in cel, dela z dodatkom za to prirejenih kemikalij, — odprava belih flekov na pobarvanih kosih, ki nastajajo zaradi prevelike koncentracije kemikalij na enem mestu, ta pojav povzročata v glavnem amonosulfat in natirjev sulfat oz. glauberjeva sol), — vpliv trde vode na kakovost barvanja — ugotavljali smo že sami, tu pa so nam strokovnjaki samo še potrdili, da bomo z barvanjem v mehčani vodi imeli 50% težav manj, kot jih imamo sedaj — soli (karbonati), ki se v vodi nahajajo, namreč močno vplivajo oziroma preprosto povedano, ovirajo kemikalije, ki jih pri barvanju dodajamo, da se vzpostavlja pravilen odnos med blagom in barvo. Od tod neizčrpavanje kopeli, neegal-na izbarvanja, drugačne nianse, tleki in še in še. Ostala vprašanja iz proizvodnje so bila namenjena še barvanju mešanic izpoliamida in bombaža, ki so za nas novost (obdelana je bila priprava materiala ter izbor barvil — to je: tip nylosan za poliamid ter drimaren za bombaž), ter barvanju mešanic (71% poliestra in 29% volne), prav tako za komadno barvanje. Barvila forosyn, ki so namenjena barvanju tega surovinskega sestava, so prirejena tako, da dosežemo optimalna izbarvanja pri mešanicah 55% PES, 45% volne ali eventualno, 65% PES, 35% volne. Pri mešanicah, kjer je poliestra preveč, pa se dogaja, da volneni del barvila ostaja neizčrpan, ker je volne premalo, poliesterni del na tkanini se pobarva svetleje, ker je poliesternega dela barvila premalo. Za te mešanice moramo torej kombinirati kemikalijo, ki zavira prehod barvila na volno (kemikalija lyogen WD) in dodatek barvila za PES (foron RD ali PW). Izobraževanje za področje računalniškega receptiranja je teklo^ delno pri obeh firmah: pri SŠndozu spoznavanje skozi barvila forosyn in foron, pri Cibi skozi lanasol in lanacron. Osnovni namen tega dela prakse je bil spoznati vse podrobnosti v zvezi s pripravo materiala (t. im. osnovna izbarvanja), ki ga bomo vnašali oziroma shranjevali v računalnik in tako gradili banko podatkov, ki je osnova za receptiranje. Bistvo vsega je, da mora biti banka podatkov od samega začetka maksimalno natančno pripravljena, saj je od točnosti vnešenih podatkov odvisno receptiranje in od tu naprej tudi reprodukcija v proizvodnji. Naj navedem nekaj važnejših podatkov, ki so za pripravo osnovnih izbarvanj pomembni: — pred izbarvanji si moramo pripraviti dovolj veliko, zalogo vsega materiala, ki ga v tovarni na ta ali oni način barvamo, zajete morajo biti vse surovine in vsi suroyinski sestavi (zaloga materiala je važna v trenutku, ko želimo izbarvanja ponoviti — zaradi novih postopkov, novih barvil, kemikalij ali česa drugega — in pomembno je, da delamo na istem materialu kot osnovno izbarvanje, kije že shranjeno); — pogoje laboratorijskega barvanja moramo čimbolj prilagoditi proizvodnim — od priprave materiala za bar- vanje, enakega Hotnega razmerja, cirkulacije folte do poobdelave po barvanju zaradi zvišanja barvnih obstojnos- ti, — izredno pomembna je stalna kontrola pH kopeli vsakič pred dodatkom barvila (še posebej velik vpliv ima različen pH pri barvanju volne, ki sama zaradi amfoternega značaja vpliva na spremembo pH-ja iri od tod na neenako črpanje barvila iz kopeli); — raztopine barvil in kemikalij moramo za vsako ponavljanje izbarvanj, v katera nismo sigurni, pripravljati znova; — razstopine barvil morajo biti toliko razredčene, da odstranimo možna odstopanja zaradi pipetiranja; — izbarvanja za eno grupo barvil pripravljamo izključno samo v enem aparatu; — ko opravljamo kontrolo točnosti izbarvanj je dovolj, če preverimo (ponovno izbarva-mo) samo dve ali tri koncentracije (nizko in visoko) enega barvila in samo dva do tri barvila iz ene skupine (npr. Foro-syni). Na ta način že lahko s pomočjo posebnih diagramov z ekrana računalnika razberemo, kakšna je točnost izbarvanj. V sklopu priprav oz. izobraževanja za delo na računalniku »ACS 3000« za računalniško receptiranje smo se Marica Simič, Ivanka Sančanin in Irena Celič udeležile enotedenskega seminarja oz. tečaja, ki gaje na našo pobudo pripravil Inštitut za tekstilno tehnologijo v Mariboru pod vodstvom dr. Slave Jeler. Program tečaja je obsegal teoretično in praktično uvajanje v barvno metriko in rač. receptiranje. V teoretičnem delu so bila zajeta naslednja poglavja: — barva in njen nastanek — remisija, remisijske krivulje — barvne vrednosti CIElab in barvne razlike — merjenje barvnih vrednosti — fotometer — strojna in programska oprema ACS3500 — receptiranje Za operacaje na računalniku ni bilo časa, pa to tudi ni bil namen prakse. Spoznale pa smo način priprave vzorca, ki ga merimo in kako ga pravilno merimo. Po vsakem merjenju smo precej časa posvetili tudi čitanju rezultatov — grafič-nemuprikazu ter številčnemu izpisu posameznih parametrov. V zvezi z vnosom oz. merjenjem osnovnih izbarvanj za glavne skupine barvil, kijih od Sandoza in Cibe kupujemo, smo se dogovorili, da se Sand-ozova barvila vnesejo v računalnik pri proizvajalcu v Nemčiji, Ciba pa nam bo paket osnovnih izbarvanj dostavila takoj ob namestitvi aparata v proizvodnji. Za vsa ostala barvila pa moramo osnovna izbarvanja pripraviti v našem laboratoriju. To je zelo enostaven in učinkovit način, da se v kratkem času veliko naučimo. Vendar pa je, žal, tako, da je takih praks veliko premalo in da tudi trajajo premalo časa. V tednu dni se v bistvu komaj privadiš na drugi tempo, jezik, drugačno delovno okolje in disciplino dela ter na strokovnjake, s katerimi sodeluješ in katerih znanje te spodbuja k večji kreativnosti in ustvarjalnosti kot pa na delovnem mestu doma. Dipl. inž. IRENA CELIČ — Kubelka — Munk funkcija — priprava baze podatkov — recepture — kontrolna izbarvanja — korekture Poleg čistih teoretičnih osnov smo vzporedno spoznavale potek dela na računalniku, sprva na njihovih vzorcih in kasneje na vzorcih, pripravljenih v našem laboratoriju. Za začetek so bila to merjenja barvnih vrednosti izbranih Foron barvil na maklenu, poskusno receptiranje za naše barve (40 003, U 164, U 64), izbarvanje ene recepture v njihovem laboratoriju ter korektura dobljene recepture. Seminar je potekal v izredno delovnem vzdušju ob pomoči strokovnjakov z inštituta, ki že dve leti intenzivno delajo na tem področju. Seminar je bil po programu zasnovan kot zaokrožena celota, ki pa zaje- (Nadaljevanje na 8. str.) S SEMINARJA O BARVNI METRIKI IN RAČUNALNIŠKEM RECEPTIRANJU (MARIBOR, od 8. 4. do 12. 4.1985) (Nadaljevanje s 7. str.) nalniku, ki ga sami moramo ma v svojem nadaljevanju osvojiti, še preden bo naš raču-čisto konkretno delo na raču- nalnik nameščen. POROČILO O DRUGEM DELU TEČAJA NA TEMO »BARVNA METRIKA IN RAČUNALNIŠKO RECEPTIRANJE« (Maribor, od 6. do 10. maja 1985) V sklopu priprav za delo 2 računalnikom ACS 3000 za računalniško receptiranje seje 2. del izobraževalnega tečaja nadaljeval na Inštitutu za tekstilno tehnologijo v Mariboru. Tečaja smo se udeležile Marica Simič, Erika Zakrajšek in Irena Cclič. Ponovili smo na kratko osnove teorije barvne metrike, sicer pa je bilo na programu predvsem delo na računalniku — vnos oz. meritve, receptiranje in korekture. Tokrat smo merili remisijske vrednosti Forosy i barvil na mešanicah 71 PES/29% volne primerjalno izbarvanja v našem in njihovem Ahiba — Turbomatu, receptirali že obstoječe recepture ter primerjali vpliv različne trdote vode na substrat. Rezultat izobraževanja je že delno samostojno merjenje barvil in receptiranje ter umerjanje aparata. IZREČENI DISCIPLINSKI UKREPI V APRILU 1985 Javni opomin: 1. Izrečen je bil Radenku Šibareviču (1958), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela. 2. Ljubomiru Klanjščku (I960), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela. 3. Stanku Bogulinu (1968), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela. Denarna kazen je bila izrečena: l. Riz.vu Darakoviču (1955) delavcu TOZD Tkanina, ker je bil povzročitelj nereda v oddelku. Ukrep prenehanje delovnega razmerja je bil izrečen: 1. Francu Ljubiju (1939), delavcu TOZD Tkanina, ker je s sodelavcem odtujil vrečo soli. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 1 leta. Delavčc mora povzročeno škodo povrniti v enkratnem znesku. 2. Robertu Rolihu (1965), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela, predčasno zapuščal delovno mesto med delovnim časom. Delavec ima zelo malomaren odnos do dela in delovnega razmerja, zaradi česar prihaja do motenj delovnega procesa in nevarnosti za nastanek večje materialne škode. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 1 leta. 3. Vinku Šimnu (1960), delavcu TOZD Tkanina, ker je brez dovolilnice in vednosti predpostavljenega zapustil delovno mesto in delovno organizacijo in se vrnil nazaj v DO pod vplivom alkohola. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 1 leta M. H. KADROVSKE NOVICE: V mesecu maju so se v naši delovni organizaciji zaposlili naslednji novi delavci: TOZD TKANINA DE tkalnica: VIRANT IVAN, RŽEN ALOJZ, ŽELJKO MARIJA DE priprava: ŠPAN JOŽE IVS: KOŠMRLJ ANDREJ TOZD KONFEKCIJA: LUŽAR ALOJZ V istem času so našo delovno organizacijo zapustili: TOZD TKANINA DE tkalnica: BLAŽIČ BRANKA, VIDMAR MIRA DE priprava: MOŽE BOGDAN TOZD KONFEKCIJA: BE-RBIČ MARIJA DELOVNA SKUPNOSTS-KUPIN SLUŽB: Tehnično razvojni sektor: PRIMC MAJDA Prodajni sektor: PULJIZ IVO Kadrovsko splošni sektor: DRAKSLER JUSTINA TOZD TRGOVINA: AGA-NOVIČ MIRSADA NA ODSLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA SO ODŠLI: V RAZMISLEK 1. Ali želimo jutri še poslovati? 2. Ali želimo rutinsko ali inovativno delo? 3. Ali želimo sodelavcem prepustiti soodgovornost za njihovo delo in organiziranje (ali nam je ljubša ubogljiva neodgovornost)? 4. Ali so (smo) kot vodilni in vodstveni delavci na tekočem z novostmi s svojega področja? 5. Ustvarjajmo novo ali zgolj vzdržujemo obstoječe (staro)? 6. Ali analiziramo svojo porabo časa? 7. Ali analiziramo smotrnost dela svojih sodelavcev? 8. Ali omogočamo sodelavcem utemeljen občutek, da delajo samostojno, ustvarjalno, brez omejevanja? 9. Ali je kdo že odgovarjal, ali zašel v težave, ker ni predlagal ničesar novega? 10. Dobro (pa tudi slabo) upravljanje in poslovanje se tiče vsakogar! 11. Vsak strošek je načelno nepotreben (če znamo in delamo bolje)! 12. Obstoj in svoboda sta odvisna od razvijanja in aktiviranja znanja! 13. Težko ali pametno delo (žulji na rokah ali na možganih)? »Navodila za neuspešno delo«: 1. Opravi samo, kar se izrecno zahteva! 2. Čakaj na zadnji trenutek! 3. Pusti napake pri miru — motiti se je človeško! 4. Na poslušaj svoje vesti, če te pri tem ne grize! 5. Nauči se preprečljivo blefirati! 6. Čakaj samo na spontane invencije in inovacije! 7. Razvijaj rutinerstvo in slepo ubogljivost! Ali ste razmislili o prebranem? Ali se vam ne zdi, da bi organizirana inventivna dejavnost lahko marsikaj izboljšala? DE predilnica: KRISTAN tehnično razvojnega sektorja v SILVO, ŽELJKO VIKTOR TOZD Konfekcija DE barvarna: KOBE JOŽE PRIPRAVNIŠKI IZPIT JE DE oplemenitilnica: OS- OPRAVIL: MANOVIČ ZEHBO JANKOVIČ MILOŠ (izv- PRERAZPOREJENA STA ozni oddelek) BILA: Z 20. 5. 1985 je razporejen — ZUPANČIČ VILKO iz na opravljanje del in nalog DE predilnica v DE barvarna REFERENTA IZVOZA II. — PODPADEC ANA iz KOLENC VIDA Obisk italijanske delegacije tekstilnih sindikatov dežele Emilie- Romagne v Novoteksu Na podlagi programa mednarodnega sodelovanja RS ZSS in ROS delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije je bila od 2. do 5. 6. 1985 na obisku italijanska delegacija tekstilnih sindikatov (FILTEA, FILTA, UILTA). Dežela Emilie — Romagne spada med najrazvitejše dežele v Italiji, z razvito kmetijsko, strojno, avtomobilsko, kemično in tekstilno industrijo. Delavci so dobro sindikalno organizirani, in sicer je največ včlanjenih (750.000) v CG1L (sindikat pod močnim vplivom programa KPI), nato (blizu 150.000) v CISL in (okoli 100.000) v UIL. Kljub različni organiziranosti sindikatov pa imajo strokovni sindikati močno skupno sodelovanje oziroma skupna nastopanja pri realiziranju strokovno sindikalnih nalog iz stroke. V okviru programa so italijanski sindikalni delavci obiskali tudi Novoteks. Delegacija je bila v naslednji sestavi: Oddi Corrano, sekretar regionalnega sekretariata FILTEA, Gilberto Balduci, generalni sekretar UILTA, Claudi Fri-gerio, član regionalnega sekretariata FILTEA, in Maria Lui-sa Gairardi, delegatka tovarne obutve Magli iz Bologne. V sejni dvorani smo gostom predstavili našo DO, delo samoupravnih organov in sindika- V ponedeljek, 20. 5. 1985, nas je obiskala delegacija žena KS Novi Beograd, ki se je na svoji poti na Brione ustavila tudi v Novem mestu. Med drugim so si želele ogledati našo tovarno, mi pa so tej želji prav radi ustregli. Popeljali smo jih v obrate in med nas. Na koncu so nas zaprosile, naj vas pozdravimo. Posredujemo nekaj stavkov iz njihovega pisma: »S Novi Beograd ima 6.500 stanovalcev, pretežno starejših. Na našem območju ima- ta. V razgovoru so sodelovali tudi sindikalni delavci iz občinskega sindikata. Gosti so se največ zanimali za delo in vlogo sindikatov pa tudi za inovativno dejavnost. Po predstavitvi in razgovoru so si z zanimanjem ogledali proiz- mo športno halo, dve šoli z usmerjenim izobraževanjem, osnovno šolo in vrtec. Naša KS združuje vse družbeno-politič-ne organizacije. Med številnimi aktivnostmi je na prvem mestu ljudska obramba in civilna zaščita. Društvo žena je sestavni del socialistične zveze in je vključeno v vse aktivnosti v KS, Obiskale smo že mnogo zgodovinsko-kulturnih krajev po vsej Jugoslaviji, in spomini so nepozabni. Želimo se tudi z vami malo pogovoriti, da vodni proces. Po ogledu proizvodnje in kosilu smo se od naših gostov, ki so imeli tisti dan še veliko obveznosti, prisrčno in tovariško razšli, z željo, da se sodelovanje še poglobi. J. M. slišimo, kako delate in kaoo uresničujete svoje načrte. Toda v današnjem položaju je tudi vam težko kot mnogim našim delovnim organizacijam, toda prepričane smo, da vsi vi želite in postopate tako, da vse te težave čim lažje prebrodimo. Hvala vam za to srečanje, želimo vam mnogo sreče ob delu in da do konca izpolnete vse obveznosti, ki so pred vami!« Pripravila in prevedla za naše GLasilo, praktikantka Potočar Renata PREŽIVITE POCENI POČITNICE Mladinska turistična poslovalnica Novo mesto je za vas zakupila prostor za letovanje v 'letoviščih FSH. Gre za znana letovišjca mesta, kot so Zadar, Pula, Šibenik. Lahko boste izbirali med zidanimi objekti z več posteljnimi sobami in sanitarijami, in sicer v etažah, kar letovanje močno poceni. V vseh navedenih letoviških krajih je na voljo veliko športnih objektov za vse vrste športov. V večernih in nočnih urah so pripravljeni bogati zabavni in kulturni programi z udeležbo poznanih in nepoznanih zvezd pevskega, dramskega in zabavnega življenja. Letoviški objekti niso v visoki A kategoriji, pač pa prijazni, skromni in domači objekti, ki so kot naročeni za mlajše družbe in skupine. Cene 10-dnevnega paketa, ki vključujejo 10 polnih penzionov, turistično takso, organizacijske stroške, je v Puli — za člane Počitniške zveze 11.000,00 din, — za ostale mlade do 27. leta 12.500,00 din. Prijavite se lahko za naslednje termine: od 8. 8. do 18. 8. 1985, od 18. 8. do 28. 8. 1985. V letovišču Šubičevac—Šibenik je cena za člane PZ 9.000 din, za mlade do 27. leta 10.500 din. Termini letovanja: od 18. 8. do 28. 8. 1985. V znanem letovišču Borik v Zadru je cena za člane PZ 10.000 din, za mlade do 27. leta 11.500 din. Izbirate lahko naslednje termine: od 8. 8. do 18. 8. 1985, od 18. 8. do 28. 8. 1985. S to informacijo smo vam hoteli pokazati, da je Mladinska turistična poslovalnica pripravila take programe, ki ne bremenijo pretirano žep mladih. Tako se geslo »Potujte in letujte ceneje!« izvaja tudi v praksi. Če ste zainteresirani za tako obliko počitnic, se za podrobnejše informacije oglasite osebno na MTP Novo mesto. Novi trg 4, ali po telefonu (068722-555 in 23-773. J. M ■Ml Gostje iz Italije so si ogledali proizvodnjo Društvo žena »Pariška komuna« iz KS Novi Beograd na obisku v naši DO Izboljšajmo si tehnične in NEVARNOSTI KI JIH SLIKA POLETNO SONCE Sončni žarki, ki predolgo delujejo na nezavarovano kožo, lahko povzročijo hude opekline. Bolj dovzetni za sonce so svetlolasi, kratko ostriženi in otroci, zlasti če ga ne znajo uživati v pravi meri. Včasih je pol ure opoldanskega sonca že preveč, zlasti ob vodi. Sončiti se je treba po obrokih. Sele ko koža porjavi, se lahko izpostavimo soncu dalj časa. Pred vsakim sončenjem kožo namažemo z zaščitnim oljem maščobe. Vedeti je potrebno, da samo z mazilom ne moremo preprečiti opeklin. Samo previdnost in strpnost pripomoreta k lepo zagoreli polti in prijetnemu počitnikovanju brez bolečin. Pri sončnih opeklinah, ko je vidna samo rdečina kože, namažemo površino kože s hladilno kremo ali bor vazelinom. Če pa so na koži že nastali mehurji, jih samo prekrijemo s sterilno gazo in poiščemo zdravniško pomoč. Vroče poletno sonce, zlasti če deluje na golo, nezaščiteno glavo in tilnik, lahko povzroči nevarno vnetje možganskih ovojnic — sončarico. Znaki nastopijo že v kratkem času. Bolezen naznanjajo močan glavobol, vrtoglavica, zmedenost, v zelo hudih primerih celo nezavest. Sončarica se lahko konča s smrtjo ali trajnimi posledicami. Zlasti nevarna je za ljudi, ki niso prilagojeni veliki količini sončnih žarkov, zato pri izpostavljenosti močnemu soncu nosimo zaščitna, slamnata pokrivala. Če pri človeku opazimo prva znamenja sončarice, mu pomagamo tako, da ga čimp-rej prenesemo v senčen, hladen prostor, lavo dvignemo in podložimo, na telo pa damo hladne obkladke ali vrečico z ledom. Če je pri zavesti, mu damo po žličkah hladno pijačo (limonado, čaj. Prave kave in alkohola tak človek NE sme piti! Čimprej pokličemo zdravnika. Oboleli mora nekaj časa mirovati in se izogibati sonca. V zelo vročih dneh, tik pred nevihto, ko je zrak nasičen s toplo vlago, lahko pride pri človeku do zelo nevarnega stanja — vročinske kapi. V organizmu se nabira toplota, ker zaradi prevelike atmosferske vlage telo ne more v dovolj veliki količini oddajati nakopičene toplote z znojenjem. Telesni napori povečajo nastanek in kopičenje toplote v organizmu, tesno zapeta obleka in prtljaga na hrbtu pa preprečujeta izparevanje. Zato je vročinska kap pri delu na polju ali spravljanju sena in na pohodih značilen pojav. Kmalu se pojavijo prva znamenja, ki napovedujejo vročinsko kap. Človek postane utrujen, v mečih se pojavijo krči, obhaja ga slabost, žejen je, v obraz postane temno rdeče barve in zaripel, telesna temperatura se dvigne, trese se in spreletava ga mrzlica. Lahko pride do nezavesti in celo smrti. Že pri prvih znamenjih položimo prizadetega v senco ali hladen prostor in zgornji del telesa dvignemo. Obleko slečemo, na trup in čelo pa položimo mrzle obkladke. Po žlički mu dajemo hladno tekočino. Ne sme uživati kavo in alkohol. Če je prizadeti v nezavesti in mu odpoveduje dihanje, mu pomagamo z umetnim dihanjem z usti. Pred vročinsko kapjo se zavarujemo tako, da nosimo zračno obleko in obutev. Važno je tudi pokrivalo. Hoditi moramo počasi in redno je treba počivati v senci. Vedno moramo imeti s seboj hladno pijačo, da se odžejamo. TATJANA GAZVODA MDA V maju se je začelo evidentiranje brigadirjev za mladinske delovne akcije. Žal pa novomeška mladina ni več tako zainteresirana za delovne akcije, kot je bila včasih, saj je OK ZSMS organizirala tudi po pet brigad. Letos pa je pri- jav za sodelovanje na delovnih akcijah premalo. Očinska konferenca je pripravila tudi razstavo na temo MPD posneli so radijsko oddajo, ki je krožila po srednji šoli, izvajajo razne lokalne akcije, pošiljajo dopise po delovnih organizacijah s prijavnicami. Letos je OK ZSMS organizirala tri brigade, in sicer za Bo- hinj od 2. 6. do 22. 6. 1985 kjer bo regijska brigada sodelovala pri obnavljanju mladinskega doma, bodočega republiškega mladinskega izobraževalnega centra. Te akcije se bo udeležilo 15 brigadirjev. Žal so jih poslali manj, ker je bilo premalo prijavljenih brigadirjev. Druga brigada odhaja na Neretvo od 7. 7. do 3. 8. 1985, brigadirji pa bodo pogozdovali nezarasle površine, urejevali prostor okoli HE, kopali vodovod za elektrarno ipd. Akcije se bo udeležilo okoli 50 brigadirjev. Tretja akcija bo Goričko od 28. 7. do 24. 8. 1985, brigadirji bodo napeljevali vodovod v odročne prekmurske vasi. Program dela na akciji bo naslednji: 4.30 h — vstanite v sušenjstvo zakleti, 5. h — z mlekom vse se začne in s pirom dalje gre, dobro jutro, 6. h — naša četica koraka, 6.30 h — 7.30 — kamion šesto ton gura kao avion, 7.30 — 14 — kdo je tebe, praslovan, delati učil, 16. h — dobro ni, je pa koristno, 17. h — 18. h — perem,perem, perem kot zamurc, 18. h — muzika je svirala, u srce me dirala, 20. h — po taki hrani lažje se bruha, posebej če je pod tabo frišna rjuha, 21. h — let’s tvvist again, 22. h — kopalnico ima, kopalnico ima, 22.30 h — lahko noč lopovi in kurbe, za vami garaški je delovni dan, 00. — NA JURIŠ! Navali narod v brigade! Gromki Z-D-R-A-V-O Olga Delovni posvet v prodajalni Bršljin. Zdravstvena ekipa nudi prvo pomoč. Obrambni dan v otroškem vrtcu DO Novoteks Preventivni ukrepi požarnega varstva Po dogovoru z vodstvom otroškega vrtca in štabom operative IGD smo organizirali obrambni dan za vse otroke in osebje v vrtcu. Zamišljeno je bilo, daje požar nastal na podstrešju starega dela otroškega vrtca. Reševanje otrok in gašenje zamišljenega požara je potekalo v redu in uspešno, tovarišice so ogrožene prostore z otroci vzorno in brez panike izpraznile. Ko so gasilci reševali otroke iz višjih prostorov na dvorišče, je bila pripravljena zdravniška ekipa in ekipa vprve pomoči civilne zaščite ter nudila prvo pomoč otrokom. Motorna vozila in gasilski kombi so ranjence odpeljali na bližnjo reševalno postajo, ki je bila v gasilski pisarni. Po končani vaji so se otroci s tovarišicami zbrali na dvorišču menze, kjer je Ivo Ivkovič navzoče seznanil o pomenu in koristnosti takšnih in podobnih vaj, nato je še predaval o nevarnosti požarov in o gasilski preventivi. Potem je bil še praktični prikaz gašenja z ročnimi gasilnimi aparati, pri tem smo ugotovili, da so vse tovarišice zaposlene v vrtcu zelo dobro seznanjene o načinom dela z ročnimi gasilnimi aparati. Tu moramo omeniti, da je velika zasluga tovarišic Tilke in Majde Nemanič, da redno po planu izvajamo obrambne dneve in odstranjujemo pomanjkljivosti požarnega varstva, saj nas sproti obveščata o izboljšanju požarnega varstva in o nevarnostih za nastanek požara. Kaj bi se zgodilo, če bi v resnici nastal požar v starem delu otroškega vrtca nad menzo? Odgovorni v DO bi morali nujno resno razmisliti in na primeren način rešiti problem reševanja otrok iz tega dela vrtca. Vemo, da je stara menza večinoma grajena iz lesa, razen glavnih nosilnih in obodnih zidov, vsi stropi in predelne stene so lesene, lahko tudi stopnice. STANKO VAUPOTIČ Ko govorimo o obsegu preventivnih ukrepov požarnega varstva, potem je na prvem mestu obveščanje delovnih ljudi in občanov o izvajanju vseh požarno-preventiv-nih ukrepov, ki so določeni z zakonom o varstvu pred požarom in drugimi zakoni, tehničnimi predpisi in normativi ter pravilniki o varstvu pred požarni. Tudi gasilni aparati in gasilno orodje ter gasilsko-tehnična sredstva bodo uporabna ob vsakem času le, če bodo redno in skrbno vzdrževana in če jih bomo znali pravilno uporabljati. Številni požari, ki puščajo za sabo velike požarne in še večje gospodarske škode in uničujejo človeška življenja, opozarjajo, da smo za zaščito premoženja in varnost ljudi storili premalo. Analiza vzrokov požarov kaže, da je vse preveč požarov, ki jih povzročajo ljudje, predvsem zaradi svoje malomarnosti, neprevidnosti in nepoučenosti. 14. člen zakona o varstvu pred požari (Ur. list SRS, štev. 2/76 in 15/4) nalaga delovnim in drugim organizacijam, državnim organom in samostojnim obrtnikom, da morajo sistematično poučevati svoje delavce o požarnih nevarnostih in ukrepih za varnost pred požarom v organizaciji oziroma delavnici ter o načinu uporabljanja razpoložbivih sredstvih za gašenje požara. V danem primeru ni dovolj, da delavcem pokažemo, kako se ravna z gasilnimi aparati, ampak je potrebno izdelati program poučevanja, ki je prilagojen potrebam in razmeram delovnega procesa, da se delavci temeljito seznanijo s požarnimi nevarnostmi in preventimnimi ukrepi. Tako sestavljen preizkus znanja. Delavci na delovnih mestih, ki imajo opravka z eksplozivnimi snovmi, vnetljivimi tekočinami in plini ter drugimi nevarnimi snovmi pa morajo biti po 5. členu zakona o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter drugih nevarnih snoveh (Uradni list SRS, štev. 18/77 strokovno usposobljeni še z: — znanjem o fizikalno-ke-mijskih lastnosti snovi, s katerimi ravnajo, in nevarnostih pri ravnanju s temi snovmi, — znanjem predpisov in kemičnih normativov o nevarnih snoveh in — usposobljeni za gašenje požarov pri snoveh, s katerimi ravnajo. Nemalo je primerov, ko opravljajo poučevanje delavcev iz varstva pred požarom delavci, ki nimajo potrebne strokovne usposobljenosti in so brez programov poučevanja, zato s takim poučevanjem ni dosežen namen, ker zaposleni ne dobijo potrebnega znanja. Zakon zavezuje delovne in druge organizacije ter državne organe, da morajo imeti svoj splošni akt o varstvu pred požarom (pravilnik). S tem pravilnikom se natančneje določijo dolžnosti, ki jih imajo navedene organizacije in njihovi delovni ljudje. Pri tem pa morajo opredeliti organizacijo varstva pred požarom, ukrepe ki jih zahtevajo delovne razmere v organizaciji, ter opredeliti sistem permanentnega izobraževanja in poučevanja. Ta akt mora opredeliti v sklepu preventivnih ukrepov način rednega vzdrževanja gasilnih sredstev, opredeliti ukrepe, ki glede na delovne razmere zagotavljajo pravočasno odkrivanje in omejevanje širšega požara. Pravočasno odkrivanje vzrokov za nastanek požara pa najbolj učinkovito dosežemo z nenehno kontrolo izvajanja požarno-preventivnih ukrepov. Konkretno mora biti določeno. kdo je pooblaščen in odgovoren izvajati kontrolo. Ugotavlja se, da imajo posamezne organizacije to organizirano različno, največ pa je primerov, da je to naloženo komisiji za požarno varnost, ki bi naj občasno opravila pregled vseh prostorov, ugotovila stanje požarne varnosti, predlagala ukrepe za izboljšanje stanja oziroma odpravo ugotovljenih nepravilnosti ter o svojih ugotovitvah in ukrepih enkrat letno ali dvakrat poročala delavskemu svetu oziroma samoupravnemu organu, ki jo je imenoval. Neredki so primeri, da so te komisije le formalno imenovane, ne opravljajo svojih nalog, samoupravni organi pa se zadovoljijo s tem, da imajo komisijo, pa čeravno ta ne dela in ne pošilja poročil o svojem delu in ugotovitvah. Tako so tudi neredki primeri, da samoupravni organi skozi vse leto nimajo na svojih sejah na dnevnem redu problematike požarne varnosti, pa čeravno obstaja. STANKO VAUPOTIČ Nadaljevanje prihodnjič. Redno vsako leto organizirano obrambne dneve v našem otroškem vrtcu. DO. Sodelovale so zdravniška ekipa, ekipa prve pomoči in gasilska desetina. NOGOMETAŠI NOVOTEKSA V OBČINSKI TRIM LIGI V občinski IRIM ligi v nogometu, nastopa tudi ekipa DO Novoteks. Fantje so pričeli igrati že v lanski sezoni, letos pa so dosegli lep uspeh in sicer osvojitev 2. mesta v svoji skupini. Nastopajo tudi na vseh turnirjih, ki jih organizira nogometni klub ELAN iz Novega mesta. Komisija za rekreacijo in šport DO Novoteks jim je nudila skromno pomoč in sicer nabavo dresov, žoge in plačilo Startnin za tekmovanje in turnirje. Vemo, da so sredstva zelo majhna in kaj več tudi ne moemo pomagati. Kljub temu se fantje zavedajo, da igrajo za svoje zadovoljstvo in sodelujejo v TRIM ligi kot ekipa Novoteksa. Želimo jim veliko uspeha v nadaljnjem sodelovanju v TRIM ligi občine Novo mesto. MIHA LEGAN 2. REPUBLIŠKO SREČANJE ORGANIZATORJEV ŠPORTNE REKREACIJE V mesecu maju je bilo v Novem mestu 2. srečanje organizatorjev športne rekreacije iz cele Slovenije. Seminarja oziroma srečanja se je udeležilo 28 diplomantov višješolskega študija športno-rekreacijske smeri oziroma poklicnih in drugih delavcev na področju športne rekreacije. Seminarje trajal dva dni, in sicer od petka, 17. maja, do sobote, 18. maja. Seminaristi so si goledali delovno organizacijo Novoteks. V sejni dvorani naše organizacije smo jim predstavili razvoj naše tovarne. V nadaljevanju je dr. Tatjana Gazvoda predstavila programirani rekreativni odmor med delom, ki ga izvajajo v TOZD Konfekcija 1 Novo mesto. Razumljiveje, daje bila ta tema najbolj zanimiva, kajti v vseh večjih delovnih organizacijah v Sloveniji poskušajo izvajati mikro odmor. Dr. Herman Berčič, predstavnik univerze Edvarda Kardelja — fakulteta za telesno kulturo, je v nadaljnji razpravi poudaril, da bi športno rekreacijo, ki naj bi bila ustrezno organizacijsko, kadrovsko in programsko usmerjena, vnesli v delovne organizacije, kjer naj bi bila sestavni del delovnega procesa. Tako športna rekreacija v organizacijah združenega dela ne bi bila samo ekonomska kategorija, marveč tudi pomemben dejavnik humanizacije dela. Čeprav na tem področju ni mogoče pričakovati takojšnjih uspehov, moramo vedeti, daje to potreba in zahteva sedanjega trenutka in še bolj jutrišnjega dne. Po ogledu delovne organizacije in mikro odmora (razgibalne vaje) v konfekciji so predstavniki fakultete za telesno kulturo pozitivno ocenili izvedbo mikro odmora. Po obisku v DO Novoteks je sledil ogled tovarne zdravil Krka in pa razprava o programirani zdravstveni preventivi in rekreativnem oddihu, kiju v tovarni zdravil izvajajo že nekaj let. Na popoldanskem posvetu smo razpravljali o problematiki športne rekreacije v novomeških delovnih organizacijah. Ugotovili smo, da je v Sloveniji še. veliko občin, ki imajo to področje slabo razvito. Tako smo prišli do zaključka, da je športna rekreacija v občini Novo mesto vidno napredovala. V soboto smo si ogledali tovarno avtomobilov IMV. Po ogledu smo odšli na Gorjance k Miklavžu, kjer ima IMV nov rekreacijski center. Tuje sledil razgovor o problematiki športne rekreacije v delovni organizaciji IMV. Po končanih razgovorih smo bili enotnega mnenja, da so taka srečanja zelo koristna in naj bi jih organizirali tudi v bodoče. Miha Legan * * jmw * m* * jam * Mmr * jmr * * FINALNO TEKMOVANJE XVII I. TEKSTILIJADE V KEGLJANJU SRS ZA LETO 1985 Finalno tekmovanje je bilo 17., 18. in 19. maja 1985 na kegljišču TEKSTIL—SLOVANA v Ljubljani. I u so nastopale vse najboljše ekipe z regijskih tekmovanj, med njimi tudi Novoteks. Točkovanje je enako kot na regijskih tekmovanjih, z razliko, da žensko ekipo sestavlja šest tekmovalk. PREGLED REZULTATOV PO TOČKOVALNEM SISTEMU: ČLANI — borbene igre: L MTT Maribor 2. Novoteks Novo mesto 3. Centromerkur Ljubljana 4. Tekstil Ljubljana 5. Tekstina Ajdovščina 6. BPT Tržič 7. Toper Celje 8. Tosama Domžale 839 kegljev ,815 kegljev 803 kegljev 742 kegljev 714 kegljev 711 kegljev 697 kegljev 667 kegljev l ČLANI 6 x 200 lučajev 1. Centromerkur Ljubljana 4.960 kegljev 2. MTT Maribor 4845 kegljev 3. Toper Celje 4739 kegljev 4. Novoteks Novo mesto 4727 kegljev 5. Tekstil Ljubljana 4714 kegljev 6. Tosama Domžale 4695 kegljev 7. BPT Tržič 4551 kegljev 8. Tekstina Ajdovščina 4543 kegljev ČLANICE 6 x 100 lučajev 1. Centromerkur Ljubljana 2234 kegljev 2. MTT Maribor 2223 kegljev 3. Tosama Domžale 2098 kegljev 4. Tekstina Ajdovščina 2086 kegljev 5. Tekstil Ljubljana 2079 kegljev 6. Novoteks Novo mesto 2031 kegljev 7. Toper Celje 1949 kegljev 8. BPT Tržič 1895 kegljev ČLANI: PARI 2 x 200 lučajev 1. Novak Ludvik — Možina Aco Centromerkur Lj. 1722 keg. 2. Jerše Franc — Dežman Ivan Centromerkur Lj. 1661 keg. 3. Klepec Franc— Šedivy Franc MTT Maribor 1633 keg. 7. Zupančič arko — Pirc Marjan Novoteks 1607 keg. 10. Geršič Tine — Kostrevc Tone Novoteks 1577 keg. 15. Bec Brane — Hočevar Jaro Novoteks 1543 keg. ČLANICE — pari 2 x 100 lučajev 1. Stiplovšek Stanka — Smrečni Danica Centromerkur 795 keg. 2. Ignjatovič Silva — Hohnjec Marija MTT 749 keg. 3. Ambrožič Vita — Romih Zofka MTT 747 keg. 12. Kastelic Jelka — Makse Martina Novoteks 686 keg. 16. Konda Marija — Pečnik Marjana Novoteks 678 keg. 18.Ban Jelena — Stojanovič Jovanka Novoteks 667 keg. MEŠANI pari 1. Stiplovšek Stanka — Novak Ludvik Centromerkur Lj. 1274 2. Ambrožič Vita — Medved Oto MTT Maribor 1225 3. Smrečnik Danica — Jerše Franc Centromerkur Lj. 1214 10. Pečnik Marjana — Pirc Marjan Novoteks N. mesto 1179 14. Makše Martina — Kostrevc Tone Novoteks N. mesto 1165 31. Stojanovič Jovanka — Hočevar Jaro Novoteks N. mesto 1109 34. Ban Jelena — Bec Brane Novoteks N. mesto 1101 35. Kastelic Jelka — Geršič Tine Novoteks N. mesto 1098 ČLANICE I x 100 lučajev: 1. Stiplovšek Stanka Centromerkur Lj. • 411 2.Veber Zinka Verna Maribor 403 3. Metličar Štefka Metka Celje 402 13. Nakše Martina Novoteks 374 31. Pečnik Marjana Novoteks 351 36. Ban Jelena Novoteks 347 50. Konda Marija Novoteks 327 54. Stojanovič Jovanka Novoteks 320 57. Kastelic Jelka Novoteks 312 ČLANI I x 200 lučajev 1. Novak Ludvik Centromerkur Lj. 863 2. Možina Aco Centrotekstil Lj. 859 3. Rogelj Marjan vezda Kranj 845 8. Pirc Marjan Novoteks N. m. 828 26, Kostrevc Tone Novoteks N. m. 791 28. Hočevar Jaro Novoteks N. m. 789 30. Geršič Tine Novoteks N. m. 786 38. Zupančič MŠrko Novoteks N. m. 779 45. Bec Brane Novoteks N. m. 754 SKUPNA UVRSTITEV IN ŠTEVILO TOČK Točk skupaj 1. Centromerku Ljubljana 492 2. MTT MARIBOR 416 •3. TEKSTIL LJUBLJANA 208 4. NOVOTEKS NOVO MESTO 186 5. Tosama Domžale 166 6. Toper Celje 135 7. Tekstina Ajdovščina 129 8. BPT TRŽIČ 76 Osvojeni pokali in priznanja se nahajajo v vitrini v menzi in si jih lahko ogledate. BR AN E BEC Program proslave ob 15. obletnici konfekcije Novo Ob tej pomembni obletnici dela novomeške Konfekcije bodo v DO različne dejavnosti: V petek, 28. 6. 1985. bo ob IG. uri v sejni dvorani svečano zasedanje DS TOZD Konfekcije. Ob 12. uri bo v obratu družbene prehrane za vse zaposlene v TOZD Konfekcija in vabljenene proslava, na kateri bodo podeljena priznanja in plakete zaslužnim delavcem. V programu bodo sodelovali pevski zbor Dušan Jereb iz Novega mesta in plesna skupina Krik iz Ljubljane. Po končani proslavi bo tovariško srečanje, na katerem vas bo zabaval ansambel Rubin. Odbor za pripravo proslave Ob dnevu varnosti je industrijsko gasilsko društvo Novoteks prejelo od republiškega sekretariata za notranje zadeve zlati znak za zasluge varnostne in požarnovarnostne službe. iz ODLOČAJMO! # iz ODLOČAJMO! Nekateri »popoldanci« bodo proizvajali samo dve leti Delegati novomeške občinske skupščine so že obravnavali osnutek tega odloka, vendar v času delegatske razprave nanj ni bilo pripomb. Letos jeseni bo sicer v Soveniji sprejet nov obrtni zakon, ki bo urejal tudi ta vprašanja, zato bomo morali morda odlok takrat dopolnjevati. Da bodo zadeve bolj jasne, je treba seči nekoliko nazaj. Odlok o obrti je v novomeški občini v veljavi od decembra leta 1979, ko je začel tudi veljati tedanji obrtni zakon. V 8. členu tega odloka je določeno, da smejo občani in delovni ljudje opravljati obrtno dejavnost kot stransko dejavnost. Tam je tudi bilo določeno, katerih obrti ne bi smeli opravljati kot postransko dejavnost. Ko so v novomeški občini obravnavali program razvoja drobnega gospodarstva, je prišla od Obrtnega združenja in medobčinske gospodarske zbornice pobuda, da bi se opravljanje proizvodnih gospodarskih dejavnosti omejilo na dve leti. Pobuda temelji na podatkih, daje v občini Novo mesto kar 253 občanov, ki se ukvarjajo s popoldansko obrtjo. Med njimi pa je le 99 občanov, ki opravljajo storitveno dejavnost. Vsi ostali pa imajo proizvodno dejavnost na podlagi dogovorov in kooperacijskih pogodb z drugimi obrtniki in celo organizacijami združenega dela. Dohodek, ki ga dosegajo ti »popoldanci« često presega dohodek rednih obrtnikov. Poleg tega pa ima večina med njimi še to prednost, da opravljajo popoldne enako dejavnost kot dopoldne v rednem delovnem času. Z omejitvami popoldanske obrtne dejavnosti naj bi v občini dosegli dva cilja. Predvsem naj bi spodbudili razmah storitvene obrti, ki je primanjkuje. Po drugi strani pa naj bi se ti »popoldanci« odločali za redno obrtno dejavnost. Kakor je zapisano v predlogu sprememb in dopolnitev odloka, naj bi po dveh letih upravni organ pridobil podatke o doseženem prometu in dohodku. Če bi dosegel dve tretjini poprečnega bruto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije, potem bi se moral začeti ukvarjati z redno obrtno dejavnostjo. Če bi ne sprejel obrti, pa bi seveda moral vrniti dovoljenje za opravljanje obrti. Kakor je že bilo zapisano zgoraj, pa bodo v novomeški občini z odlokom, ki prinaša tudi omejitev glede opravljanja proizvodne popoldanske obrti na dve leti, počakali do jeseni. Tudi novi slovenski zakon o obrti bo namreč prinesel določene spremembe glede opravljanja obrti kot postranske dejavnosti. Po gradivu pripravil JOŽE SIMČIČ Novi zarod račk za Krko pri Novoteksu. Najstarejši tip domačih statev, gorjanska (žumberačka) tara. Foto: Export projekt Ljubljana. /-----------------------------------------------------v Kaj smo dolžni storiti pred organiziranjem javnih prireditev? 1. Praviloma najmanj 15 dni pred nameravano prireditvijo je treba to priglasiti občinskemu sekretariatu za notranje zadeve. V priglasitvi je potrebno navesti podatke o organizatorju javne prireditve, kraj, čas in trajanje programa prireditve, ime vodje, dnevni red prireditve in podpis odgovorne osebe prireditelja. Organizator mora v priglasitvi izkazati, da naprave in tehnična sredstva, ki jih uporablja, niso nevarna ža življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb, da udeleženci lahko hitro in brez nevarnosti zapustijo prostor, kjer je prireditev, da obratovanje naprav ne moti okolice, ne ovira cestnega prometa in daje prireditveni prostor zadostno odmaknjen od objektov, v katerih se uporablja odprt ogenj ali so spravljene lahko vnetljive ali eksplozivne snovi. 2. Če je javna prireditev organizirana na cesti, je potrebno vlogo z enakimi podatki, posebnim načrtom zavarovanja prireditve (skica, določitev nevarnih točk, seznam polnoletnih rediteljev, itd.) ter v primeru hitrostnih dirk še dovoljenje za zaporo ceste (izda ga komite za urbanizem SO Novo mesto), vložiti občinskemu sekretariatu za notranje zadeve najkasneje 30 dni pred nameravano prireditvijo. 3. Če se na prireditvi opravljajo gostinske storitve zunaj poslovnih prostorov, je potrebno poleg osnovnih podatkov v vlogi komiteju za družbeni razvoj SO Novo mesto še navesti: — ime osebe, ki bo odgovorna za izpolnitev pogojev za opravljanje gostinskih storitev zunaj poslovnih prostorov (ta mora izpolnjevati pogoje strokovne izobrazbe za gostinsko dejavnost) z njeno pismeno izjavo, — imena oseb (seznam — priimek in ime ter zaposlitev), ki bodo pripravljale in prodajale živila (te morajo imeti zdravstvene pogoje za delo z živili). Vlogo je potrebno vložiti najmanj 15 dni pred nameravano prireditvijo. SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE KOMITE ZA DRUŽBENI RAZVOJ V____________________________________________________y PALINDROMNI REBUS Gradnja apreture—oplemenitilnice (Fotografija iz Novoteksovega arhiva ZAHVALA Ob nenadni smrti mojega moža Mihaela Grila se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem tkalnice za izrečena sožalja in denarno pomoč ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se še zahvaljujem tov. Alojzu Hrastarju ter OO ZS TO Tkanina za denarno pomoč. Mika Gril ZAHVALA Ob prerani smrti dragega moža in očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam za podarjeno cvetje in tolažilne besede. Obenem najlepša hvala za pomoč in razumevanje med hudo boleznijo našega najdražjega. Žalujoča žena Jelka, sin Samo in hčerka Janja ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi naše drage žene in mame ANICE VIDIC se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem in sekciji upokojencev za podarjeno cvetje in za izraze sožalja. Hvala tudi tov. Vidi Brodarič za besede ob slovesu, ter vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti. Žalujoča družina VIDIC ZAHVALA Vsem sodelavkam in sodelavcem se najlepše zahvaljujem za lepo darilo in tople besede, ki sem jih prejela ob odhodu v pokoj. Vsem želim še mnogo lepih uspehov! Jelka Kralj * REBUSOID 0 ncDCJovziLj rešujemo • • tako, da črke, ki jih J • odvzamemo elementom« 5 (odvzete črke so ozna-f J čene s številkami v krog-} • cih), dodamo na koncu} } rebusa v istem vrstnem r redu. PALINDROMNI REBUS i rešujemo kot navadni re-0bus, le da rešitev prebe- • remo nazaj (z desne na • levo). •—•••••••••••••••< REBUS Rešitev rebusa iz prejšnje številke: METLIKA MAMO T«K