STEV. 23 LETO II LENART, 27. decembra 1962 IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Domače novice v prihodnjem letu Dragi bralci, zopet je leto za nami! Pnlšel je čas, da damo obračun, kako smo delali in s kakšnimi težavami smo se otepali. Cas je tudi, da vam povemo, kaj bo z »Domačimi novicami« v prihodnjem letu. Naj povemo za nazaj le na kratko. Predvsem bonili smo se s precejšnjimi težavami okrog denarja, ki ga pri našem časopisu ni bilo nikoli na pretek. Kakor vam je znano, so stroški tiskanja visoki, čeprav so v Celjskem tisku, kjer list tiskamo, zelo uvidevni in nam gredo na roko kolikor je le mogoče ter njihove usluge niso pretirano drage. Nekoliko moramo žal pokarati naše naročnike, ki včasih z zamudo odštejejo naročnino, ki letos ni bila visoka in je krila komaj tretjino stroškov »Domačih novic«. Ce nam občinski ljudski odbor in gospodarske organizacije ne bi šli na roko s tem, da so nam dali finančna sredstva, naš časopis sploh ne bi mogel več izhajati. Tem potom se jim najlepše zahvaljujemo! Poleg naštetih težav pa smo zlasti skušali premostiti problem dopisnikov s terena, ki jih do nedavnega sploh ni bilo. Stanje se je v zadnjem času nekoliko izboljšalo in resno računamo, da bo prihodnje leto še bolje. Prihodnje leto bodo »Domače novice« izhajale 14-dnevno kakor letos in sicer vedno na 8. straneh. Nameravali smo rkvr izdajati tedensko, vendar nam tega denarna sredstva ne bodo dopuščala. Upamo pa, da boste kljub temu naš list z veseljem še naprej prelistavali, četudi vam moramo žal sporočiti, da se bo ob (Nadaljevanje na 3. strani) Otroci v pričakovanju dedka Mraza Ob novi obči v občini Na ObLO Lenart se točasno dela obsežnejša analiza dosedanjega obdavčevanja zasebnih davčnih zavezancev — obtrnikov in kmetovalcev. Ugotavljajo, da je bilo obdavčevanje z občinsko doklado z eno samo lestvico nepravilno ali bolje povedano, nepravično. Četudi v konfiguraciji terena ni pomembnih razlik med posameznimi kraji, oziroma med katastrskimi občinami, pa vendar obstajajo razlike v drugih pogojih za boljšo proizvodnjo: komunikacijske naprave, oddaljenost od odkupnih postaj, oddaljenost tržišča, možnosti vključevanja v organizirani odkup, možnost za vključevanje v organizirano kmetijsko proizvodnjo in podobno. Zaradi tega je posebna komisija po proučitvi navedenih kriterijev in še drugih okolnosti, razporedila vseh 57 katastrskih občin v štiri vrednostne skupine za katere se bodo osnovale štiri lestvice za predpis občinske dokla-de z različnimi stopnjami. Izračunani katastrski dohodek po ugotovitvi posebne komisije ne predstavlja dejanskega dohodka za pravilno obdavčitev, temveč je domafe i Ko je bilo ►►najhujše« v zvezi s kubansko krizo mimo, so se v ospredju političnega dogajanja spet pojavila nesoglasja znotraj zahodnega zavezniškega tabora. V zadnjih štirinajstih dnevih smo lahko zabeležili dve srečanji, najprej Macmillan — de Gaulle, nato pa še Macmillan — Kennedy. V prvem primeru so komentatorji, ki so blizu dobro obveščevalnih krogov, poudarjali, da gre za že ►►tradicionalno« britansko-franco-sko razgovarjanje o prizadevanju Velike Britanije, da bi ss vključila v zahodnoevropsko skupno tržišče, kjer imajo veliko besedo prav Francozi. In kot že nekajkrat prej je tudi tokrat de Gaulle prav verjetno ostal pri svojem starem stališču. V Parizu so namreč bili po tem srečanju celo tako zadržani, da niso hoteli dati nobsnega komentarja, ali je sedaj več možnosti za britansko priključitev k skupnemu trž;šču. Ce upoštevamo to dejstvo, potem je jasno, da je Macmillan odpotoval na razgovore s Kennedy-jem na Bahamske otoke že v naprej s polno glavo starih in novih skrbi. Z ameriškim predsednikom je razpravljal o vprašanjih, ki povzročajo »hudo kri« v ameriško-britanskih odnosih, predvsem pa o znani aferi »Skybolt«. Gre za iski dokladi Lenart občutno nižji od dejanskega narodnega dohodka. Na podlagi podatkov bo uprava za dohodke pri ObLO Lenart pripravila za leto 1963 štiri različne lestvice za predpis občinske doklade. V obrtništvu se pogosto izvršijo izbrisi obrtnih dovoljenj, po odjavah poedinih obrtnikov, na drugi strani pa se zopet v manjšem obsegu izvršijo prijave za vpis v register obrtnikov — davčnih zavezancev. Odjave se pojavljajo predvsem v služni obrti, manj pa v proizvodni obrti. Največkrat se odjavlja obrtno dovoljenje na račun poznejšega protizakonitega opravljanja obrti — šušmarstva, saj se nove prijave v večini primerov vlagajo zopet tam, kjer se obrtnik — šušmar preganja zaradi nezakonitega opravljanja obrti. Realno obdavčevanje obrtnikov je zelo težko, ker mora pri teh finančni organ sproti ugotavljati in ob odmeri dokazovati doseženi dohodek, saj so davčne napovedi o doseženem dohodku obrtnikov v 90 % dane v korist zavezancev, ki del ustvarjenega dohodka zatajijo. medsebojni obrambni sporazum, po katerem je Velika Britanija usmerila vso svojo obrambno strategijo na oborožitev z jsder-skimi raketami ►►Skybolt«, ki bi jih izfereljevali iz posebej za to zgrajenih letal. V to so vložili Britanci ogromna sredstva, Američani pa so si sedaj premislili in se odločil za podmorniške rakete ►►Polaris«. Časopisna agencija AP je v komentarju ob zaključku ba-hamskih razgovorov zapisala, da je Macmillan privolil v rakete ►►Polaris«. Sedaj je slišati, da bo naletel v parlamentu na pravcati »politični vihar«, ker Britanci menijo, da je Kennedy s svojo odločitvijo glede rakete ►>Skyboit« hudo užalil premiera Macmillana, njegovo vlado in prizadel tudi Veliko Britanijo. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije je na nedavnem zasedanju sklepala v predlogu zakona o javnih cestah, republiški zbor pa je sprejel zakonski predlog o spremembi zakona o območju okrajev in občin v Sloveniji. V imenu izvršnega sveta je o spremembah tega zakona govoril podpredsednik IS dr. Joža Vilfan. To vprašanje je vzbudilo dokaj zanimanja že tedaj, ko so o takih spremembah razpravljali v ostalih jugoslovanskih republikah. V svojem ekspozeju je dr. Vilfan poudaril, da gre pri združitvi okrajev za krepitev našega komunalnega sistema, ne pa za formalnost, ki ne bi koristila. Dedek Mraz Na pragu novega leta Spet je leto dni za nami! Nekateri smo ga prebrodli z lahkoto, spet drugi v težavah in vsakodnevnih nevoljah. V letu 1962 smo marsikaj novega doživeli v naši deželi, pa tudi v naši občini. Osrednji dogodek v Jugoslaviji je bil nedvomno IV. Plenum CK ZKJ, ki je analiziral dosežke in kritično ocenil slabosti v našem družbenem življenju. Tudi Pismo Izvršnega komiteja CK ZKJ je z vso ostrino obdelalo napake, ki smo jih delali in ki jih še delamo. Vrsta sestankov in posvetov, ki so jih organizirali občinski politični forumi je bila logična posledica dogajanj v delovnih kolektivih, v družbenih organizacijah in povsod, kjer se življenje odvija. Napake smo kritizirali in jih skušali odpravljati. Koliko nam je to uspelo, nam je vsem znano in bi ne imelo pomena ponavljati znanih dejstev. Važno je, da si na pragu novega leta zadamo nove in še težavnejše naloge, ter, da v prihodnjem letu ne omagamo pod težo bremen. V socialistično izgradnjo moramo še bolj kot doslej vključiti slehernega občana, delavca in proizvajalca, ki naj (Nadaljevanje na 2. strani) Na pragu novega leta (Nadaljevanje s 1. strani) zares postane upravljalec v pravem pomenu besede. Pridružimo se besedam velikega literata pretekle dobe Ivana Cankarja, ki pravi: »Na plečih delavca — pro-letarca bo slonelo življenje!« To je čista in najbolj kristalno čista resnica, saj je to vsakodnevna praksa že potrdila. Ko vstopamo v novo leto, se moramo spomniti tudi naših najmlajših, ki jih bomo te dni obdarili in razveselili ob novoletni jelki in dedku Mrazu. Naša naloga naj bo poleg tega tudi, da bomo te mlade ljudi — šolarje, kmečke fante in dekleta in ostale mladince vključili v delo povsod tam, kjer bodo po svojih močeh lahko uspešno pomagali. Začnimo novo leto z novimi mladimi silami! Ne zanemarjajmo pa nasvetov starejših, ki so nam priborili to, kar imamo danes — svobodo in socializem. PRED ZDRUŽITVIJO KMETIJSKIH ORGANIZACIJ V OBČINI LENART Kdo bo kril izgubo za nazaj? Živimo v času, ko je zelo aktualno vprašanje združevanja kmetijskih organizacij. K temu ukrepu smo pristopili tudi v naši občini, čeprav do formalne združitve še ni prišlo. O združitvi kmetijske zadruge Lenart, KG Lenart in Selce se je razpravljalo na raznih forumih, vendar pa še delovni kolektivi o tem niso razpravljali, čeprav bodo dokončno besedo le morali reči. Nedvomno ne bo odveč, če bodo kolektivi kmetijskih organizacij sami dali pobudo za sestanke, na katere bi kazalo povabiti ljudi, kii bodo delavcem znali raztolmačiti namen združitve. Mnogo hude krvi je med navedenimi delovnimi kolektivi povzročilo to, da bi naj nova kmetijska organizacija krila izgube za nazaj na kmetijskem gospodarstvu Lenart in Selce. Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da bo izgubo pokril okrajni ljudski odbor Maribor. O tem je bilo govora tudi na nedavnem posvetovanju kmetijskih strokovnjakov lenarške občine. Tako se bo novi kolektiv po združitvi lahko posvetil temu, kako bo gospodaril v prihodnje, ne bo pa mu potrebno misliti, kako bo kril izgubo za nazaj. Razumljivo pa je, da je polna vreča tudi enkrat prazna iin, da bo moral novi kolektiv storiti vse, da v prihodnje do izgube ne bo prišlo. Ce pa bo ustvarjal izgubo, jo bo maral tudi sam pokriti. „BREST„ v Zavrhu izdeluje razstavni paviljon Mizarsko podjetje »Brest« v Zavrhu iz leta v leto lepše napreduje. Kljub tesnim in nefunkcionalnim prostorom, sorazmerno slabi tehnični opremi, so delavci tega malega podjetja opravili vrsto kvalitetnih del. Med zadnja zelo pomembna naročila sodi tudi to, da »Brest« izdeluje razstavni paviljon za jugoslovansko razstavo, ki bo marca prihodnje leto v Leipzigu. Mizarstvo v Zavrhu je uspelo osvojiti naročilo, čeprav je zanj konkuriralo kar 14 tovrstnih podjetij iz vse države. Paviljon, ki ga izdelujejo v Zavrhu, bo stal na prostoru tisoč kvadratnih metrov in bo težak 5 vagonov. Do Maribora bodo posamezne njegove dele prepeljali na 10 kamionih. Vrednost mizarskih del, ki jih opravlja »Brest« je nad 4 milijone dinarjev ali enkrat več kot je enomesečni proizvodni plan tega podjetja. NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU SELCE SE NAČRTNO PRIPRAVLJAJO Za ureditev novih nasadov Čeprav na selškem kmetijskem gospodarstvu z gotovostjo ne vedo, če bodo ostali samostojni tudi v prihodjih letih, kajti obeta se jim združitev s kmetijsko zadrugo Lenart, so polni načrtov, kako bodo gospodarili v prihodnjih letih. Tovariš direktor nam je postregel s kopico številk, ki več ali manj zgovorno potrjujejo to trditev. Čeprav nas je že takoj na začetku našega razgovora vprašal, kaj je z združitvijo, ni vse do konca niti malo okleval v hotenju, da je potrebno delati in storiti vse, da se posledice toče vsaj nekoliko omilijo in da se bo po- sestvo še bolj razvilo v sodoben sadjarski obrat. Toča, ki je strahotno pustošila tudi na njihovem posestvu, je prizanesla samo 45 arov veliki njivi posejani s pšenico. Skupna škoda je narastla kar na 57 milijonov dinarjev. Letina je izredno dobro kazala in kot nalašč se je 16. julija vsula smrtonosna toča, ki je uničila domala ves-pridelek. S trudom so zbrali le 5 tisoč kg breskev na veliko obtolčenih in jih prodali povprečno po 40 din za kg. Vse pa je kazalo, da bodo trgu posredovali 14 vagonov breskev po 90 din za kg in 15 vagonov hrušk po 80 din PO DNEVU JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE V Makedoniji nam je lepo Za nami je 22. december, Dan jugoslovanske ljudske armade, ki smo ga v lenarški občini letos bolj kot kdaj prej svečano proslavili. K svečanemu vzdušju je zlasti prispevala uspela razstava »VOJAŠKI DNEVI«, ki sta jo skupaj pripravili 19. in 20. decembra komanda mariborske gar-nizije in občinski odbor SZDL. Razstava je uspela tudi po številni udeležbi. Prav tako so bile lepo obiskane kinopredstave, ki so bile v tem času v nekaterih krajevnih središčih občine. Osrednja slovesnost v počastitev dneva JLA pa je bila v Lenartu 20. decembra s pestrim kulturnim programom in s priložnostnim govorom. 22. december so praznovali tudi širom naše domovine. Naši fantje, ki služijo vojaški rok v Makedoniji v kraju Kavadarci, so nam te dni pisali, da se imajo prav lepo in da so pripravili pester spored za svoj praznik. Svečano pa so slavili tudi dan republike. Oboje jim bo ostalo v trajnem spominu. V imenu 25 Slovencev, — doma iz lenaške občine nam je pisal Franci Strmšek, doma iz Benedikta. V pismu med drugim sporoča, da so se vojaki že medseboj seznanili in da bi se sedaj kar težko ločili. Čeprav pridno vadijo vojaške veščine, jim prostega časa ne manjka. V prostem času se v glavnem ukvarjajo z različnimi panogami športa. Med njimi je mnogo veseljakov, ki v dobršni meri poskrbijo za smeh in razvedrilo. »Ko sem pred odhodom v JLA zvedel, da sem dodeljen v Makedonijo, sem bil globoko razočaran. Kmalu pa sem se sprijaznil s položajem in sedaj mi je kar lepo med tovariši in se dobro razumemo. Zanimajo nas tudi novice iz domačega kraja, zato smo se naročili na lenarški časopis »Domače novice«. Vsem, ki jih še čaka služenje vojaškega roka priporočamo, naj bodo pogumni, kajti pri vojakih se da živeti!« Vojaki iz lenarške občine, ki služijo v Kavadarcih, želijo občanom Lenarta, posebno pa svojim staršem srečno Novo leto 1963. za kg. Če bi bilo vreme ugodno, bi kmetijsko gospodarstvo Selce zaključilo poslovno leto z lepim dobičkom in bi se tako uvrstilo med gospodarsko -najbolj rentabilna posestva daleč naokrog, nam je dejal tov. Janko Čagran, direktor tega posestva in pristavil, da so imeli pridelke zavarovane za 19 milijonov, vendar jim je zavarovalnica odbila kar 20 odstotkov ali izplačala je samo 11 milijonov dinarjev. Pridelki sicer niso bili kdove kaj zavarovani, vendar pa jih pred leti sploh niso zavarovali. V prihodnje bomo pridelke še višje zavarovali, kajti kdove, kaj se lahko vse pripeti, nam je dejal tov. Čagran. Toča, ki je KG Selce prizadela, ni pustila posledic samo za letos, temveč se bo na pridelku poznalo še vsaj dve leti, ko bodo nasadi spet polno rodili. Ponekod pa bodo morali obstoječe nasade sploh nadomestiti z novimi. Tako je na primer v Voličini 30 odstotkov breskvinega nasada v celoti uničenega in ga bodo morali izseka-ti. In koliko so na KG Selce letos iztržili za sadje? Bore 4 milijone dinarjev namesto vsaj nekajkrat toliko več. Na selškem kmetijskem gospodarstvu so imeli tudi dobro ureje-vano drevesnico, ki jo je toča prav tako uničila in spet je šlo po vodi 15 milijonov dinarjev. Številke, ki ponazarjajo povzročeno škodo so tolike, da se človeku kar milo stori. Toda ljudje, ki delajo na posestvu v Selcih, ne stojijo križem rok. Njihov cilj je nadoknaditi, kar se da in vložiti vse sile v nadaljnji irazvoj posestva. Pri tem se trudijo vsi, tako direktor, kot ostali delavci, saj vedo, da je kruh na posestvu, ki si ga moramo pridelati z lastnimi rokami. Kakorkoli že bo v zvezi s priključitvijo, delo se bo nadaljevalo bodisi ločeno, ali skupaj v veliki kmetijski organizaciji. Nič se ne bo spremenilo, pa četudi bi prišlo do priključitve k ptujski zadrugi, ki se baje za to poteguje. Na KG Selce so že dobili odobrene potrebne kredite, ki jih nameravajo uporabiti za nove nasade. Na območju krajevnega odbora Selce in deloma v Čermljenšaku nameravajo v prihodnjih treh letih urediti 169 ha sadniih plantaž. Načrte so izdelali v Projektivnem biroju v Mariboru. Za odkup zemlje od zasebnikov bodo potrebovali 27 milijonov dinarjev, ki so jim bili odobreni v obliki kredita. Poleg tega bodo uredili še več drugih plantaž. Pravijo, da se bodo najbolje obnesle hruške sorte kleržo in pastorka, ker so trajnejše, medtem ko bodo posadili jablane sorte jonatan in zlata pramena, ki se v teh krajih že nekaj let dobro obnesejo. Računajo, da bi bil pridelek jabolk v novih nasadih 5 do 6 vagonov na ha z intenzivnim gojenjem sadja. Na njihovem posestvu imajo tudi veliko starih sadovnjakov, ki so do-služili, saj so nekateri dosegli kar častitljivo starost 80 let. Te sadovnjake nameravajo postopoma zamenjati z novimi nasadi, ki bodo sčasoma dajali višji pridelek. Kmetijsko gospodarstvo Selce se je že nekaj let sem načrtno usmerjalo v sadjarstvo in živinorejo. Imajo sicer tudi nekaj vinogradov in njiv, ki pa ne predstavljajo bistvene postavke v njihovem gospodarstvu. V prihodnjih letih nameravajo proizvodnjo v tej smeri še bolj intenzivno usmerjati. Živinorejo bodo v glavnem osredotočili v Trnovski vasi, kjer imajo potrebne objekte. Dovolj je besed in številk. Pa kdaj drugič kaj več. Naš sestavek naj zaključimo z ugotovitvijo, da so na KG Selce neutrudljivi in polni načrtov. Še nekaj let in okrog upravne zgradbe KG Selce se bodo razprostirale vse naokoli velike in skrbno negovane plantaže sadja, ki bo šlo dobro in hitro v denar. —ec Bogat prGgram tečajev komisije za zdravstveno prosveto pri občinskem odboru RK Lenart NAŠ FOTOZAP1SEK Komisija za zdravstveno prosveto pri občinskem odboru RK je sprejela bogat program tečajev za zdravstveno vzgojo mladine in odraslih. Vsi tečaji bodo trajali po 43 ur. S tečaji nameravajo začeti že v prvi polovici januarja, saj bodo v tem času priredili tečaj za mladince .in mladinke iz Lenarta in okoliških vasi ter za mlade ljudi iz območja krajevnega urada Jurovski dol. Nekako v istem času nameravajo prirediti tečaj v Gradišču, katerega bodo obiskovali udeleženci iz Gradišča, Cerkvenjaka in Benedikta z okoliškimi vasmi. Tretji tečaj pa bodo imeli v Voličini za Voličino in Viničko vas. Na vseh tečajih bodo predavali zdravniki in učitelji. Tečaj bo brezplačen za vse udeležence in se interesenti lahko prijavijo kar pri občinskem odboru RK v Lenartu bodisi pismeno ali ustno. Občinski odbor RK želi, da bi prijavljeni sporočili vse potrebne podatke (priimek in ime, bivališče s hišno številko, zaposlitev itd). Točen razpored predavanj bodo obiskovalci izvedli na sestanku, ki ga bo v ta namen sklical občinski odbor rk Lenart. Tudi letos bodo priredili tečaj za prvo pomoč za odrasle osebe. Tega tečaja naj bi se. udeležili predstavniki zadrug, kmetijskih gospodarstev, gasilskih enot, raznih delavnic, avto-moto društva, traktoristi in drugi, ki so večkrat izpostavljeni raznim nezgodam in je prav, da vedo, kako si bodo pomagali v nesreči ali pa, da bodo pomoč nudili drugim ogroženim oseban. Tak tečaj je priporočljiv tudi za športnike in za fante, ki bodo šli na služenje vojaškega roka. Udeleženci tečajev bodo ob zaključku dobili izkaznice, s katerimi se bodo lahko kjerkoli izkazali. Tečaj za prvo pomoč bo trajal 60 ur. Na občinskem odboru RK pa so ga pripravljeni tudi podaljšati, če bodo slušatelji to želeli. G. P. GLAVNI DOBITKI VODILNIM FUNKCIONARJEM V gostilni Zg. Ščavnica je bila pred dnevi veselica, ki jo je pripravilo krajevno gasilsko društvo. Na veselici so imeli tudi sreeolov. Da bi sreoolov lahko izvedli, so organizirali široko nabiralno akcijo, s katero so zbrali večja denarna sredstva in več praktičnih dobitkov, med temi tudi radijski sprejemnik, prašiča in srno, ki jo je poklonila tamkajšnja lovska družina. Po razprodaji srečolovnih kart je komisija, ki je sreoolov vodila, dala v prodajo še dve vrečki s srečkami za glavni dobitek, ki so jih v celoti odkupili vodilni funkcionarji društva in tako zadeli glavne dobitke. Ta postopek je zbudil med prebivalci Zg. Sčavnice, zlasti pa med podporniki gasilskega društva splošno ogorčenje. Prav bi bilo, da bi. odborniki gasilskega društva v Zg. Ščavnici pojasnili svoje početje in se tudi javno opravičili, kajti to je njihova obveznost do občanov njihovega kraja in do članov gasilskega društva. Upajmo pa tudi, da bodo pristojni organi primer raziskali in zahtevali kazenski postopek. »Domače novice« v prihodnjem letu (Nadaljevanje s 1. strani) enkrat povečanem obsegu lista, enkratno povečala tudi naročnina in sicer od sedanjih 400 na 800 din letno! Tudi v novem letu :se bomo potrudili, da bomo zadovoljili željam bralcem, to pa bo seveda v marsičem odvisno od vašega sodelovanja s prispevki, ki jih bo- Nesreča v mlinu V Zgornji Ščavnici se je v starem mlinu smrtno ponesrečil 60-letni Jožef Kaučič, ko je nekaj v mlinu popravljal. Mlin je bil v pogonu. Transmisija ga je zagrabila za suknjič in ga tako dolgo vrtela, dokler ni bilo njegovo truplo ovira vrtenju mlinskega kolesa. Kaučič, ki je tako tragič- Na lenarški šoli so že pred tremi leti uredili televizijski klub v katerem se ob otroških oddajah zbirajo učenci te šole. Zanimanje za televizijo je med šolarji izredno veliko. Ob vsaki oddaji je prisoten tudi učitelj, ki skrbi za red in disciplino ter po potrebi odgovarja na vprašanja, ki so v zvezi s televizijskim programom. Na sliki: pionirji nestrpno čakajo na začetek programa. TROJIŠKA SLATINA V ZERJAVCIH L[ud[e so ss spstikaii ob plese V prejšnji številki smo na kratko napisali o slatini v Zerjavcih in njenem lastniku. V današnjem sestavku bomo skušali bralcem posredovati nekaj več o rasti in prenehanju obratovanja slatine v tem kraju. Starejši ljudje vedo o žerjavski slatini povedati marsikaj zanimivega. Nekaj jih še tudi živi, ki so tam okrog leta 1900 ali pa še prej delali v tem slatinskem podjetju, ki je bilo za tiste čase zares sla-tinsko podjetje, čeprav v rokah zasebnika. Tam okrog leta 1850 je slatino v Zerjavcih .oskrbovala tako imenovana vaška skupnost. Kasneje pa je prešla v zasebno last gostilničarja Suiza iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah, sedanjega Gradišča. Lastnik je kmalu uvidel, da bo slatinski vrelec prinašal lepe denarce, zato je v neposredni bližini zgradil večjo gostilno in več manjših objektov, ki so služili kot skladišče za slatin-sko embalažo. Ze zadnjič smo povedali, da je slatina bila zelo kvalitetna in so jo v velikih količinah izvažali v Avstrijo in Nemčijo, pa tudi po domačih gostilnah jo je lahko dobil vsak gost kolikor je želel. Posel je lepo cvetel vse dotlej, dokler se ni zganil lastnik radenske slatine, ki se je bal konkurence .in poslal svoje . »strokovnjake«, ki naj bi »prijateljsko« svetovali lastniku slatine v Zerjavcih, da je vrelec potrebno poglobiti. Lastnik je na to pristal, vendar se slatina zaradi tega ni izboljšala temveč poslabšala, ker je začela v večjih količinah dotekati voda. Kakovost se je seveda slabšala, pa tudi vaščant so se začeli obregovati ob lastnika slatine, ki je prirejal večkrat plese, na katerih so se zbirali mladi ljudje po trudapolnem delu in se veselili svoje mladosti. Ob zvokih domačih muzikantov se je mladina veselila tudi pozno v noč, kar je bilo za tiste čase nadvse pohujšljivo. Lastnik znane slatine je imel polno načrtov. Nameraval je zgraditi celo zdravilišče, vendar so mu to preprečili njegovi konkurenti in vaščani sami. Tako je nekdaj znani slatinski vrelec usahnil za širši krog potrošnikov, njegov lastnik pa je zbolel in vse skupaj prodal novemu lastniku, ki pa se za stvar ni več zanimal. Morebiti bi se po tolikih letih le našel nekdo, ki bi mu ne bilo škoda denarja in časa za ponovno preiskavo nekdaj znane slatine v Zerjavcih. Vloženi trud bi bil morebiti bogato poplačan. F. S. mo radevolje objavljali in tudi nagradili. Z novim letom bomo na povečanem obsegu lista uvedli tudii nekaj novih rubrik. Sicer pa boste sami presodili, kolikor nam bodo prizadevanja v novem letu tudi uspela. Zaključimo z željo: ostanite še v naprej naročniki našega lista in pridno pišite! Uredništvo prečno in uspešno novo leto 1963 želijo svojim občanom no končal, -zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Ta nenavaden dogodek je globoko pretresel vso ščavniško dolino, saj je to že druga tovrstna nesreča v povojnih letih. Nesreča narekuje skrajno previdnost pri takih delih. J. R. Občinski ljudski odbor Lenart Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski sindikalni svet Občinski komite LMS Občinski odbor RK Občinski odbor ZB NOB Občinski odbor ZROP Občinski odbor ZVVI Občinski gasilska zveza Občinska zveza prijateljev mladine Vse krajevne družbenopolitične organizacije in društva Delovni kolektivi: Tovarna usnja Slovenske Konjice — obrat Lenart Gradbeno podjetje Lenart Klemos Lenart Trgovsko podjetje »Potrošnik« Lenart Trgovsko podjetje »Izbira« Cerkvenjak Gostinsko podjetje Lenart Zdravstveni dom Lenart Veterinarska postaja Lenart Lekarna Lenart Kmetijska zadruga Lenart Kmetijska zadruga Zgornja Ščavnica Kmetijsko gospodarstvo Lenart Kmetijsko gospodarstvo Selce Mizarstvo »Brest« Voličina Banka Lenart Postaja Ljudske milice Lenart »Domače novice« Lenart Začela je večerna politična šola Na cesti Volčina — Gočova je delalo 20 ljudi, ko so bili zlasti prizadeti po toči. Ker je bilo malo denarnih sredstev, smo z delom zaključili že okrog 10. septembra letos. Vinko Fras, ki je delo vodil, je takoj oddal delovne ure predsedniku krajevnega odbora Voličina. Čeprav je že skoraj dva meseca odkar so bili računi predloženi ObLO Lenart, še denarja delavci niso dobili. Zanima me, zakaj se denar tako dolgo ne izplača, zlasti še, ker nekateri mislijo, da denar hrani delovodja? Krajevni odbor Volčina je račun izstavil 6. avgusta 1962. Račun je bil registriran 3. oktobra 1962, medtem ko je dospel na vložišče na ObLO Lenart 26. oktobra letos. Račun je bil izplačan 24. novembra 1962. V času od 26. 10. do 24. 11. 1962 na proračunu občinskega ljudskega odbora ni bilo dovolj sredstev za izplačilo. V občini je več primerov, ko krajevni odbori računov ne izstavljajo pravočasno ali pa, da jih sestavijo pomanjkljivo: brez pravega naslova, včasih tudi brez podpCsa. Avgust Zavernik referent za izvršitev proračuna ObLO Lenart Popravek V »Domačih novicah« štev. 21 z dne 28. 11. 1962 je bilo v rubriki »Ali jih poznate?« o Pepci Gumzej med drugim objavljeno, da je nudila zdravniku stanovanje. V resnici pa je nudila stanovanje šoferju z družino, ki je bil uslužben na reševalni postaji. S tem popravljamo neljubo pomoto. Uredništvo V 14. številki »Domačih novic« je bil objavljen odgovor na moje vprašanje o cesti skozi Porčič v Gradišče. Med drugim je bilo rečeno, da ta cesta ni kategorizirana in, da je že začet postopek za njeno kategorizacijo. Od tega časa so potekli že 4 meseci, vendar je cesta še vedno v izredno slabem stanju. Rad bi vedel, kdaj sc bo začelo s popravilom ceste skozi Porčič, ali bo postavljen cestar in ali ima imenovana cesta končno svojega lastnika? S. S. Gradišče ^Kategorizacija ceste skozi Porčič še ni dokončno urejena. Pri kategorizaciji cest spomladi ta cesta ni bila predana občinskemu ljudskemu odboru, zato je občina tudi ni popravljala. V kolikor bi bila ta cesta dokončno kategorizirana kot cesta III. reda, bi morala biti spremenjena tudi kategorizacija ceste II. reda Zg. Senarska — Osek — Benedikt. Po vsej verjetnosti bo ta cesta prešla v cesto IV. reda. Ne oziraje se na dokončno ureditev lastništva in ker je cestno podjetje, ki je bilo doslej pristojno, ni vzdrževalo, se je odločilo, da bo občina na lastne stroške uredila najnujnejša dela brž, ko bodo vremenske prilike to dopuščale. Rudi Pen načelnik oddelka za gospodarstvo in finance ObLO Lenart Pisma bralcem V pričakovanju povabila na koline želim prijateljem in znancem iz Benedikta srečno in zadovoljno 1963. leto! Ivan Dajčman Maribor • _ 1 >11" Nekaj podatkov o nas prebivalcih občine Morebiti ne vsete, da je v naši občini še vedno trii četrtine kmečkega prebivalstva, torej takega, ki se ukvarja s kmetijsko proizvodnjo. To je hkrati tudi edinstven primer v mariborskem okraju. Zanimivo je tudi to, da je 40 % kmečkega prebivalstva vzdrževanih (otroci in stari ljudje). To z drugimi besedami pomeni, da so ti nezmožni za delo. Na enega kmečkega prebivalca odpa- Trgovsko podjetje »IZBIRA« Cerkvenjak v svojih poslovalnicah št. 1 Cerkvenjak, »GRADIŠČE« v Gradišču, »DRVANJA« v Benediktu, »SELCE« v Selcih in »ZAVRH« v Zavrhu prodaja vse tekstilno blago in obutev z 10 % popustom in to od 24. 12. do 31. 12. 1962. Poslužujte se ugodne prilike! Vsem svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem želi SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 19 6 3 Kolektiv »IZBIRE« v Cerkvenjaku Pred kratkim je bilo prvo predavanje v Večerni politični šoli, ki jo je pripravil občinski komite ZKS skupaj z Delavsko univerzo občine Lenart. V šolo se je prija- GRADIŠCE: 30. decembra ob 15. in 19. uri: »PLESALKE« — ameriški barvni film VOLIČINA: 30. decembra ob 15. in 18. uri: »NEVIHTA« — italijanski film vilo 29 slušateljev iz delovnih kolektivov, družbeno političnih organizacij in od drugod. Med slušatelji je tudi nekaj odgovornih uslužbencev iz gospodarstva. Šola bo trajala 3 mesece in sicer enkrat tedensko celodnevno. Letos je občinski komite ZK prvič povabil k sodelovanju predavatelje iz Maribora, ki sicer predavajo na mariborskih višjih šolah ali pa so zaposleni na sodišču. Domači predavatelji v glavnem predavajo teme, ki imajo predvsem občinski značaj in pri katerih je potrebno poznati konkretno problematiko bodisi gospodarskih organizacij ali družbenega življenja v občini nasploh. Slušatelji VPŠ poslušajo predavanja iz znanstvenega socializma, politične ekonomije in iz drugih ved. URADNI DNEVI NA OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU LENART IN NA KRAJEVNIH URADIH Na sedežu občinskega ljudskega odbora Lenart so uradni dnevi za stranke vsak ponedeljek, sredo in petek. V zimskem času od 1. oktobra do 31. marca od 7. do 14. ure, v letnem času od 1. aprila do 30. septembra pa od 6. do 13. ure. Isti uradni dnevi so na krajevnih uradih Lenart, Gradišče, Cerkvenjak, Volčina in Benedikt. Na krajevnem uradu Jurovski dol pa so uradni dnevi v torek, četrtek in soboto, ker to službo opravlja matičar iz Zgornje Ščavnice. Stranke opozarjamo, da se glede opravkov na Občinskem ljudskem odboru Lenart poslužujejo vratarja, ki jim bo pojasnil kje bodo posle lahko opravili. Občinski ljudski odbor Lenart Novoletna križanka de 1,5 ha zemlje, medtem ko je to razmerje v okraju Maribor 1 : 2,8 ha. Podatek pokaže, da je v lenaški občini gosta naseljenost. V občini Lenart je tudi skupaj 3.434 posestnikov od tega z 1 do 3 ha zemlje 1.879, 3 do 5 ha 630, 5 do 10 ha 522 in nad 10 ha 403. Slednji podatek nam pokaže, da imamo v naši občini največ kmetov s površinami 1 do 3 ha, kar je logična posledica dedovanja zemlje. iicioLo IHEOliCE KO!« it )AHVI-CNIT: / / I«f\MI 'MMJ. rtvirmr. / AMBSK ŽREBEt mm NIK m UMU J06L. If JUMJL flLM —"t— tLHEiiC GAML ▼ > t fM Dft HDMMU novi M mm. > 1.M Kq IdUBIlUT jjt TEZA z«ei)M AVLO M ČM8VUC [IWL ► mM K jTtvims lom.) • )lAM)Mt 1*1 OiEftNl vam 1 ▼ lit L TMriA DIL MOTOMA ► IRIPWB »Rl ?LU(iU ■ lOMitNI flMODl j PUKLI i. IME. ► fit Mnei (ima.) Ho.DOOU- ► ▼ ilAVNO Mtil ll^RL UiHim KOMITE. Wi 0km11i odbok > !» (ijpmffit pp jp ► •191 iimp lOV^rt« > I HlHHM t» mtOE. 9 5 m NEREi" nitE. ► mvuiM fllM.lC,A t «r V-tKlM »Ollli ► nt am. fll_M.lt, !1 (tovak HO* BANKA M MPOSft i« [)EL0 > ItMDft mm 1 mm ▼ A 3 —i mM (iimon) > Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Štefanec — Uredništvo Lenart, Ptujska c. 3, tel. 21 — Izhaja drugi m četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 din — Naročila sprejema uprava »Domačih novic«, Lenart, Ptujska c. 3 Naročnina se nakazuje na tekoči račun pri NB štev. 604-14-3-973 — Ime računa: Občinski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis Tiska »Celjski tisk« Celje.