Oktober 2012 brezplačno 03/2012 Štorski občan Štorski gasilci na vaji Taktična vaja GZ Celje in PGE Celje pri Domu Lipa Štore (sobota, 29. 9. 2012), in slovesnost ob dnevu gasilca Štorski občan KAZALO: AKTUALNI DOGODKI..........................................................................................................4 OBVESTILA............................................................................................................................6 ZGODILO SE JE.....................................................................................................................8 O DELU DRUŠTEV................................................................................................................10 ZANIMIVOSTI......................................................................................................................14 KMETUJMO SKUPAJ...........................................................................................................18 SREBRNE NITI......................................................................................................................19 DUHOVNE STRANI..............................................................................................................20 DOGAJANJE V DOMU LIPA................................................................................................22 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA..............................................................................24 VABILA..............................................................................................................................28 OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15, 3320 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel.: 03/780 38 40 Fax: 03/780 38 50 http://www.store.si Uradne ure in uradne ure po telefonu: ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in 13.00 do 15.00 sreda: od 8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00 četrtek: odprta samo sprejemna pisarna petek: od 9.00 do 13.00 Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek-četrtek: od 7.30 do 9.00 sreda: od 15.00 do 17.00 KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6, 3220 ŠTORE Tel.: 03/577-41-06 Uradne ure predsednika krajevne skupnosti Svetina: ponedeljek: od 15.00 do 16.00 Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti na CD-ju ali na elektronski naslov: tajnistvo@store.si . Zaradi predvidenega izida naslednje številke v decembru pričakujemo vaše prispevke do 15. 11. 2012. Odgovorni urednik: Dušan Volavšek Prispevke lektorirala: Manca Mirnik Uredniški odbor: Ivanka Tofant, Jože Kragelj, Mojca Korošec, Dušan Volavšek, Manca Mirnik, Emil Kačičnik, Daša Dolenec. Prispevke zbrala: Sabina Firšt Oblikovanje, priprava za tisk: Grafika Gracer, d.o.o. Lava 7b, Celje Štorski OBČAN izhaja v nakladi 1600 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20 % davek na dodano vrednost. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Ukinitev tržnice Društvo upokojencev je organiziralo tržnico pred svojimi prostori na Lipi. Tržnica naj bi bila odprta vsak prvi petek v mesecu od 8. do 12. ure. Žal pa krajani Štor oziroma Lipe niso pokazali dovolj interesa, da bi tržnica lahko delovala. Do nadaljnjega se zato tržnica ukinja. Utrip s tržnice v juliju Nova pekarna & pizzeria Valipek v Štorah K o se pripeljete iz Celja v spodnje Štore, se na levi strani, nasproti železniške postaje, nahaja gruča hiš. Ena izmed njih je zelene barve, pred stavbo pa stoji senčnik. Tam sta vedno parkirana eden ali dva avtomobila. Tu je sredi junija odprla vrata nova pekarna in picerija, katere lastnik je pekarno obnovil in okusno opremil. Zaradi dobre lokacije, dostopnih cen, dobrega odpiralnega časa in Stalna stranka Dragan in prodajalka Vera 4 raznovrstne ponudbe imajo že veliko stalnih strank. Od ponedeljka do sobote so odprti od 5. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 6. do 22. ure. Njihovi izdelki so iz domače moke, brez konzervansov, vsakodnevno sveže pečeni. Postrežeta vam prijazni prodajalki Vera in Tjaša, ki opravljata dvoizmensko delo. Poizkusili sta skoraj vse dobrote. Vera ima najraje sirov bu- rek, Tjaša pa čokoladni rogljiček. Pri njih lahko kupite različne vrste kruhov (koruzni, črni, beli, polnozrnat, francoski, angleški, pinčico – bel 500-g kruh), lepinje različnih velikosti, štručke, žemlje, rogljičke, buhteljne, bureke (sirov, mesni, zelenjavni), slanike dveh velikosti, pletenke (makove, sezamove, navadne), krofe (marmeladne, čokoladne), zavitke (višnjev, orehov, makov), sirove štručke, listnate pletenke … Že ob naštevanju se človeku cedijo sline! Vnaprej lahko naročite tudi pice v treh velikostih (družinska, srednja in mala), ki vam jo bodo spekli, vi pa boste prišli ponjo. Telefonska številka za naročilo je 064/160 526. Pice peče postaven pek, čigar fotografija je na levi steni – pojdite in si ga oglejte. Če ste žejni, si lahko postrežete iz hladilnika, ki je poln brezalkoholnih pijač. V času mojega obiska sem naletela na gospoda Dragana iz spodnjih Štor, ki je stalen gost, odkar so odprli pekarno. Dejal je, da največkrat kupuje kruh, bureke, pice, razno pecivo – kar potrebuje. Pravi, da so cene solidne, vse je super in toplo priporoča! Vabljeni tudi vi! Daša Dolenec OKTOBER 2012 Ločeno zbiranje odpadkov v občini Štore Podjetje Simbio zagotavlja celovito ravnanje z odpadki – jav- teden embalaža, biološki odpadki pa vsak teden. Urnik odvozov so no službo zbiranja in odvoza odpadkov v 12 občinah Savinj- občani prejeli po pošti, skupaj s položnicami. Občanom so na voljo ske regije, med katerimi je tudi občina Štore. tudi ekološki otoki, teh je v občini Štore na voljo kar 17. Na ekološkem otoku stojijo trije zabojniki: eden za steklo, drug za papir in tretji za si odpadki, ki jih zbere Simbio, se na RCERO obdelajo in predelajo embalažo (pločevinke, plastenke, tetrapak ...) Zabojniki so različnih do te mere, da ne škodujejo okolju. Odpadna kovinska in plastič- velikosti, in sicer 1100- in 1800-litrski. Za lažje ločevanje so zabojniki na embalaža se presortira po posameznih vrstah materialov in nato različnih barv oziroma imajo različne barve pokrovov: bela barva je preda pooblaščenim družbam za prevzem embalaže, le-te pa to em- za steklo, rdeča za papir ter modra za embalažo. balažo predajo v reciklažo. V reciklažo se predata tudi papir in steklo. Biološki odpadki se kompostirajo v kompostarni RCERO. Iz njih na- Kam z odpadki? stane kompost. Uporaba v kmetijstvu ni možna, občani pa ga s predhodno najavo brezplačno prejmejo in uporabijo kot gnojilo okrasnih 1. NEVARNI ODPADKI – gnojila, škropiva (pesticidi, insekticidi, rastlin v stanovanjskih ali poslovnih stavbah, na vrtovih, v vrtnarijah fitofarmacevtska sredstva), barvila, odpadna olja in maščobe, akuin drevesnicah ter na zemljiščih parkov, zelenic ali površin, namenje- mulatorji, ostanki lakov, lepil, topil, akumulatorji, bencin, baterije, nih športu in rekreaciji. Nevarne odpadke se začasno skladišči in pre- termometer, toner … da pooblaščenim prevzemnikom za uničenje, kosovni se razstavijo v objektu za demontažo odpadkov, mešani komunalni pa se mehansko Pripeljete jih lahko v zbirne centre ali oddate v času spomladanske oz. in biološko obdelajo v objektu MBO. Po obdelavi se ločijo na lahko in jesenske akcije zbiranja nevarnih odpadkov s premičnim zabojnikom. težko frakcijo. Lahka frakcija se nato termično obdela v toplarni Celje, s čimer se zmanjša njen volumen, energija, ki se ob tem sprosti, pa se 2. BIOLOŠKI – žagovina, ostanki zelenjave in sadja, vejevje, trava, uporabi za soproizvodnjo toplote in električne energije. Težka frakcija plevel, papirnate brisačke in robčki, listje, lubje, manjši lesni ostanki, se odloži na odlagališče preostanka odpadkov. kavna gošča, jajčne lupine, netekoči ostanki hrane, čajni filtri, cvetje ... V zabojnike za biološke odpadke naj uporabniki odlagajo odpadke Do oktobra 2009 je ločeno zbiranje odpadkov potekalo le s pomočjo v biološko razgradljivih vrečkah, če želijo ohraniti čiste zabojnike. t. i. ekoloških otokov ali zbiralnic. Vendar ta način ni najbolj učinkovit Kompostirajte jih na lastnem vrtu ali oddajte v rjavi zabojnik. in če želimo uresničiti evropsko direktivo o odpadkih, kjer bi morale države članice do leta 2020 ločeno zbrati najmanj 50 % odpadkov, so 3. OSTANEK ODPADKOV – MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI – plav Simbiu uvedli t. i. sistem »door to door« oz. »od vrat do vrat« za zbi- stične igrače, elastika, tekstil, iztrebki malih živali, plenice, gramoranje odpadne embalaže, saj le-te v gospodinjstvih nastane največ fonske plošče, DVD-j, CD-ji, kasete, celofan, cigaretni ogorek, britvi– volumensko gledano do 75 %. Vsi uporabniki so dobili dopisnico ca, lepilni trak, papir za peko, povoščen ali plasificiran papir, ovojni za enkratni odvoz kosovnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat, v papir, pepel, pluta, lončena posoda, sveča, tapete, vreče za cement, velikost enega kubičnega metra, na voljo pa imajo tudi 4 brezplačne vreče za krmila, vrečke sesalcev, vžigalniki, navadna žarnica … Oddovoze v velikosti avtomobilske prikolice v zbirni center Bukovžlak. ložite jih v zeleni zabojnik. V Kljub številnim akcijam, ki jih izvajajo v Simbiu, in ozaveščanju prebivalcev, pa se ponekod še vedno pojavljajo težave, saj ljudje ne ločujejo. V občini Štore ljudje bolj slabo ločujejo v večstanovanjskih objektih, ponekod celo odlagajo kosovne odpadke v zabojnike, medtem pa v individualnih hišah dobro ločujejo. Odvoz odpadkov je urejen izmenično, tako da se en teden pobira preostanek odpadkov, drugi OKTOBER 2012 Več o tem, kateri odpadek sodi kam, pa si lahko pogledate tudi v brošuri Abecednik odpadkov oz. najdete informacije tudi na naši spletni strani. V primeru, da uporabnik ne ve, v kateri zabojnik naj odloži kakšen odpadek, je najmanj škode, če ga odloži v zeleni zabojnik. 5 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN OBVESTILA ŠTORSKI OBČAN OZRK CELJE KORK ŠTORE Aktivnosti krajevne organizacije rdečega križa Štore KORK deluje že pol leta. Dela potekajo po načrtu in uspešno. Na sedežu občine so uradne ure vsako drugo sredo v mesecu od 15. do 16. ure, kjer si lahko ljudje zmerijo krvni tlak in sladkor. Tam dobijo obrazce za delitev paketov RK. Delitev bomo v bodoče organizirali v Štorah, tako da bodo paketi krajanom bolj dostopni. Za delitev je potrebno priložiti enkrat letno dokument, s katerem prikažete vaš dohodek. Stekla je območna akcija Peljimo otroke na morje. Kot vsako leto s to akcijo peljemo veliko otrok iz socialno šibkih družin na morje. Tudi KORK Štore se je tej akciji odzvala in delno prispevala. Pozivam krajane, da se tej akciji pridružite tudi vi in z enim telefonskim klicem prispevate 1 evro za te otroke. Pošljite sms z besedo MORJE in prispevajte 1 EUR; ali pokličite na 090/933 088 in prispevajte 1,25 EUR. Kot vsako leto smo na prireditvi VETER V LASEH tudi letos zbirali igrače za otroke. Poteka tudi zbiranje oblačil in še uporabnih stvari za lokalno delitev čez celo leto. Obrnete se lahko na Staneta Štefanca (031/ 802 709). Enkrat letno pa organiziramo pobiranje oblačil za območno skupnost. Potekala je tudi akcija izredne delitve paketov RK EU. Pomagali smo 26 družinam, kar pomeni, da socialna stiska trka na vrata. Razdeljeno je bilo 500 kg prehrambnih izdelkov. Zaključena je akcija ureditev sanitarij pri težko pokretni krajanki. Stanislav Štefanec, predstavnik KORK ŠTORE OBVESTILO Na sedežu občine Štore, v 1. nadstropju, bo parlamentarna poslanka SONJA RAMŠAK odprla poslansko pisarno. Vsak drugi ponedeljek v mesecu od 17. do 18. ure bo na voljo vsem občanom Štor za morebitna vprašanja, ki nas zanimajo v zvezi s parlamentarnimi odločitvami. Knjižnica Štore Udarniška 10 tel.: 03/426 17 70 Delovni čas: torek: 10.00 - 13.00 sreda: 14.00 - 18.00 6 SPOŠTOVANI UPORABNIKI POŠTNIH STORITEV! Obveščamo vas, da pošta Štore od 3. maja 2012 posluje z novim delovnim časom, in sicer: od ponedeljka do petka 8.00–10.30 in 14.30–17.00 sobota 9.00–11.00 Pošta Slovenije OKTOBER 2012 OBVESTILA ŠTORSKI OBČAN Zdravstvena postaja Štore, Cesta kozjanskega odreda 2 3220 Štore, Tel.: 03/780 23 10, Štore, 24. 9. 2012 ORDINACIJSKI ČASI AMBULANT V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠTORE Dr. Margareta SELIČ AMON, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa Ponedeljek: 7.30 – 14.30 Torek: 7.30 – 14.30 Sreda: 7.30 – 14.30 Četrtek: 13.00 – 20.00 Petek: 7.30 – 14.30 Asist. mag. Marjan HRUŠOVAR, dr. med., spec. medicine dela prometa in športa Ponedeljek: 13.00 – 20.00 Torek: 7.30 – 14.30 Sreda: 7.30 – 14.30 Četrtek: 7.30 – 14.30 Petek: 7.30 – 14.30 Dr. Stanko OŠEP, dr. med., spec. splošne medicine Ponedeljek: 7.30 – 14.30 Torek: 13.00 – 20.00 Sreda: 7.30 – 14.30 Četrtek: 7.30 – 14.30 Petek: 7.30 – 14.30 Dr. Erika POVH JESENŠEK, dr. med., spec. splošne medicine Ponedeljek: 7.30 – 14.30 Torek: Sreda: Četrtek: Petek: 7.30 – 14.30 13.00 – 20.00 7.30 – 14.30 7.30 – 14.30 Asist. Marko DREŠČEK, dr. med., spec. družinske medicine Ponedeljek: 7.30 – 10.30 Torek: 15.00 – 18.30 Sreda: 7.30 – 10.30 Četrtek: 7.30 – 10.30 Petek: 7.30 – 10.30 Fizioterapija Ponedeljek: Torek: Sreda: Četrtek: Petek: 7.30 – 14.30 12.00 – 19.30 7.30 – 14.30 7.30 – 14.30 7.30 – 14.30 Medicina dela, prometa in športa Ponedeljek: 7.30 – 14.30 Torek: 7.30 – 14.30 Sreda: 7.30 – 14.30 Četrtek: 7.30 – 14.30 Petek: 7.30 – 14.30 Navedeni ordinacijski časi veljejo od 1. 9. do 31. 5. v letu. V juniju, juliju in avgustu je ordinacijski čas vseh ambulant le dopoldan, torej od 7.30 do 14.30. OKTOBER 2012 7 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Najboljši pri županu Ž upan občine Štore Miran Jurkošek je v prostorih občine Štore sredi junija gostil devetošolce, ki so v šolskem letu 2011/2012 dosegli najboljši učni rezultat in si tako priborili odličen uspeh. To so bili: Jaka Bokšan, Katja Brečko, Urška Dobovišek, Matic Dokler, Petra Gologranc, Vita Vlašič, Patricija Berglez, Manica Godec, Laura Kolšek, Neža Kroflič, Johana Ošep, Maja Ošlak, Patricija Selič in Hana Zupančič. Župan Miran Jurkošek je uspešnim učencem podaril knjigo, jim čestital za uspešno prehojeno pot in jim zaželel, da bi tudi vnaprej sledili svojim ciljem. Devetošolci z ravnateljem in razrednikoma z OŠ Štore ter županom Sabina Firšt občine Štore, Miranom Jurkoškom Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželja Z Brihto na počitnice V juniju smo preko plakatov in letakov, ki smo jih posredovali v osnovne šole na območju, informirali starše o možnosti preživljanja počitnic za otroke na treh kmetijah. Odziv je bil proti pričakovanjem zelo slab, za kmetije pa pravo razočaranje. Za kmetijo Župnek v Vojniku praktično ni bilo zanimanja, na Ranču Kaja in Grom imajo boljšo zasedenost, saj imajo že dolgoletne izkušnje, ponujajo več programov preko celega poletja. Na kmetiji Pirc na Lahomšku pa so tri deklice preživljale počitnice drugi 8 teden v juliju. Starši so jih zjutraj pripeljali na kmetijo, po koncu službe pa so jih prišli iskat. Vtise je Katarina Pražnikar, njihova gostiteljica, opisala takole: »Na naši kmetiji smo letos prvič organizirali počitnice za otroke. Tri deklice so vsako jutro najprej pomagale našemu sinu Roku nakrmiti krave in teleta v hlevu. Pobrale so jajčka in nakrmile še dva prašiča, dva zajčka in kokoši. Pokukali smo še h kozam in ovcam na pašnik. Po delu se nam je vsem prilegel dober zajtrk, kot si ga zasluži dober gospodar. Vsak dan smo skupaj pripravili dobra kosila. Otroci so OKTOBER 2012 dne za otroke. Na kmetiji Župnek v Vojniku je rojstni dan praznovala mala Maja. Vtise nepozabnega rojstnega dne je strnila njena mamica Vesna: »Kot vsaka družina tudi mi omogočimo svojim otrokom praznovanje rojstnih dni. Ker pa želimo, da otroci preživijo čim več časa zunaj in v gibanju, se odločamo za praznovanja na prostem. Letos smo se odločili za praznovanje na kmetiji Župnek v Vojniku. Otroci so bili navdušeni nad vsem, tako nad živalmi, otroškim igriščem, lesenim polžem, peskovnikom ter predvsem nad tem, da so lahko prosto teskakali na trampolinu, uživali v bazenu, se igrali slepe miši in druge igre. Eno noč so prespali na seniku, kar je bilo posebno doživetje. Neja, Zala, Tjaša, Neža in naš sin Rok so bili zelo prijetna družbica na naši kmetiji, tako da sem jih v soboto zjutraj kar pogrešala.« Kljub vsemu na kmetijah ne bodo obupali in bodo programe za aktivno preživljanje počitnic za otroke pripravili tudi naslednje poletje. Morda pa se več staršev ojunači in omogoči svojim otrokom nepozabna počitniška doživetja. Poleg aktivnih počitnic na nekaterih kmetijah organizirajo tudi praznovanje rojstnega kali in igrali nogomet na travi. Tudi starši smo ob koncu rojstnega dne bili zelo zadovoljni in navdušeni nad ponudbo in prijaznostjo gostiteljev na kmetiji Župnek in zaradi tega vsem, ki se še odločate o praznovanju rojstnega dne vašega otroka, toplo priporočam praznovanje na kmetiji, ki je prav posebno doživetje.« Mojca Krivec, vodja projekta, KGZS _ Zavod CE, OKTOBER 2012 9 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Veter v laseh in svoboda v srcu T ako sta svoj potopisni večer o jadranju naslovila Manca Mirnik in Benjamin Jurič, ki že nekaj let navdušeno uživata v čarih preživljanja prostega časa na krovu. Skupaj odkrivata skrite kotičke Jadranskega morja in uživata v sredozemski kulinariki, Benjamin pa se je odločil tudi za tekmovalno jadranje v razredu fireball, kjer skupaj z Anžetom Flisem tekmujeta že peto sezono. Vse to sta konec septembra predstavila v prostorih Turističnega društva Štore. Manca je govorila o njenih izkušnjah pri jadranju na večjih jadrnicah, kjer zadnjih deset let jadra v mešanih in ženskih posadkah, enkrat pa se je preizkusila tudi na regati. Beseda je tekla predvsem o užitkih, ki nas čakajo na jadrnici, od kopanja v samotnih zalivih, do čudovitih sončnih zaPreživljanje dopusta na jadrnici je hodov in srečanja z svojevrsten užitek. delfini v njihovem naravnem okolju. Opozorila pa je tudi na nevarnosti in potrebno previdnost, saj je treba znati brati pomorske karte, se orientirati in upoštevati vremenska opozorila, sicer lahko hitro pride do nesreče. Benjamin je predstavil športno jadranje, kondicijsko pripravo na tako jadranje in svoje izkušnje pri jadranju na jezerih in morju. Skupaj z jadralskim kolegom sta se predlani in letos udeležila tudi evropskega prvenstva, ki je predlani potekalo na Češkem, letos pa v Italiji, na jezeru Bracciano. Trenirata večinoma na Velenjskem jezeru, kjer je tudi njun matični klub. Potopisni večer sta pospremila s fotografijami in kratkimi filmi, predstavitvijo jadralne obleke in nekaterih osnovnih vozlov, na koncu pa so se številni obiskovalci razvajali tudi s sladkimi dobrotami in morsko pico. Mojca Korošec, Turistično društvo Štore Benjamin Jurič in Anže Flis jadrata v razredu fireball. Zahvala V začetku avgusta sem na Lipi v Štorah po lastni nerodnosti izgubil denarnico, v kateri sem poleg gotovine imel tudi osebne dokumente in plačilne kartice. Še preden sem jo sam pogrešil, jo je našel in mi jo tudi vrnil Mihael Zdolšek iz Štor. Za njegov trud in poštenje se mu najlepše zahvaljujem, saj mi je prihranil veliko skrbi, sitnosti in nenazadnje tudi stroškov. Še enkrat hvala! Jakob Koren Na potopisnem večeru 10 OKTOBER 2012 Krempa in Krokar O ba vrhova smo nameravali obiskati že lani ter letos spomladi, a nas je vedno kaj odvrnilo od namere, enkrat je bilo premalo prijav, drugič slaba vremenska napoved. Tokrat ni bilo ovir in zbralo se nas je ravno pravšnje število za manjši avtobus. Obetal se je vroč dan, pot do cilja pa je bila dolga, zato smo zgodaj krenili na pot. Po krajšem postanku v Trebnjem smo pot nadaljevali skozi Kočevje in Kočevsko Reko do Borovca. V raztreseni kočevski vasici smo zapustili avto- bus in se po markacijah usmerili čez pašnik in skozi gozd do Kremparskega sedla (869 m). Desno je vodila pot v Krokarski pragozd, levo pa na 944 m visoko Krempo. Odločili smo se najprej za nižji vrh. Gozdna steza je nudila dovolj sence in kmalu smo lahko z razgledišča opazovali kolpsko dolino. Po slabi uri smo dosegli vrh. Vpisali smo se v knjigo, se fotografirali, nato pa se po isti poti vrnili na sedlo. Večina se nas je odločila za nadaljevanje poti, ki je vodila v nasprotno smer. V uri in pol naj bi dosegli vrh, imenovan Krokar (1122 m). Pot se je hitro vzpenjala. Vse je bilo vedno bolj divje. Po slabi uri smo z razgledišča že lahko opazovali skalnato ostenje Krokarja ter drugi del doline z nekaj manjšimi raztresenimi vasmi ob cesti in reki. S prvega vrha smo pot nadaljevali po ostrem grebenu do druge vzpetine. Preskakovali smo podrta debla, se izogibali skalam ter oprezali za medvedi, na katere so nas vso pot opozarjale table v dolini. Bili smo dovolj glasni, da se nam niti na daleč niso upali pokazati. Neoznačena steza je bila vse manj prehodna, drugi vrh pa neoznačen, saj smo bili sredi pragozda. Obrnili smo se v prepričanju, da smo Krokarja osvojili. Po strmi grebenski poti smo se vrnili na sedlo ter nazaj do Borovca. Znanec s televizijskega tekmovanja talentov nam je povedal, kakšne težave jim povzročajo lisice in medvedi, ki se pogostokrat približajo hišam in stikajo za hrano. Po počitku in malici iz nahrbtnikov smo se vkrcali v avtobus in se skozi s soncem obsijano pokrajino vračali proti domu. Brez postanka s hladno pijačo bi do doma težko zdržali. Spoznali smo še en del naše lepe dežele, občudovali ljudi, ki vztrajajo v tako odmaknjenih in nevarnih krajih, a so polni življenjske sile in optimizma. Jožica Krajnc, Planinsko društvo Železar Štore Šola tenisa V času šolskih počitnic je ŠD KOVINAR ŠTORE organiziralo začetni tečaj tenisa za otroke v starosti od 8 do 12 let. Tečaj je bil organiziran v dveh terminih, in sicer prvi termin v juliju in drugi v avgustu, udeležilo pa se ga je skupno 11 udeležencev. Pod strokovnim vodstvom učitelja Sebastjana Leberja so udeleženci spoznali osnove teniške igre, pravilno uporabo rekvizitov, kakor tudi vedenje na igrišču in vzdrževanje le-tega pred in po končanem igranju. V ŠD KOVINAR ŠTORE se zavedamo, da je potrebno ob vsako leto večjem interesu po OKTOBER 2012 igranju tenisa vlagati napore, da lahko želj- naslednjem letu nadaljevali z organiziranjem ni, zlasti mladi, pridobijo osnovno znanje za začetnih in nadaljevalnih šol tenisa. kasnejšo redno ali rekreativno udeležbo v tej sicer individualni športni panogi. Zato bomo v Ladislav Kaluža, predsednik ŠD Kovinar Štore 11 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Gasilsko tekmovanje veteranov v Štorah P rvi jesenski dan, to je v soboto, 22. septembra, smo pri nas v Štorah lepo obeležili. Pripravili smo že XVI. veteransko tekmovanje za memorial Štefana Krumpaka, našega mnogo prezgodaj preminulega dolgoletnega poveljnika. Kar nekaj let zapored nam je večkrat ponagajalo vreme, tako, da je lilo kot iz škafa, a vendar nas kljub dežju ni nič ustavilo. A letos je na našo veliko željo že zjutraj izza oblakov posijalo sonce, ki nam je vlilo novih moči za pripravo tega tekmovanja. Z občudovanjem narave, ki nas obdarja z lepimi jesenskimi barvami, smo še toliko bolj veselo pričakovali prve tekmovalne ekipe. Kot ponavadi so prihajali od blizu in od daleč. Iz leta v leto se tovariši gasilci še vedno radi vračajo k nam v Štore. Niti »varčevalni ukrepi« vlade jih ne prizadenejo toliko, da se ne bi udeležili našega tekmovanja. Kajti ravno od tu izvirajo korenine veteranstva, katerega pobudnik je bil tovariš Krumpak, ki je živel za gasilstvo. Gojil je gasilsko poslanstvo med svojimi kolegi in ga prenašal na mlajše rodove. Obljubili smo mu, da bomo njegovo poslanstvo gojili naprej, zato se vsaj enkrat na leto spomnimo nanj, ko pripravimo tekmovanje njemu v čast. Tovariš Krumpak je bil velik človek, vreden spoštovanja, zato nanj ne moremo pozabiti, sploh pa ne gasilci iz Štor. Tekmovanje je potekalo v prijetnem vzdušju, še posebej na koncu ob razglasitvi rezultatov, ko se radi skupaj poveselimo. Ob odhodu prijateljev se jim zahvalimo za sodelovanje, zaželimo jim srečno pot nazaj domov, obenem pa jih že kar letos povabimo za naslednjo leto – ZOPET NA SVIDENJE PRI NAS V ŠTORAH. Še posebej se pa gasilci lepo zahvaljujemo Rudiju Močniku, Franciju Vrečerju in g. Fijavžu za popestritev našega večera z njihovimi lepimi vižami. Igrali so nam zastonj, zato še enkrat vsem trem iskrena hvala! Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Danica Maček, PGD Štore Gasilska orientacija 2012 M ladinke, pionirke in pionirji iz gasilskega društva PGD Prožinska vas smo se junija začeli pripravljati na gasilsko orientacijo, ki je potekala sredi junija v Trnovljah. Tekmovanja so se udeležile tudi druge ekipe iz našega društva: ekipa pionirk, tri ekipe pionirjev in dve ekipi mladink, naši najmlajši pionirji pa so tekmovali izven konkurence, saj so bili »premladi«. Pionirke so zasedle odlično 1. mesto, pionirji 1., 2. in 14. mesto, mladinke pa 1. in 4. mesto. Z dobrimi rezultati smo se mladinke, pionirke in dve ekipi pionirjev uvrstili na regijsko tekmovanje, ki se je odvijalo 8. septembra 2012 v Mestinju. Pionirjem in pionirkam je kljub rednim vajam zmanjkalo malo športne sreče, a mladinkam se je le-ta nasmehnila. Zasedle smo odlično drugo mesto, kar nas je popeljalo na državno tekmovanje v orientaciji, ki je sledilo naslednji teden, 15. septembra v Veliki Pirešici. V soboto zjutraj smo se Tamara Štor, Špela Kolar in Urška Dobovišek z mentorico Polono Rezar odpravile v Veliko Pirešico. V kategoriji mladink je sodelovalo kar 32 najboljših ekip v Sloveniji. Da bi se zamotili med čakanjem na razglasitev rezultatov, so organizatorji pripravili pester program. Ogledali smo si Kekčevo deželo, gasilski muzej v Žalcu, sodelovali v ustvarjalnih delavnicah ... Po napornih tednih vaj in priprav za tekmovanje v orientaciji se je naš trud poplačal. Ekipa mladink PGD Prožinska vas je zasedla odlično 5. mesto na državnem tekmovanju mladine v orientaciji. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas podpirali, seveda pa so za našo zmago zaslužni naši mentorji: Damjana Žnidar, Natalija Krofl, Klemen Hrovat, Valter Popovič, Polona Rezar in drugi, ki nam stojijo ob strani v dobrem in slabem. Urška Dobovišek 12 OKTOBER 2012 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Letovanje gasilcev na Kopah L v spodnje prostore hotela, kjer imajo disko. Tam smo plesali, se pogovarjali in zabavali. Naslednji dan, takoj po zajtrku, smo se z mentorji odpravili v bližnji gozd, kjer smo se učili preživetja v naravi. Bilo je zelo zanimivo, tudi za najmlajše. Ugotovili smo, da je v naravi veliko stvari, s katerimi se da preživeti, tudi več kot en dan! in podob, ki so jih nato prijazne kuharice spekle. Zvečer pa smo plesali, peli in se zabavali. Že naslednje jutro smo pripravili prtljago in se odpravili na igrišče v bližini hotela, kjer smo igrali odbojko. Po kosilu pa smo se odpravili proti domu. Okoli pol četrte ure smo prispeli pred gasilski dom in že smo hiteli staršem v objem. Popoldan pa smo spet odšli na jaso, kjer so se odvijale različne igre z žogo. Ko smo bili že pošteno utrujeni, smo se odpravili na večerjo, po njej pa v disko. Po »prespani« noči smo se že takoj po zajtrku odpravili na pohod do Ribniške koče. Na poti nazaj nas je na žalost ujel dež, zato smo premočeni prišli nazaj v hotel. Sledila je večerja, po njej pa smo se odpravili Popoldan smo ustvarjali piškote raznih oblik Privlačen način utrjevanja znanja, spoznavanje z novimi vsebinami, izpopolnjevanje motoričnih sposobnosti skozi igro in učenje, predvsem pa veliko druženja, smeha in zabave – vse to in še več je bilo poletno druženje na Kopah. etošnje poletje so gasilci PGD Prožinska vas organizirali letovanje gasilske mladine v hotelu Luka na Kopah. V četrtek, 9. 8. 2012, smo se z gasilci PGD Prožinska vas ob deveti uri odpravili izpred gasilskega doma na Kope. Nastanili smo se v hotelu Luka, kjer smo bivali naslednje 4 dni. Imeli smo dovolj časa, da smo se nastanili. Sledilo je kosilo, ki je bilo samopostrežno, izbira pa je bila velika. Po kratkem počitku smo se odpravili na bližnjo jaso, kjer je imela Lidija kratko predavanje o prvi pomoči. Ker nam je ostalo še dovolj časa, smo si ogledali film Gremo mi po svoje. OKTOBER 2012 Urška Dobovišek, Špela Kolar 13 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Skriti talenti Ž iga Korent, večina Štorovčanov ga na videz pozna kot fanta s skirojem. Sedaj ga vidimo in že ga ni več, tako hiter in vešč je vožnje svojega konjička – skiroja. Žiga živi z mamo Bernardo in očetom Gregorjem na Železarski cesti v Štorah in je pred dnevi praznoval 19. rojstni dan. Pravi, da ima v življenju veliko srečo, s starši je prepotoval veliko držav in videl že veliko sveta. Ko je Žiga moral v prvi razred, se je s starši iz Pirana preselil v Štore in šolsko leto končal z izpiti na daljavo. Zelo rad je nato obiskoval osnovno šolo Štore, pravi da ima lepe spomine na nekatere učitelje, zato jih večkrat obišče. Sedaj obiskuje 2. letnik gimnazije v šolskem centru Lava. Od predmetov ima zelo rad matematiko, pa tudi jezike obvlada. Že pri osmih letih je dobro znal angleško, sedaj pa se lahko pohvali, da govori nemško, francosko, špansko in italijansko. Pri osmih letih se je naučil igrati tudi šah in se po treh letih vključil v šahovsko društvo Šentjur. Veselje do kraljeve igre _ šahiranja in uspehi na tekmovanjih mu dajejo voljo, da še poglablja svoje znanje. Redno tekmuje na državnem nivoju, to je dvakrat mesečno v slovenski šahovski zvezi v Ljubljani. Žiga je edini šahist, ki zastopa šolski center Lava in njegova zasluga je, da so zasedli četrto mesto med srednjimi šolami v Sloveniji. Lansko leto je na srednješolskem turnirju – fantje do 17 let – dobil srebrno medaljo, letos pa pri fantih do 19 let posegel kar po zlati medalji. Med vsemi priznanji in medaljami je na zadnji dve zelo ponosen. Posebnost njegovega uspeha pa je, da se izpopolnjuje kar sam. Žiga pravi, da prostega časa ne pozna. Mama Bernarda je težje pokretna, tako da ata Gregor opravlja gospodinjska dela, Žiga pa je glavni za nabavo vsega potrebnega. Med počitnicami dela kot prostovoljec pri Sončku v Celju. Ko odhajam, me pospremi do vrat in razmišljam, kako lepo je vzgojen ta fantič. Iz njega verjetno še veliko bo, zagotovo bomo še slišali o njem. Zaželimo mu vso srečo v življenju, kljub temu da pravi, da srečo že ima. Ivanka Tofant Glasbenika Andraž in Jan V zavzeto pripravljal na sprejem v srednjo glasbeno šolo. Za preizkus nadarjenosti, ki ga je potrebno opraviti, sem več mesecev, skupaj s prof. Primožem Krajncem, intenzivno pripravljal izbran repertoar, ki sem ga predstavil v več krajih: Velenju, Slovenj Gradcu, Nazarjih, Šoštanju in Laškem. Jan: Glasbeno šolo sem začel obiskovati v šol. letu 2004/05 v Štorah. V 1. razredu me je klarinet začel poučevati prof. Bojan Logar, ki me Kako gledata na del preživetega glasbenega ustvarjanja? je učil eno leto. V drugem razredu pa je moj mentor postal prof. Andraž: To leto je bilo zame zelo razgibano in polno različnih na- Bernard Belina, ki me uči še danes. stopov, seminarjev in glasbenih delavnic. V letu 2011/2012 sem se V trio klarinetov sem bil prvič vključen v šol. letu 2008/09, pod men- sak konec je nov začetek. Tako bi lahko označili konec osnovnega glasbenega izobraževanja Andraža Malgaja in Jana Ulage. Njun novi začetek pa se začenja s poglabljanjem znanja na instrumentih, ki jih igrata. Klarinet je Janov spremljevalec, Andraž pa se sprehaja po tipkah harmonike. 14 OKTOBER 2012 razumemo, malo manj s profesorji (ha, ha, ha). Zavedam se, da brez truda na tako zahtevni šoli ne bo šlo. Ob natrpanem urniku imam popoldne še predmete v glasbeni šoli (klarinet, klavir, kvartet klarinetov, solffegio, mladinski pihalni orkester). Kljub vsem aktivnostim je potrebno še vsak dan vaditi. Kako sta preživela počitnice, tisti bolj brezskrbni del leta? Andraž: Počitnice so bile zame tudi delovne, saj sem se udeležil mednarodnega poletnega tabora OFF v Izoli. Na tem taboru so sodelovali in prenašali svoje znanje vrhunski profesorji, mentorji in skladatelji iz različnih evropskih držav na udeležence tabora, ki se jih je letos zbralo več kot 50. Tabor je bil namenjen glasbenemu izobraževanju na instrumentih: oboi, fagotu, harmoniki in v kompoziciji. Moj mentor je bil prof. Roman Pechmann iz Konzervatorija za glasbo v Celovcu. Jan: V prostem času oziroma v času počitnic sem s prijatelji na igrišču, igramo nogomet, se vozimo s kolesi in motorji. Doma sem tudi pomagal pri delu, če je bilo potrebno ... Jan je aktiven tudi pri godbi na pihala Svetina. Kakšno vlogo igraš v pihalnih vrstah? Andraž Malgaj Jan: Pri godbi na pihala Svetina sem začel igrati, ko sem bil star 4 leta, to pomeni, da pri godbi igram že 11 let. Najprej sem igral mali boben, kasneje pa klarinet. Klarinet je moj sedanji instrument. torstvom prof. Simona Mlakarja, ki je sedaj ravnatelj GŠ Celje. Leta Kaj načrtujeta oziroma si želita na vajini uspešni glasbeni 2008 sem bil vključen v mladinski pihalni orkester GŠ Celje, katerega poti? vodi moj mentor (Bernard Belina) in v katerem igram še zdaj. Andraž: V letošnjem letu se želim pripraviti na samostojni koncert Novo šolsko leto je prineslo šolanje na srednji šoli. Kakšni ter udeležiti raznih tekmovanj v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Vsekakor so vajini vtisi? pa uspešno zaključiti šolanje. Jan: Želim si uspešno zaključiti srednjo šolo. Trudil se bom biti uspeAndraž: Sprejemni izpit sem uspešno opravil in sedaj obiskujem šen na poti igranja klarineta v solo izvedbi ali v izvedbi tria klarineumetniško gimnazijo v Velenju - smer glasba. Zavedam se, da pred- tov. Zvest ostajam godbi na pihala Svetina, kjer je zame poseben stavlja šolanje zaradi oddaljenosti in vsakodnevne vožnje velik na- čar igranja. por, saj se večino dni v tednu vrnem domov v večernih urah, vendar zaradi ljubezni do glasbe tudi ta napor premagujem z veseljem in V imenu bralcev našega časopisa se vama zahvaljujem za pogovor in optimizmom. vama želim obilo uspehov na vseh področjih, predvsem pa na glasJan: Ko sem prvič vstopil v »novo« šolo, so me obhajali različni benem. In ko bosta koncertirala po raznih krajih naše domovine ter občutki. Ali sem se prav odločil, kako težko bo, se bom razumel z zunaj nje, se spomnita, da imata zvesto publiko tudi v naši občini. Z novimi sošolci in sošolkami, kakšni so profesorji?! Po dveh tednih veseljem se bomo udeležili vajinih koncertov. lahko rečem, da so bile vse skrbi zaman; kajti s sošolci se odlično Dušan Volavšek OKTOBER 2012 15 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Vesna s Pečovja V esna. Vesna s Pečovja. Tako se je pred letom dalo brati v časopisih in revijah. Resničnostni šov Kmetija pa spremljati preko malih ekranov ali spleta. Veliko stvari se da prebrati v medijih, pa vendar sem Vesno prosil še za intervju za naš lokalni časopis Štorski občan. Z veseljem je pristala na povabilo. Od resničnostnega šova Kmetija je minilo leto dni. Kako gledaš na šov danes? Leto dni mineva od šova Kmetija in doživetja šova počasi prehajajo v spomine. Na resničnostni šov sem se prijavila zgolj in le iz enega samega razloga – zaradi glavne nagrade. Lahko bi zmagovalcu podarjali milijone, pa mi oddaja ne bi bila zanimiva, tako pa je bilo tokrat drugače, nagrada je bila kmetija, prava kmetija! Imeti svojo kmetijo je že od nekdaj moja velika, lahko rečem kar življenjska želja. Načeloma nisem ljubiteljica resničnostnih šovov in zanimivo je, da prav nikoli nisem spremljala katerega od slovenskih šovov na malih ekranih. Tudi Kmetije kot take nisem poznala, saj preteklih Kmetij nikoli nisem gledala v celoti od začetka do konca, zato niti ob sami prijavi na šov nisem natanko vedela, v kaj se pravzaprav spuščam, kakšni izzivi me čakajo ali kakšen je glavni koncept oddaje. Vedela pa sem, da sem dovolj vztrajna, dovolj delovna in da o delu na kmetiji vem dovolj, da se lahko prijavim in sodelujem v šovu. Bi se za sodelovanje v šovu odločila še enkrat ali je bila ena izkušnja dovolj? Ko sem lani prvič zagledala po televiziji reklamo za novo serijo Kmetije, sem takoj zastrigla z ušesi. Seveda takrat še nikomur nisem omenila, da je v meni zrasel »črv«, zaradi katerega sem od tistega trenutka dalje nenehno razmišljala le o tem, kako bi bilo lepo sodelovati in še lepše - osvojiti glavno nagrado. Nekaj dni za tem je oglas za Kmetijo opazil tudi mož Matej, ki mi je v šali dejal, da se moram prijaviti, ker je že skrajni čas, da nekje najdeva svoj travnik, da nama krme za konje ne bo več potrebno kupovati. Mislim, da je bila to tista odločilna točka, ko sem se dokončno odločila, da preko interneta oddam svojo prijavo, potem pa naj bo, kar bo. Prav smešno je bilo videti obraze družine in prijateljev, ko sem jim povedala za svojo skrivno prijavo. Prav nihče sprva ni mogel verjeti, saj – ne le, da ne maram kamer – še fotografiram se le stežka. Ko me je novinarka poklicala po telefonu, sem prvič v življenju po telefonu govorila več kot eno uro, tako navdušena sem bila. Očitno sem jim bila s svojimi izkušnjami zanimiva in tako sem se med tisoč prijavljenimi prebila skozi prvo sito. Kasneje so nas vse, ki smo bili v ožjem izboru, na POP tv-ju čakale še druge preizkušnje in testi, od zahtevnih intervjujev pa vse do psiholoških testov. Vseskozi so nas že takrat spremljale kamere, toda bila sem popolnoma sproščena, kot bi to že od nekdaj počela. Nikoli ne bom pozabila telefonskega klica, ko sem izvedela, da sem finalistka, da sem sprejeta v šov, kajti istočasno sem trgala travo za svoje zajčke in našla štiriperesno deteljo. Še zdaj, ko pomislim na to, 16 se mi zdi to naključje, kot prizor v kakšnem romantičnem filmu. Kako si se počutila ob prihodu na kmetijo? Ko smo prišli na obljubljeno kmetijo, mi je bila takoj noro všeč. Zdela se mi je tako domača, na samem, z razgledom na dolino in sevniške hribe, da sem se takoj navadila življenja na tisti zemlji. Popolno nasprotje pa je bilo privajanje na kamere. Kamorkoli si šel, karkoli si počel, vedno je bil ob tvojem nosu objektiv. Zbudiš se in prva stvar, ki jo zagledaš, je kamera. Želiš nekomu nekaj prišepniti, pa je takoj spet ob tebi kamera. Spomnim se, da sem se nekajkrat zaradi tega močno urezala v prst, enkrat pa se kar dobro tresknila s sekiro po roki. Popolnoma avtomatično želiš vse opraviti maksimalno dobro, da pred snemalcem pokažeš, kaj znaš, kaj zmoreš, pa zaradi treme nato izpade povsem drugače, kot si si zamislil. Prav vsi tekmovalci smo imeli na začetku enake težave in od vsega smo v prvih dneh največ porabili prav obližev za ureznine. Že po nekaj dneh pa se na »duhce«, ki te povsod spremljajo, popolnoma navadiš, čisto pozabiš nanje in zaživiš, ne da bi se zavedal, da bo posneto kdajkoli predvajano po televiziji. Ko gledam nazaj, se mi sedaj stvari zdijo nekoliko drugačne, vidim jih še z drugega zornega kota, ko pa si tam, med enimi in istimi ljudmi, na izredno omejenem območju (imeli smo točno določeno mejo znotraj posestva, po kateri smo se smeli gibati), v popolni izolaciji in odrezan od vseh sodobnih dobrin, je stvar popolnoma drugačna. Dejansko začneš živeti tisto življenje, ki ga imaš takrat in tam in vsa občutenja, čustva in reakcije so zaradi osamitve podvojene, potrojene, če ne še več. Nenehno smo bili pod pritiskom, čeprav se tega morda preko ekranov ni videlo, in nikakršne možnosti ni bilo, da bi se pomiril ali svojo napetost sprostil kje na samem. Danes bi verjetno marsikaj storila drugače, toda večino odločitev, ki sem jih takrat sprejela, bi ponovila. Gotovo pa ne bi mogla biti drugačna, kot sem bila, kajti takšna sem. Kaj si pogrešala na Kmetiji? Kako si si krajšala čas? V tistih desetih tednih – čeprav je čas na kmetiji tekel popolnoma drugače kot v realnem življenju – sem najbolj pogrešala svojega haflingerja Walterja. Pašnikov je bilo dovolj, našla sem prostor za poletno stajo, v mislih sem že gradila manežo za dresuro, predvsem pa je bilo dovolj krme, ki jo doma zaradi pomanjkanja prostora nikoli nimam dovolj »na zalogi« - in ta me je neprenehoma spominjala na moj mlinček na kopitih. Uteho sem našla v kravi Suzi, ki sem jo OKTOBER 2012 učila vseh mogočih stvari in je na koncu metrsko ograjo v galopu preskočila bolje kot marsikateri konj. In ja – tudi zajahala sem jo, ujela sem trenutek nepazljivosti snemalca in takrat sem skočila na njen hrbet. Po nekaj metrih me je stresla na tla, da sem še nekaj dni skrivala svojo modrico. Na kmetiji sem se marsičesa naučila in čeprav sem se zelo pripravljala, sem na koncu ugotovila, da se nisem pripravila dovolj. Na izkušnjo resničnostnega šova Kmetija išče lastnika se preprosto ne moreš pripraviti. To je izkušnja, ki je neponovljiva, in čeprav mi je bilo še zelo dolgo po koncu oddaje hudo zaradi končnega razpleta, mi ni žal, da sem jo doživela. Letos, ko mineva eno leto od snemanja, še vedno čutim tisto vznemirjenje, ki smo ga skupaj s tekmovalci doživeli na primer ob sušenju otave, ob nabiranju sliv, zobanju grozdja ali nabiranju kostanja. Tudi zvezde, ki smo jih ob toplih večerih skupaj gledali v Sevnici, so letos svetile drugače kot leta poprej. To ti ostane. Vse lepo je letos spet oživelo, prepirov in hude krvi pa se skorajda ne spomnim več. Ali te kdo od tekmovalcev obišče sedaj, ko je šel šov v anale zgodovine? Še vedno se občasno srečujemo in si pošljemo kakšen SMS, največkrat se dobimo prav na kmetiji, ta nam ostaja v srcih kot nekakšen drugi dom. Tudi Štore sem večini že razkazala, največkrat kar s konjskega hrbta, Damjan pa mi je večkrat prišel celo na pomoč pri vsakdanjih opravilih. Še vedno med seboj na veliko komentiramo in se smejemo objavam v časopisih, čeprav moram priznati, da sem, kar se tiče branja revij in časopisov, precej lene narave. Kdaj pa kdaj v trgovini na hitro preletim rumene strani, da se nasmejim in izvem kaj novega o sebi, revijo pa nato odložim nazaj na polico. Si velika ljubiteljica živali. Kaj vse se najde na tvoji pečovski kmetiji? Katere živali ti delajo družbo in veselje? Kdo ti pomaga pri delu? V veliko pomoč sta mi tudi soseda Brilej, ki mi velikodušno odstopita pokošeno travo, in nepogrešljivi Joži Jesenek, ki moja dva konja Walterja in Ikasa sprejme k sebi na poletno pašo, da si pretegneta noge in se naužijeta sveže trave. Še vedno pa na premajhnem dvorišču, ki ga v šali imenujem blatni kotiček, saj je v celih Štorah to najbolj gol delček zemlje, ki se ob nalivih spremeni v plast drsečega blata (prepoznate ga po ograjenem delu, kjer ni niti ene same travne bilke), ostajajo tri do neskončnosti razvajene ovce - pravzaprav dva ovna in ena ovčja dama, himalajski kozel Boris, poni kobila Diva, dva pritlikava vietnamska prašička Mojca in Rožle ter pet vreščečih gosi. Seveda si želim ob sebi še veliko več živali, kakšno kozo mlekarico, alpako za mehko volno, v Sevnici me še vedno čaka moja kravica Suzi, pa še kakšen harem kokoši bi prišel prav. Ogledovala sem si že prekrasnega dvoletnega pava, a me je Matej zadnji čas prepričal, da nakup pava ne bi bila najbolj bistra odločitev. Kaj lahko bi si za spanje izbral namesto domačega sosedovo drevo, po pregovoru, da je sosedova trava vedno bolj zelena in kruh drugje vedno bolj diši kot doma, kar pa se nikakor ne bi končalo dobro. Poleg vseh kosmatih in pernatih hlevskih živali mi družbo delajo še zajčki, mucke in trinajst psov, ki - kadar so na vrtu - mimoidoče pozdravijo izza ograje, čeprav se trudim, da so čim manj glasni in moteči. Številčni majhni kosmatinčki vseh barv so pasme lhasa apso, sem namreč vzrediteljica teh redkih rodovniških tibetanskih psov. Vsi so pasji lepotni prvaki, večina med njimi pa je bila skotena v Ameriki in kot predstavniki izredno dragocene linije predstavljajo nenadomestljiv vzrejni potencial svetovnega formata. Poleg tibetanskih psičkov sem lastnica še treh pudljev, ki pa so neke vrste službeni psi, saj sem po poklicu pasja frizerka. Tako z vsem živim ostajam na Pečovju, v majhni rumeni hišici, ki pa ji lahko rečem dom in vsakemu s ponosom povem, da sem še vedno Štorčanka. Morda se v prihodnje najde celo kak kos travnika ali pašnika v bližnji okolici, ki bi ga lahko najela, tako bi lahko na tem krasnem kotičku Štor ostala še dolgo. Obljubljali so ti kmetijo, te že skoraj preselili z našega hriba, vendar ti ostajaš tukaj. Je kaj resnice v teh govoricah, da bi naj dobila podarjeno kmetijo? Najbolj se nasmejem, ko »razkrivajo« lokacije, kamor naj bi se preselila. Če bi štela vse trače o selitvah, bi morala sedaj imeti v lasti že vsaj pet kmetij, od tiste prve »podarjene«, pa vse do posestva v Tolminu, domačije v Sevnici in še kje. Res pa je, da si občasno ogledam kakšno kmetijo, ki je naprodaj, za kaj več od ogledov pa za zdaj ni Kakšni so tvoji načrti za prihodnost? finančnih možnosti. Tako nakup kmetije nekoč v prihodnosti ostaja Trenutno se ukvarjam s preurejanjem hlevskih prostorov, urejam cilj, ki me žene naprej. svoj kotiček za urejanje psov, večino časa pa trenutno posvetim pisanju knjige o Kmetiji in prvih mesecih po njej. S pisanjem sem sprva obujala spomine na to neponovljivo izkušnjo, kasneje pa je vsebina prerasla okvirje in sedaj je gradiva že za zajeten kup. Prvi odzivi tistih, ki so vsebino prebrali, so odlični in upam, da bo dovolj berljiva za širši krog bralcev. Če bo vse posreči, naj bi knjiga izšla ob koncu leta, česar se zelo veselim. Na Pečovju, ki je tudi po tvoji zaslugi poskrbelo za večjo priljubljenost našega kraja, preživljaš svoje vsakdanje življenje. Naj bodo tvoji dnevi še naprej prežeti z optimizmom in veseljem. Zahvaljujem se ti za intervju in si želim, da nam še kdaj podariš kakšen zanimiv dogodek tvojega življenja. Dušan Volavšek OKTOBER 2012 17 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Trgatev J Nekakšna meja, cilj za vrhunsko vino je sladkorna stopnja vina, ki naj bi po t.i. Oechlerjevih stopinjah dosegla vrednost najmanj 85° Oe ali približno 18° KMW (Klosterneuburg-ške stopninje). Teh 18 stopinj je bolj znanih pri domačih vinogradnikih, saj mera KMW izvira še iz časov Avstro-ogrske. Takšno vino ima potem tudi okoli 12 vol. % alkohola. mljanje dozorelosti grozdja in odločitev vinogradnika, kakšno vino bi rad pridelal. Vrhunsko vino ne pomeni samo dobre zrelosti oziroma prezrelosti grozdja, pač pa tudi višji alkohol oziroma možnost ostanka sladkorja. Pomemben del priprave na trgatev je tudi zagotavljanje higiene v kleti in posodah, kjer bomo hranili naše vino oziroma najprej mošt. Vinogradnik si mora tudi nabaviti ustrezna POU^EVANJE diatoni~ne in klavirske harmonike, synthesizerja,bas kitare in kitare. Prodaja harmonik NA DO VAŠ M EM U! esen je letni čas, ko vinogradniki poberemo sadove svojega dela. Vinogradnik pa se preimenuje v kletarja, saj se tja preseli poleg grozdja tudi delo. Trgatev pomeni pričakovanje, veselje, pa tudi olajšanje. Pričakovanje v smislu kakovosti in dozorelosti grozdja; ko ugotavljamo, kakšno grozdje smo pridelali, ki bo surovina za pridelavo vina. Dobro vino lahko pridelamo le iz zdravega grozdja in to vodilo spremlja vinogradnika skozi vse leto. Veselje in olajšanje pa prinaša trgatev tudi zato, ker naš pridelek ni več prepuščen na milost in nemilost narave, ampak je spravljen v kleti. Letos je narava postregla s pomladansko pozebo, zgodnjo točo v maju in kasneje s sušo v poletnih mesecih. Torej nekaj je vzela, nekaj pa tudi dala, saj je ravno sončno, vroče in suho vreme pripomoglo k večji zrelosti grozdja. Letošnji letnik, če ga sodimo po stopnji zrelosti grozdja, bo zagotovo spadal med potencialno vrhunske letnike vina. Grozdje ima letos veliko sladkorja in ustrezno nizke kisline. Priprava na trgatev najprej pomeni spre- Glasbena šola Mlinar s. p. www.tico-tico.si K M E T U J M O S K U PA J ŠTORSKI OBČAN 18 Pokli~ite: 041 835 787 (Gregor Mlinar) enološka sredstva: selekcionirane kvasovke, žveplo, hrano za kvasovke … Trgatev v vinogradu naj bi potekala čim hitreje in ne ob vročem vremenu. Seveda pa je pri trgatvi potrebno biti pozoren, da se odstrani vse poškodovane in nagnite jagode. Prav tako je potrebno paziti, da se ne trgajo grozdiči, ki so še zeleni in nedozoreli. Toplo vreme in poškodovano grozdje sta lahko razlog, da v klet prinesemo kakšno bolezen, ki se prenese na mošt oziroma vino. Ena izmed najbolj znanih in na žalost neozdravljivih bolezni je ocetni cik, ki nam kasneje naše vino v kleti spremeni v kis. Postopkov predelave grozdnega soka v vino ne bom opisoval. Naj omenim le, da mošt za bela vina razsluzimo, za rdeča pa maceriramo. Naj velja tudi, da »Trgatev je praznik za vinogradnika, ni pa čas za praznovanje«. Grozdje, na katerega smo tako pazili celo leto in vložili tako veliko časa in denarja, si ne zasluži, da na dan trgatve ostane nekje v kadi in čaka na vinogradnika za nadaljnjo predelavo. Časa za praznovanje bo še dovolj. Če ne prej, pa 11. novembra ob prazniku svetega Martina, ki po ljudskem izročilu mošt spremeni v vino. Pravimo, da je mošt v času vrenja muhast. Vsakodnevno spreminja okuse in vonjave. Zaradi svoje sladkosti zna prikriti alkohol in ga je lahko kar hitro preveč v glavi; alkohola namreč. Vrenje poteka, dokler imajo kvasovke dovolj sladkorja in drugih hranil. Idealna temperatura vrenja je okoli 18° C. Kvasovke niso odporne na žveplo, visoke alkohole in nizke temperature. Ta dejstva nam omogočajo, da lahko vrenje tudi predčasno prekinemo, da v vinu pustimo nekaj ostanka sladkorja. To dosežemo s povišanim žveplanjem in hitrim ohlajevanjem mošta. Na ta račun ima vino nekoliko manj alkohola, poudari sortnost, bolj skrije kakšno nepravilnost ali neharmoničnost, je pa tudi kasneje bolj muhasto za kletarjenje. Skrbi za mlado vino pa po vrenju še ni konec. O tem pa naslednjič. Stane Ferenčak ml. OKTOBER 2012 Starejši za starejše S edmo leto je že preteklo, odkar smo se pri DU Štore odločili, da pristopimo k projektu Starejši za starejše. Ni bilo težko pridobiti starejših prostovoljcev, ki bi bili pripravljeni obiskovati vrstnike ter tistim, ki bi želeli, tudi pomagati. Ni trajalo dolgo, da so nas ljudje sprejeli in nam tudi zaupali. Sedaj ugotavljamo, kako prav smo imeli, da smo organizirano, s pomočjo državnih služb, vztrajali. Ne štejemo obiskov, vendar se mi zdi prav, da povemo, da gredo te številke v tisoče. Sedaj, ko smo prepoznavni, nam je veliko lažje, ker nas tisti, ki so v težavah, velikokrat sami poiščejo. Vemo tudi to, da ni vsem pogodu, da se včasih vtikamo v družinske zadeve, ampak naj povem, da to storimo samo takrat, ko nas žrtve poiščejo in nas prosijo pomoči. Verjemite, da je tudi pri nas prisotno nasilje in da si nekateri jemljejo pravico uveljavljati svoj prav s fizičnim obračunavanjem. Običajno je to začaran krog, ki ga rešujejo ustrezne institucije. Vsi OKTOBER 2012 tisti, ki mislite, da smo prostovoljci »nebodigatreba«, se motite, mi bomo vztrajali še naprej in prisluhnili težavam starejših. Bodimo strpni drug do drugega, pa nam bo lažje. Kot vam je verjetno že znano, v občini deluje brezplačna pravna pomoč. Primož Kramer, univ. dipl. pravnik, ki občanom vsako sredo na občini brezplačno svetuje o pravnih zadevah, je pripravljen brezplačno obiskati na domu tiste starejše, ki so bolni oziroma ne morejo od doma, in jim pomagati s pravnimi nasveti. Sporočite nam prostovoljcem, da želite pravni nasvet, mi pa bomo poskrbeli, da vas bo g. Kramer obiskal. Jesen je čas, ko se pripravljamo na hladne zimske dni. Velika večina sama poskrbi, da pozimi ne bo na mrzlem in da je ozimnica pripravljena. Nekaj pa je tudi takšnih, ki tega ne morejo, zato prostovoljci naprošamo vse občane, da nas opozorite na ljudi, ki so osamljeni, bolni ali na robu preživetja. Sedaj, ko v Štorah deluje Rdeči križ, lahko lažje pridemo do prehrambenih artiklov za tiste, ki so v finančnih težavah. Verjamemo, da poznamo večino starejših v naši občini, ampak vsak dan se nam lahko zgodi, da pridemo v težave, iz katerih sami ne vidimo izhoda. Časi, ki nam niso naklonjeni, se lahko dotaknejo tako mladih kot starejših, zato si pomagajmo med seboj. Ivanka Tofant 19 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN Jesen je čas hvaležnosti in novega sejanja V sak letni čas ima svoj čar in svoje globlje sporočilo. Jesen je še prav posebej čas hvaležnosti. Ko po večini pospravimo vrtove, njive, sadovnjake in vinograde, se lahko s čutom zadovoljstva ozremo po bogatih sadovih leta. Tudi letos je tako. Nikoli ni vse po naših željah, a seštevek vsega prejetega je vendar običajno celo nad pričakovanji. Če le človek zna ceniti to, kar ima, in ne pričakuje preveč, bo našel dovolj razlogov za hvaležnost. Dobro vemo: brez našega dela in truda bi bilo veliko manj pridelkov in uspehov, a prav tako moramo priznati, da ni vse naš trud, da je po naravnih zakonih in božji milosti naše delovanje obrodilo uspeh. Tudi tega ne smemo pozabiti, da so nam pri delu pomagali tudi drugi, ali da so nas vsaj spremljali s svojo spodbudo in moralno podporo. Pogosto je težko ločiti med naravnim in nadnaravnim, saj se običajno močno prepletata. Naj bo hvala Bogu in ljudem. Pogosto izkušamo, da ljudje sicer pogosto prosimo, od drugih veliko pričakujemo in smo kritični, če ni vse tako, kot bi želeli, a hvaležnosti pogosto manjka. Zahvalna ne- delja (1. nedelja po Vseh svetih) nas želi spomniti, da je veliko razlogov za to krepost. Zahvalimo se ne le za sadove narave, ampak tudi za vsestransko človeško pomoč. Tudi v okviru župnije imamo mnogo razlogov za hvaležnost. Veliko se je dogajalo skozi leto na duhovnem področju: pri bogoslužju, verouku, pri prejemu zakramentov, na oratoriju, ob slavju sv. Ane, na nekaterih predavanjih in na kulturnem področju. Ob lepem sodelovanju smo uspeli dokončati tudi našo župnijsko dvorano, ki smo jo več kot dve leti z velikim veseljem urejali, tako da že služi svojemu namenu in lahko povezuje oba dela naše fare: teharskega in štorskega ter vsem omogoča udeležbo in sodelovanje pri duhovnih, kulturnih, družabnih in dobrodelnih srečanjih. Vsem, ki ste kaj dobrega storili župniji, se zahvaljujem za vaš delež. Jesen nas počasi usmerja tudi v notranjost. Od zunanjega dela k notranjemu dogajanju. Dnevi postajajo krajši, večeri pa daljši. Tudi tako nas hoče Bog povabiti k dejavnostim, za katere ni časa čez leto. Daje nam nove priložnosti, da damo več pozornosti družinam. Prav bo, če se boste lahko več pogovarjali, se z otroki skupaj igrali, tudi kaj prebrali ali zapeli, ali pa si pogledali kak film in se o njem pogovorili; tudi skupaj molili. Mesec oktober nas bo k družinski in osebni molitvi vabil s spodbudo k molitvi rožnega venca. V tem času bo več možnosti tudi za druga srečevanja, ki želijo poglobiti naše odnose, spoznanja, kulturo, duhovnost in ustvarjanje. V tem duhu vas bom tudi večkrat povabil h kakšni prireditvi v župnijsko dvorano. Jesen nas spominja na preteklost. Odpadajoče listje z dreves, meglena jutra in tiho prihajanje hladnih dni nas spominjajo na minljivost vsega živega. Spominjajo nas tudi na pokojne. Tiste v naših grobovih na pokopališču, pa tudi na one, ki so našli svoj zadnji dom po bojiščih, taboriščih, jamah ali rudnikih. Vsi so bili ljudje z ideali in željami, s čutenjem in bolečino. Vsi so imeli koga radi in za vsakim je bilo komu hudo, ker ga več ni. Za vse rajne bomo verni Boga prosili večnega miru, za vse živeče pa sprave in mirnega sožitja. Kristjane vsega sveta papež Benedikt XVI. vabi, da bi poglobili in prečistili svojo osebno in skupno vero. 11. oktobra bo razglasil »Leto vere«, ki ga bomo zaključili prihodnjega novembra. Slovenski kristjani se z veseljem pridružujemo temu dogajanju, saj tudi sami čutimo, da smo potrebni nove poglobitve in moči vere. Tam, kjer peša vera, slabi tudi človečnost, hvaležnost, usmiljenje in dobrodelnost. Papež nas najprej vabi k osebni veri in zaupanju v troedinega Boga, pa tudi k poživitvi naših občestev, skupin in župnij. Kristjane želi spodbuditi k odkrivanju lepote vere in njenega osrednjega pomena za življenje; izpostavi potrebo po krepitvi in poglabljanju vere na osebni in skupnostni ravni. In seveda vabi k pristnemu življenju iz vere, še posebej s čutom za vse, ki so v stiski in preizkušnjah življenja. V župniji bomo v tem letu pripravili tudi srečanja za odrasle, da bi svojo vero dobro poznali in se o njej tudi več pogovarjali. Lepo povabljeni k temu dogajanju. Tako nam jesen prinaša mnogotere sadove in nam tudi odpira lepe možnosti drugačnih obogatitev. Naj vam bo bogata v odnosih in lepih doživetjih, vam želim. Miha Herman, župnik na Teharjah 20 OKTOBER 2012 dobrim delom in prijaznostjo. Nato smo odšli v skupni prostor, kjer smo animatorji vsak dan zaigrali en del zgodbe o življenju sv. marije Mozarrelo. Sledil je nagovor in pogovor z g. župnikom o temi tistega dne, nato pa smo se po skupinah odpravili vsak v svoj prostor na jutranjo katehezo, torej pogovor in delavnice o temi dneva. Ob 11. uri je vsaka skupina v skupnem prostoru predstavila, kaj so počeli in spoznali. Po okrepčilni malici in pijači smo se zopet zbrali v skupine in ustvarjali na vse mogoče načine do kosila ob 13. uri. Pošteno lačni smo postrgali vse, kar so nam pripravile naše kuharice in si pridobili novih moči za popoldneve, ki so bili bolj športno obarvani: igre brez meja, bežanje pred vodnim curkom teharskih gasilcev, in športno škropljenje, da smo bili vsi mokri do kosti. Ob 16. uri smo spustili zastavo in se odpravili domov polni lepih misli in vtisov. Zadnji dan je bilo še posebej imeniten, saj smo se peš, v dolgi koloni, spustili do železniške postaje ter se z vlakom odpravili v Ponikvo. Tam smo si ogledali Slomškovo rojstno hišo ter se mimo sadovnjakov podali na pohod proti cerkvi. Pot je bila zelo prijetna, saj smo prepevali, se pogovarjali in vzpodbujali najmlajše, ki so imeli komaj 5 let in manj. Po poti smo tu in tam zapeli kakšni gospe ali gospodu, da bi jim polepšali dan ter že kar malo utrujeni prispeli do župnišča, kjer nas je čakalo kosilo. Ko smo se okrepčali in spočili, smo si pripravili sveto mašo, nato pa pohiteli nazaj na postajo, da nam vlak ne bi pobegnil. Bili smo pravočasni in se malce utrujeni, a še vedno polni dobre volje, vrnili na Teharje. Prav vsak dan smo se posladkali s kakšnim sladoledom, bonboni in sadjem, za kar se imamo zahvaliti staršem in drugim, ki ste vsakodnevno prinašali dobrote. Zahvala gre tudi krajevni skupnosti Teharje, gasilskemu društvu Teharje, našima gostoma, ki ako je bilo naslov letošnjemu oratoriju, ki se je odvijal v drugem sta nam z neverjetnimi čarovnijami in pričevanji popestrila program, tednu avgusta. Kar štiri dni so bili prostori pred župniščem na Tekuharicam, ki so skrbele za toliko lačnih želodčkov ter vsem ostalim, harju polni pesmi, smeha, iger in nasmejanih otrok ter animatorjev, ki ste kakorkoli pomagali. Bog vam povrni! ki smo skrbeli zanje. Milena Dobnik Pravzaprav je oratorij veliko več kot samo skrb za varnost in preganjanje dolgčasa. Je kot šola, kjer se otroci naučijo veliko pomembnih stvari za življenje: je dvorišče, kjer se srečujemo v razigranosti, pesmi in veselju, je dom, kjer je dobrodošel vsak tak, kakršen je, in je tudi župnija, ki otroke uvaja v življenje s krščanskimi vrednotami. Tako smo skozi zgodbo o življenju sv. Marije Mozzarello preko različnih delavnic, pogovora, pesmi plesa in igre spoznali več zanimivosti: kakšna je naša družina in vloga otroka v družini, kako prijetneje je, če dolžnosti opravljamo z veseljem in nasmehom, kje in na kakšne načine smo lahko prostovoljci in kako se počutimo ob tem, kakšen je dober in kakšen slab voditelj, kako nam preprostost pravzaprav obogati življenje, da se znamo veseliti malih vsakodnevnih stvari ter nenazadnje, kaj je to poslanstvo in kako lahko vsak sam z zgledom oznanja krščansko življenje. Na letošnjem oratoriju je sodelovalo 42 otrok, 12 animatorjev ter Ivan: »Ko pomislim na oratorij, se spomnim na igro o Mariji Mozzag. župnik Miha Herman. Vsak dan smo se začeli zbirati ob osmi uri. rello. Animatorji so prav posrečeni v vseh tistih staromodnih oblekah. Otroci so se najprej malo poigrali, lovili, žogali, peli in igrali ročni no- Ne bom pozabil tudi vodne igre ter dneva, ko so prišli gasilci. S brizgalgomet. Ob devetih smo se vsi skupaj zbrali in naredili velik krog. Lepo ko smo lahko škropili drug drugega ter animatorje – brez izjeme! Rad smo se pozdravili, zapeli nekaj bansov, zmolili kratko jutranjo molitev sem imel tudi prosti čas ter delavnice. Komaj čakam na počitnice, da ter dvignili oratorijsko zastavo. To čast je imel posameznik ali par, ki bo spet oratorij.« se je v prejšnjem dnevu še posebno izkazal s kakšnim požrtvovalnim Grem jaz! T OKTOBER 2012 21 DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN D O G A J A N J E V D O M U L I PA ŠTORSKI OBČAN NOVOLIPA U M O D V RAZVOZ KOSIL NA DOM Zaradi vse večjega povpraševanja in potreb vas DOM Lipa Štore obvešča, da omogoča nakup in razvoz kosil na dom za ožje območje Štor. Kosilo lahko tudi sami odnesete domov ali ga zaužijete v jedilnici doma. CATERING Prepustite se razvajati našim kulinaričnim dobrotam in obljubljamo vam, da ne boste razočarani. Pogostitev vam pripeljemo na želeno lokacijo, postrežemo in pospravimo za sabo. PODJETNIKI, POZOR! Dom Lipa obvešča, da oddaja v najem poslovne prostore, in sicer cca. 80m2 na območju »stare pošte« in cca. 120 m2 v novi stavbi. OSKRBOVANA STANOVANJA Na voljo še nekaj stanovanj različnih velikosti po ugodni ceni najema. Pokličite Dom Lipa in preverite! INFORMACIJE: Za vse informacije smo vam na voljo na gsm. +386 (0)41 645 166, telefon: +386 (0)8 200 92 00 in na e-pošti: info@domlipa.si 22 OKTOBER 2012 Poletne športne igre v domu Lipa U spel nam je še en velik športni podvig. V Domu smo ponovno organizirali športne igre za stanovalce in zaposlene, ki so potekale konec junija. Stanovalci 2., 3., 4. nadstropja in stanovalci nove stavbe domskega dela so se pomerili v treh različnih tekmovalnih disciplinah: talnem pikadu, metu na koš in miselni igri - spominu. Vsako nadstropje so zastopali štirje stanovalci in en zaposleni. Igre so bile prilagojene njihovim sposobnostim, bile so tekmovalne narave, da pa ozračje ni bilo preveč naelektreno s tekmovalnostjo, smo poskrbeli z glasbo in prigrizkom. Dopoldan je minil v športnem in razigranem duhu vseh udeležencev, zaključili pa smo z razglasitvijo rezultatov in s podelitvijo praktičnih nagrad naših sponzorjev, ki se jim najlepše zahvaljujemo za razumevanje in sodelovanje. Tomaž Golež Stojan OKTOBER 2012 23 D O G A J A N J E V D O M U L I PA ŠTORSKI OBČAN UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Prvi šolski dan za prvošolce P onedeljek, 3. september, je bil za veliko otrok prav poseben dan. Začelo se je novo šolsko leto in učilnice na šoli so zopet zaživele. Naši najmlajši pa so nestrpno čakali popoldneva, ko bodo šolski prag prestopili prvič. Ob 16.uri so jih tako pričakali drugošolci, ki so za njih nastopili v zgodbici Anje Štefan »Bobek in barčica«. Prijazno pa jih je pozdravila in nagovorila tudi gospa Andreja Jugovič Hočevar, pomočnica ravnatelja. Otroci so z velikim zanimanjem spremljali, koga vse bo Bobek vzel s seboj na svojo barčico in uživali v glasbi in petju. »Je lepa pomlad, je lepo poletje, a tudi jesen, ko v šolo gremo in s prijatelji skupaj nam spet bo lepo«. S temi besedami, ki jih je uglasbil Janez Bitenc, so drugošolci s petjem pospremili učence v učilnico 1. razreda. Tam pa jih je čakalo še eno presenečenje. Učiteljice so jim razdelile Švigazajčke, plišaste prijatelje, ki jih bodo spremljali skozi šolsko leto, in rumene rutice, da bodo z njimi opozarjali nase v prometu. Zelo so se razveselili tudi čokoladice in soka, s čimer so se pogostili čisto ob koncu. Skupaj s starši so si na hodniku ogledali še svoje garderobne omarice, ki jih bodo prepoznali po junakih iz znanih pravljic. Upam in verjamem, da je bil ta dan za vse nas nekaj posebnega in nam bo ostal v prijetnem spominu. Drugošolci v predstavi Bobek in barčica Maja Lokmič Cvetoča roža Prvošolci z rumenimi ruticami Na malem travniku sredi jase ena lepa roža rase. Vsa cvetoča in dišeča se baha in se razcveta. Ko jo jutranja zarja prebudi, si pomane zaspane oči. Sonce jo povsem zbudi, pojoča ptica nad njeno glavico zleti. Ves travnik zaživi, Cvetoča roža v vsej svoji lepoti zažari. Oskar Pelko, 5. b 24 Prvošolci v svoji učilnici OKTOBER 2012 Prvi šolski dan - Kompole V se želje se nam ne ne izpolnijo vedno. Toda želja, da bi šli v šolo, se je danes le uresničila. Prišli smo na OŠ Kompole, kjer so nas zelo prijazno sprejeli. Dobili smo rumene rutice in s tem postali prvošolci. Obljubili smo, da bomo dobri učenci. Moja sestrica Moja sestrica je Žana, je majhna in razigrana. Zjutraj zgodaj vstaja, ker v vrtec zahaja. Ko budilka jo budi, Žana trdno smrči. Ko ura tretjič zazvoni, pa že mamico zbudi. Ko se popoldan igrava, je Žana prava mala dama; z vozičkom in dojenčkom naokoli drvi, da se za njo kar kadi. Vsak večer joče, ker kopati se noče, ko pa ji zapojem ringa raja, v sanje se zaziba in že sladko aja. Maruša Kocman, 5. B OKTOBER 2012 Umazanci Počitnice Umazanci so umazani, hodijo raztrgani, nič se ne umivajo in ne pospravljajo. Po nosu si vrtajo in si ga ne brišejo. Glavnikov ne uporabljajo, sobe zanemarjajo, postelj ne pospravljajo in hiše ne pometajo. Nogavice jim smrdijo, nihče jih ne mara, ker se jim hlačnica kar naprej para. Morali bodo v vodo, se umiti in na umazance pozabiti. Blaž Videc, 5. b Počitnice so najlepši del leta za učitelje, še bolj pa za nas, fante in dekleta. Že vnaprej se jih vsi veselimo, ker se takrat prijetno sprostimo. Kopamo se v morju in na soncu igramo, S knjigo in zvezki si nič opravkov ne damo. Poleti je čas za norčije in zabavo, tako da včasih staršem presedamo čez glavo. Če pa se hočemo še kaj naučiti in znati, se morajo tudi počitnice enkrat končati. Ko mine poletje, počitnic več ni, mi pa spet sedemo v šolske klopi. Nik Tovornik, 5. b 25 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Začetek šolskega leta na OŠ Štore T retjega septembra se je ponovno začelo šolsko leto. V tem šolskem letu imamo v Štorah 7 oddelkov na razredni stopnji, vključenih je 169 učencev, in 8 oddelkov na predmetni stopnji, vključenih je 149 učencev. Skupaj je v Štorah 318 učencev. Na podružnici Kompole imamo 2 oddelka, in sicer kombiniran oddelek 1. in 2. razreda ter čisti oddelek 3. razreda, vključenih je 22 učencev. Število učencev se že nekaj let zmanjšuje, tako se šola srečuje s težavami pri zagotavljanju polnih delovnih mest zaposlenim učiteljem. Na šoli imamo zaposlenih 38 strokovnih delavcev. Prenovljen šolski hodnik Delo vandalov Med počitnicami so bili, žal, ponovno na delu vandali, saj so ponovno razbili kar nekaj oken na veliki telovadnici in tako povzročili nepredvidene stroške. Glede na to, da se vandalizem ponavlja, smo primer prijavili policiji. V času počitnic so na šoli potekala nekatera obnovitvena dela: pleskanje velike telovadnice, pleskanje sten ob stopnišču od pritličja do 3. nadstropja, pleskanje sten na hodniku v 3. nadstropju, struganje in lakiranje v treh učilnicah v 1. nadstropju, v eni učilnici v 3. nadstropju in v štirih učilnicah v 2. nadstropju. Obnovljen parket v učilnici 1. nadstropja Obnovljen parket v učilnici 2. nadstropja Obnovljen parket v telovadnici 26 Glede na to, da šola ne bo več izdajala tiskane publikacije, bodo vse informacije o šoli in dejavnostih objavljene na naši prenovljeni internetni strani: http://784.gvs.arnes.si/cms/index.php?change_ width=fluid . Vsem učiteljem, šolarjem in staršem želimo uspešno delo v novem šolskem letu! Tina Sirk Ulcej, poslovna sekretarka OKTOBER 2012 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Zaključni izlet cici planincev K onec junija je bil prav poseben dan za najmlajše planince iz našega vrtca. Na izlet na Čemšeniško planino smo se odpravili v spremstvu staršev, ki smo jimsmo želeli pokazati, kakšni hribolazci smo postali v prejšnjem šolskem letu. Zjutraj smo se zbrali pred vrtcem, kjer nas je že čakal avtobus. Odpeljali smo se proti Trojanam in naprej do hotela D, kjer se je naš podvig pričel. Pot nas je vodila po travnikih, po poteh skozi gozd in po dobri uri hoje smo prispeli do koče na Čemšeniški planini. Ker je bil sončen Čokoladna šola Pravijo, da čokolada v šolo ne spada, a v čokoladni šoli čokolada vlada. Učenci so se na tla posedli, ker so prav vse stole pojedli. Barvice, zvezke in šestilo pa so pohrustali kar za kosilo. Ko v čokoladni šoli učenec na vprašanja prav odgovori, za nagrado čokolado dobi. Zato v tej šoli vsi vse znajo in se s čokolada vsak dan sladkajo. Katarina Carevič, 5. b OKTOBER 2012 dan, smo lahko občudovali prekrasen razgled. Ko smo se okrepčali in naužili igre na travniku in na igralih, smo se odpravili nazaj proti avtobusu. Odpeljali smo se še do Braslovškega jezera, kjer so planinci prejeli priznanja, še posebej smo se zahvalili našima vodnikoma Betki in Valterju Jelenu, ki sta nas zvesto spremljala na izletih. Prijetno utrujeni smo se v popoldanskih urah vrnili nazaj v Štore. Letošnjo jesen pa bomo znova začeli z izleti in novimi podvigi. Edita Rednak Le kako napisati pesem? Le kako mi bo uspelo, če pa pesnik nisem!? Napenjam možgane in nič ne napišem. Razmišljam, razmišljam, čas mineva … Bliža se ura, ko bo v posteljo treba. Mogoče v sanjah spesnim si kaj, da jutri v zvezku ne bo le vprašaj. Iva Mravlak, 5. b Kuhar Kuhar peče jajčka, telefon mu zazvoni, hitro se oglasi in se zagovori. Jajce že močno cvrči, kuharja še vedno ni. Babica vidi, kaj se dogaja in jajčka pečena hitro odstavi. Potem pa pride dedek, jajčka mu diši, hitro jo pohrusta, želodček njegov se od sreče smeji. Jan Korenjak, 5. b 27 VA B I L A ŠTORSKI OBČAN Mažoretna skupina MM Štore Mažoretna skupina v Štorah začenja novo sezono 2012/2013. Vse, ki bi želeli svoje otroke vpisati v skupino, vabim, da to storite na tel. št. 070/899 152 ‐ Emil, ali po e. pošti: emil.kacicnik@gmail.com, več lahko izveste tudi na Facebooku – Mažoretna skupina Štore. Skupina je namenjena otrokom od tretjega razreda osnovne šole naprej. Ker žal v osnovni šoli Štore v želenem terminu ni prostora, smo si dom tokrat poiskali v stari telovadnici TVD Partizana Štore, kjer se bomo srečevali vsak petek med 14. in 15.30 uro. Občina Štore, Vinogradniško društvo Polič Štore, Kmetija Kroflič in ŠKD Rudar Pečovje. VABIJO NA MARTINOVANJE, ki bo v petek, 9. 11. 2012, od 15. ure naprej, pred trgovskim centrom Mercator na Lipi, kjer boste lahko degustirali mlado vino. Za popestritev bodo poskrbeli člani Pihalnega orkestra štorskih železarjev. 28 OKTOBER 2012 VA B I L A ŠTORSKI OBČAN V A B I L O Konjeniško društvo ŠTORE vabi vse ljubitelje konj 7. oktobra ob 15. uri na ŽEGNANJE KONJ na hipodromu v Gajski hosti v KOMPOLAH Ob 9. uri zjutraj pa bodo konjeniki odjezdili po običajni poti po občini ŠTORE VABLJENI OKTOBER 2012 29 VABILO DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN Turistično društvo Štore vabi vse otroke in mlade po srcu, da se udeležijo rajanja čarovnic, ki bo v ponedeljek, 31. oktobra, ob 16. uri na travniku pri košarkarskem igrišču na Lipi. Pridite, čarovnice bodo za vas skuhale čarovniški napoj in pripravile grozljive sladkarije. Skupaj boste plesali z metlami in se neskončno zabavali! Čarovnice turističnega društva Štore 30 OKTOBER 2012 Kulturni dom Štore DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN Organizatorji abonmaja: občina Štore, ŠKD Rudar Pečovje, ŠD Kovinar Štore Otroški gledališki Abonma »ŠTORČEK« S e zo n a 2 0 12 /2 0 13 Informacije: občina Štore 03/780 38 40, 031/367 889 tajnistvo@store.si TINKA GRE V ŠOLO OBUTI MAČEK ČEVLJAR IN PALČKA 26. 10. 2012, ob 17.00 23. 11. 2012, ob 17.00 25. 1. 2013, ob 17.00 CESARJEV SLAVEC POGUMNI JELEN 15. 2. 2013, ob 17.00 12. 4. 2013, ob 18.00 Vpis abonmaja za leto 2012/2013, do 19. 10. 2012, občina Štore OKTOBER 2012 Cena: 15 €(cena vključuje vseh pet predstav) 31 DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN Občina Štore, ŠKD Rudar Pečovje in ŠD Kovinar Štore prirejajo NAGRADNO ŽREBANJE  5x vstopnica za otroški gledališki abonma 2012/2013 (vključuje vseh 5 predstav)  10x vstopnica za ogled predstave Tinka gre v šolo  15x vstopnica za ogled predstave Obuti maček NAGRADNI KUPON Ime in priimek: __________________________________________ Naslov: _________________________________________________ Tel.št. staršev/skrbnikov: __________________________________ ! Datum rojstva: __________________________________________ E-naslov staršev/skrbnikov: ________________________________ Ne želim prejemati elektronskih ali sms obvestil o nadaljnjih dogodkih Kulturnega doma Štore Nagradno žrebanje ni pogojeno z nakupom abonmaja ali posamičnih kart. Za sodelovanje v nagradnem žrebanju je potrebno izpolniti kupon in ga poslati na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. Divizije 15, 3220 Štore s pripisom »Otroški gledališki abonma«. Žrebanje bo potekalo v petek, 19. 10. 2012 v prostorih občine Štore. Nagrajence bomo o prejetih nagradah pisno obvestili. Posredovane osebne podatke bomo obdelali skladno z Zakonom o varovanju osebnih podatkov in jih uporabili izključno v namene nagradnega žrebanja. a Cena abonmaja otroci: 15€ Cena abonmaja starši: 15€ Cena posamezne predstave: 5€ Predprodaja vstopnic: občina Štore in 1 uro pred pričetkom predstave Info: 03/ 780 38 40, 031/367-889, tajnistvo@store.si IGRE IZVAJA: 32 OKTOBER 2012 OKTOBER 2012 D O G A J A N J E V D O M U L I PA ŠTORSKI OBČAN 33 Koledar dogodkov društev občine Štore 2012 ORGANIZATOR PRIREDITVE DOGODEK KDAJ KJE KONTAKT TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE Almini dnevi, likovna kolonija 5. 10. 2012 ob 8.30 uri Svetina Mojca Korošec 051/605-414 turisti@vstorah.si TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE Almini dnevi, fotografska delavnica 5. - 7. 10. 2012 Svetina Mojca Korošec 051/605-414 turisti@vstorah.si TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE Almini dnevi 7. 10. 2012 ob 10. uri Svetina Mojca Korošec /605-414 turisti@vstorah.si KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE žegnanje konj 7. 10. 2010 ob 15. uri Gajska hosta Kompole Dušan Leskovar 041/644-363 NK KOVINAR ŠTORE 3. krog SNL NK Kovinar : NK Zreče 13. 10. 2012 popoldan športni park Lipa Primož Kaluža 041/340-678 PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE kostanjev piknik 13. 10. 2012 društveni prostori Stanislav Urlep 041/927-370 OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE IN ŠD KOVINAR ŠTORE otroški gledališki abonma »ŠTORČEK« TINKA GRE V ŠOLO 26. 10. 2012 ob 17. uri kulturni dom Štore občina Štore 03/780-38-40 tajnistvo@store.si NK KOVINAR ŠTORE 3. krog SNL NK Kovinar : NK Beltinci 27. 10. 2012 popoldan športni park Lipa Primož Kaluža 041/340-678 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE noč čarovnic 31. 10. 2012 ob 16. uri športni park Lipa Mojca Korošec 051/605-414 turisti@vstorah.si TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE potopisno predavanje november kulturni dom Štore Mojca Korošec 051/605-414 turisti@vstorah.si PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE Martinov pohod 3. 11. 2012 Šmartno ob Paki Stanislav Urlep 041/927-370 OBČINA ŠTORE, VINOGRADNIŠKO DRUŠTVO POLIČ ŠTORE, KMETIJA KROFLIČ IN ŠKD RUDAR PEČOVJE martinovanje 9. 11. 2012 od 15. ure trgovski center Mercator Lipa občina Štore 03/780-38-40 tajnistvo@store.si NK KOVINAR ŠTORE 3. krog SNL NK Kovinar : NK Bistrica 10. 11. 2012 popoldan športni park Lipa Primož Kaluža 041/340-678 PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE pohod Letuš _ Dobrovlje 16. 11. 2012 Letuš Stanislav Urlep 041/927-370 OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE IN ŠD KOVINAR ŠTORE otroški gledališki abonma »ŠTORČEK« OBUTI MAČEK 23. 11. 2012 ob 17. uri kulturni dom Štore občina Štore 03/780-38-40 tajnistvo@store.si LJUBITELJSKI PEVSKI ZBOR »ŠTORE« letni koncert 24. 11. 2012 kulturni dom Štore Radojka Kragelj 03/5770-088 ŠKD RUDAR PEČOVJE Barbarin pohod 1. 12. 2012 Pečovje – Trobni dol ŠKD Rudar Pečovje leonida.cmok@gmail. com KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE miklavževanje Štore 6. 12. 2012 po občini Dušan Leskovar 041/ 644-363 PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE izlet v neznano 15. 12. 2012 društveni prostori Stanislav Urlep 041/927-370 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE , LPZ ŠTORE IN KUD FOLKLORNA SKUPINA KOMPOLE božični večer 20. 12. 2012 ob 17. uri Laška vas Mojca Korošec 051/605-414 turisti@ vstorah.si TD ŠTORE, VRTEC ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE IN OBČINA ŠTORE božičkovanje 21. 12. 2012 ob 17. uri kulturni dom Štore Mojca Korošec 051/605-414 turisti@vstorah.si PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV ŠTORE Božično-novoletni koncert Štorskih železarjev z gosti 29. 12. 2012 ob 18. uri kulturni dom Štore Matej Mastnak 040/692-830 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE silvestrski pohod na Srebotnik 31. 12. 2012 OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE IN ŠD KOVINAR ŠTORE otroški gledališki abonma »ŠTORČEK« ČEVLJAR IN PALČKA 25. 1. 2013 ob 17. uri kulturni dom Štore občina Štore 03/780-38-40 t ajnistvo@store.si OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE IN ŠD KOVINAR ŠTORE otroški gledališki abonma »ŠTORČEK« CESARJEV SLAVEC 15. 2. 2013 ob 17. uri kulturni dom Štore občina Štore 03/780-38-40 tajnistvo@store.si OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE IN ŠD KOVINAR ŠTORE otroški gledališki abonma »ŠTORČEK« POGUMNI JELEN 12. 4. 2013 ob 18. uri kulturni dom Štore občina Štore 03/780-38-40 tajnistvo@store.si Organizator si pridržuje pravico do možnosti spremebe programa. Mojca Korošec 051/605-414 turisti@vstorah.si