72 AR 2010/1 T adeja Zupančič VSEž IVLJENJSKO IZOBRAž EVANJE O GRAJENEM OKOLJU ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJE Prispevki sodelavcev v okviru projekta Špela Verovšek IZBOR, PRISOTNOST IN STOPNJA KOMPLEKSNOSTI OBRA VNA VE VSEBIN O GRAJENEM OKOLJU V IZOBRAŽEV ALNIH PROGRAMIH SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL IN GIMNAZIJ V s k l a d u z i z h o d i š č i o t r a j n o s t n e m g r a j e n e m o k o l j u i n p o v e z a n i h trajnostnih vsebinah, ki smo jih vključili v anketne vprašalnike, s m o t a i s t e v s e b i n e i s k a l i t u d i v a k t u a l n i h u č n i h n a č r t i h [ U č n i n a č r t i g i m n a z i j s k i h p r e d m e t o v , U č n i n a č r t i p r e d m e t o v v o s n o v n i š o l i ; c i t i r a n o 2 0 0 9 ] v s e h r e d n i h i n i z r e d n i h p r e d m e t o v v osnovnih šolah in gimnazijah. Pri tem smo bili pozorni na vse v s e b i n e , k i s e v v e č j i a l i m a n j š i m e r i n a v e z u j e j o n a p r o b l e m a t i k o trajnosti v grajenem okolju. Posvetili smo se sledečim vprašanjem: Ali učni načrti omenjajo " e k o l o š k e " , " t r a j n o s t n e " , " o k o l j s k e " a l i d r u g a č e o p r e d e l j e n e v i d i k e r a n l j i v o s t i p r o s t o r a ? A l i v u č n i h v s e b i n a h p r e v l a d u j e j o naravno-prostorske ali kulturno-prostorske prvine, povezane s trajnostjo okolja. Ali se vsebine neposredno ali posredno nanašajo na arhitekturo (v prostorskem smislu) in arhitekte/ u r b a n i s t e k o t s t r o k o v n j a k e ? A l i n a r a v a u č n i h v s e b i n d o p r i n e s e k boljši predstavljivosti in konkretizaciji kompleksnih problemov g r a j e n e g a o k o l j a i n n a k a k š e n n a č i n s e s p o d b u j a g r a fi č n o izražanje oziroma grafično "pismenost/usposobljenost" učencev i n d i j a k o v . P o s e b e n p o u d a r e k p r i o b r a v n a v i u č n i h n a č r t o v j e posvečen racionalni rabi prostora kot elementu, ki je ključen za razvoj trajnosti v grajenem okolju. O b a n a l i z i u č n i h n a č r t o v u g o t a v l j a m o r e d k o u p o r a b o p o j m a trajnost, trajnostni razvoj, bolj pogosto pa odnos do okolja, odgovorno ravnanje z okoljem itd., kar smatramo za pozitivno glede na ohlapnost in izmakljivost pojma trajnosti (še posebno za osnovnošolce). V osnovnošolskih učnih načrtih se tud ne u p o r a b l j a j o p o j m i : r e g i o n a l n o , p r o s t o r s k o i n u r b a n i s t i č n o n a č r t o v a n j e ; p r a v t a k o t u d i n e p o j m a : r a b a z e m l j i š č a o z i r o m a racionalna raba zemljišča. Ugotovili smo, da splošni cilji pri posameznih predmetih omogočajo vključitev vsebine r a c i o n a l n e r a b e z e m l j i š č a v v s e b i n o p o s a m e z n e g a p r e d m e t a , v e n d a r n i n a t a n č n e j e d o l o č e n o , n a k a k š e n n a č i n i n s k a k š n i m i vsebinami. V osnovni šoli je nagovarjanje in izpostavljanje okoljskih problemov bolj neposredno kot v srednji šoli, vendar s e p r i t e m p o j a v i k l a s i č e n p r o b l e m k o n k r e t i z a c i j e k o m p l e k s n i h problematik v učencem razumljivo obliko, kar nazadnje rezultira v zelo omejenem naboru posredovanih vsebin (npr. l o č e v a n j e o d p a d k o v , o g l e d s m e t i š č a , č i š č e n j e o k o l i c e š o l e ) . P r i p o r o č i l a z a i z v a j a n j e t o v r s t n i h p r e d m e t n i h v s e b i n s o s k o p a , v gimnazijskih programih pa pogosto niti niso zapisana ali se pojavijo kot poljubne alternative v nekaj alinejah. Pri vsebinah (predvsem osnovnošolskih) v veliki meri prednjači in izstopa naravno-prostorski vidik ranljivosti okolja nasproti kulturno-prostorski ranljivosti. V splošnem ugotavljamo zadostno obdelane, večkrat ponovljene in z višjimi letniki/ razredi nadgrajene "klasične" okoljevarstvene vsebine (smetišča - ločevanje odpadkov , smotrna raba ener gije, vedenje o o b n o v l j i v i h / n e o b n o v l j i v i h v i r i h e n e r g i j e , v i r i o n e s n a ž e v a n j a žive in nežive narave itd.). Prostor kot entiteta družbeno-kulturne r a n l j i v o s t i j e n a j p o g o s t e j e o b d e l a n v o k v i r u k u l t u r n e d e d i š č i n e , k i s e n a n a š a n a z g o d o v i n s k e o b i č a j e , t r a d i c i o n a l n o g r a d n j o , o b r t i i n n a č i n ž i v l j e n j a , i n s i c e r z n a m e n o m p r i v z g a j a n j a p o z i t i v n e g a o d n o s a d o t r a d i c i o n a l n i h o b l i k p r o s t o r s k e g a r a z v o j a . V u č n i h n a č r t i h j e o č i t e n p r i m a n j k l j a j b o l j i n o v a t i v n e g a p r i s t o p a k d a n i tematiki, saj se za izvedbo na vseh razrednih stopnjah predlaga o r g a n i z i r a n a e k s k u r z i j a t e r o s r e d o t o č e n j e n a " f o r m a l n o p r i z n a n o " k u l t u r n o - z g o d o v i n s k o d e d i š č i n o v d o m a č e m k r a j u ali ogled kulturnega spomenika, parka itd. Pri tem ni nadaljnjih napotil za povezovanje in osmišljanje teh vsebin s pomočjo n a v e z o v a n j a n a d a n a š n j i p r o s t o r i n č a s . R a z v i j a n j e s p o s o b n o s t i g r a fi č n e g a i z r a ž a n j a i n v e š č i n branja abstraktnih prostorskih podatkov (topografske karte, r a z u m e v a n j e r a z l i č n i h m e r i l , s i m b o l o v , t l o r i s i , t e m a t s k e k a r t e itd.) je sodeč po učnih načrtih prisotno, vendar razmeroma skopo in omejeno na osnovnošolsko izobraževanje. V celokupnem pregledu ugotavljamo zadovoljivo širino " p r o s t o r s k i h v s e b i n " , k i n a j b i j o u č e n c i / d i j a k i o s v o j i l i i n u v o d o m a p r e n e s l i v o k v i r d o m a č e g a / l o k a l n e g a o k o l j a , č e p r a v p o u d a r j a m o , d a a s p e k t t r a j n o s t i v g r a j e n e m o k o l j u n i primerno izpostavljen oziroma so vsebine pogosto posredovane n e p o v e z a n o i n n e o s m i š l j a j o s k u p n e g a c i l j a v z d r ž n e g a r a v n a n j a s prostorom. Vsebine so sicer posredno povezane z arhitekturno- u r b a n i s t i č n i m i v i d i k i , v e n d a r n i v i d n e j š e p o v e z a v e z a r h i t e k t u r o , arhitekti in njihovim strokovnim delom v ožjem pomenu b e s e d e . U g o t a v l j a m o t u d i v e č k r a t n o p o n a v l j a n j e p o s a m e z n i h v s e b i n ( v o k v i r u r a z l i č n i h p r e d m e t o v i n r a z r e d o v ) b r e z v e č j i h r a z l i k v p r i s t o p u , n a č i n u p o s r e d o v a n j a a l i d r u g a č n e m g l e d i š č u . P o n e k o d s o v u č n i h n a č r t i h o p r e d e l j e n e m o ž n e m e d p r e d m e t n e povezave danih vsebin, vendar brez konkretnejših napotil za izvedbo. Tovrstno podvajanje vsebin je deloma tudi razlog z a p r e o b s e ž n o z a s t a v l j e n e v s e b i n e p o s a m e z n i h p r e d m e t o v , g l e d e n a r a z p o l o ž l j i v i č a s o v n i o k v i r . P r o b l e m s e k a ž e t u d i v t o g i h i n n e z a d o s t n i h p r i p o r o č i l i h z a i z v a j a n j e i n p o s r e d o v a n j e posameznih vsebin učencem/dijakom ter skopa specialno- didaktična priporočila za delo v razredu. Matevž Juvančič: STOPNJA HORIZONTALNE IN VERTIKALNE POVEZANOSTI VSEBIN UČNIH NAČRTOV Z VIDIKA KULTURNE TRAJNOSTI RAZVOJA Ocena horizontalne in vertikalne povezanosti vsebin izhaja i z n a v e d b v u č n i h n a č r t i h i n i z p r e d p o s t a v k e , d a s e l e - t i t u d i izvajajo, kot so zapisani. Zastavlja se vprašanje, ali so tako, kot so zapisani, dejansko tudi izvedljivi. Vsebinsko in tematsko o b š i r n e p r e d m e t e ( n p r . n a r a v o s l o v j e i n t e h n i k a , d r u ž b a , b i o l o g i j a i t d . ) j e n a m r e č s k o r a j d a n e m o g o č e h o r i z o n t a l n o m e d s e b o j p o v e z a t i , č e t u d i j e p r e d v i d e n a p o v e z a v a n a v e d e n a , k e r j e razpoložljivi časovni okvir že za obvezne vsebine zelo omejen. Pri zasledovanju povezav z vidika kulturne trajnosti znotraj stopenj in med stopnjami lahko ugotovimo, da se vsebine z n a r a š č a n j e m s t o p n j e i z o b r a ž e v a n j a d i f e r e n c i r a j o i n p r e h a j a j o ob bolj univerzalnih, medsebojno povezanih, istočasno obravnavanih tematik znotraj enega predmeta k porazdeljenosti i n s p e c i a l i z i r a n i m v s e b i n a m , k i s e d e l i j o p o r a z l i č n i h p r e d m e t i h . AR 2010/1 73 T adeja Zupančič VSEž IVLJENJSKO IZOBRAž EVANJE O GRAJENEM OKOLJU ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJE K l j u b t e m u , d a j e d e l i t e v n u j n a i n l o g i č n a , s e p o v e z a v e m e d njimi sčasoma izgubljajo (primeri: razcep predmeta spoznavanje okolje iz prvega triletja OŠ v predmeta naravoslovje in tehnika t e r d r u ž b a , v z a d n j e m t r i l e t j u p a v p r e d m e t e g e o g r a fi j a , z g o d o v i n a , d r ž a v l j a n s k a i n d o m o v i n s k a v z g o j a t e r e t i k a , fi z i k a , k e m i j a … ) . P r i s o t n o s t i n z a s t o p a n o s t , p r e d v s e m p a u č i n e k integralnih tematik kot je kulturna trajnost razvoja s tem slabi. P o s l e d i c a t e g a j e , d a s e k l j u b r a z v o j u o p a ž a n j a v n i ž j i h s t o p n j a h , iskanja vzrokov v srednjih in kasneje iskanja rešitev v višjih, ne izkoristi priložnosti večje zrelosti mišljenja in stališč učencev/ dijakov za obravnavo kompleksnih tem kot so kulturna trajnost razvoja. Probleme povezovanja najdemo tudi v samih zapisih pri posameznih predmetih: državljanska vzgoja in etika navaja npr . preobremenjevanje • ekosistema, ne pa tudi predmeta tehnika in tehnologija, za iskanje in zmanjševanje virov preobremenjevanja; med medpredmetnimi povezavami ni naveden niti en predmet iz likovnega področja umetnostna zgodovina pri medpredmetnih povezavah navaja • strokovne/znanstvene discipline, ne pa osnovnošolskih predmetov; pri filozofiji za otroke pa je povezava navedena z napačnim naslovom predmeta nekateri predmeti navajajo konkretne medpredmetne pov- • ezave v tabeli skupaj s cilji predmeta, drugi pa v posebnem poglavju v zaključku učnega načrta – primerljivost učnih načrtov je tudi zaradi tega deloma otežena Vertikalno so marsikateri obvezni predmeti osnovne šole, ki še zelo skromno obravnavajo vprašanja kulturne dimenzije trajnosti razvoja, nadgrajeni z zelo obetavnimi izbirnimi v s e b i n a m i . N j i h o v a i z b i r n a n a r a v a p a m o č n o s l a b i p o t e n c i a l n e učinke odličneje zastavljenih vsebin. Skromna je, z obravnavanih vidikov, tudi vertikalna povezanost o s n o v n e g a i z o b r a ž e v a n j a p o s t o p n j a h t e r o s n o v n o š o l s k e g a i n g i m n a z i j s k e g a i z o b r a ž e v a n j a . S p e c i a l i z a c i j a r a z l i č n i h s t o p e n j i z o b r a ž e v a n j a p o m e n i n a m r e č g r o ž n j o k o m p l e k s n i m horizontalno bolj bogato povezanim predmetom, ki bi ustrezali naravi obravnave kompleksnih, integralnih vprašanj, ki pritičejo obravnavanim vsebinam. Obličnost, zasnova, struktura in razdelanost učnih načrtov m e d o s n o v n o š o l s k i m i n g i m n a z i j s k i m i z o b r a ž e v a n j e m s e precej razlikujeta. Obširnejše razlage ponekod zamenjajo bolj skope alineje, ki se dotikajo posameznih poglavij in tematik, nakazovanje povezav z drugimi predmeti ali poglavji pa se v v e č j i m e r i o p u s t i . Č e s o t o r e j v o s n o v n o š o l s k i h u č n i h n a č r t i h povezave vsaj zapisane pri posameznih tematskih sklopih (operativne), jih v gimnazijskih najdemo le še med splošnimi cilji predmeta (načelne). Zato lahko predvsem na prelomu stopenj i z o b r a ž e v a n j g o v o r i m o t u d i o n a j v e č j i i z g u b i h o r i z o n t a l n e povezanosti z vidika kulturne trajnosti razvoja, zaradi vse večje diferenciranosti in specializiranosti obravnavanih tem pa tudi vertikalne povezanosti. R e š i t v e z a v e č j o h o r i z o n t a l n o p o v e z a n o s t s e k a ž e j o v (neformalnem) medsebojnem dogovarjanju pedagogov znotraj ene stopnje – ‘medpredmetni dialog’ za usklajeno podajanje integralnih vsebin, katerih del so tudi teme kulturne trajnosti r a z v o j a . I z u č n i h n a č r t o v l a h k o r a z b e r e m o , d a s o i z b i r n i predmeti namenjeni predvsem poglobitvi predmetnih znanj, spregledan pa je njihov medpredmetni horizontalno povezovalni potencial. Pri vertikalnih povezavah znotraj osnovnih in znotraj srednjih šol gre za podobne rešitve. Institucionalni okviri med o s n o v n o š o l s k i m i n s r e d n j e š o l s k i m i z o b r a ž e v a n j e m s o t e ž j e premostljivi – prvi korak bi lahko predstavljal poenotenje o b l i č n o s t i i n s t r u k t u r i r a n o s t i u č n i h n a č r t o v z n a k a z a n i m i p o v e z a v a m i , n a s l e d n j i p a v e č j a v s e b i n s k a p o v e z a n o s t p r e d m e t o v v smeri spodbujanja integralnega pristopa pri spoznavanju, učenju in nenazadnje uporabi znanja. Matija Svetina ANKETA O 'TRAJNOSTNIH' ARHITEKTURNIH TEMAH ZA UČENCE IN DIJAKE V študiji je sodelovalo 2333 otrok in mladostnikov od prvega r a z r e d a o s n o v n e d o č e t r t e g a l e t n i k a s r e d n j e š o l e i z t r e h o s n o v n i h i n t r e h s r e d n j i h š o l . G r e z a o s n o v n e š o l e v L j u b l j a n i ( V i č ) , Kamniku (OŠ Toma Brejca) in v Stranjah, ter za gimnazije v Ljubljani (V ič), Kamniku in v Grosupljem. Šole so bile izbrane k o t r e p r e z e n t a t i v n e p r e d s t a v n i c e r a z l i č n i h s t o p e n j u r b a n o s t i , t a k o g l e d e a r h i t e k t u r n i h z n a č i l n o s t i , k o t g l e d e g r a v i t a c i j s k i h o b m o č i j p o s a m e z n i h š o l . V z o r e c j e s e s t a v l j a l o 5 3 % d e k l e t i n 47% fantov, njihova starost pa se je gibala med 6 in 19 let. 68% o t r o k i n m l a d o s t n i k o v j e v č a s u r a z i s k a v e ž i v e l o v e n o d r u ž i n s k i h i š i , 1 1 % p a v v e č j i h v e č s t a n o v a n j s k i h o b j e k t i h k o t s t a b l o k ali stolpnica. Sodelovanje v raziskavi je bilo prostovoljno, u p o š t e v a j o č e t i č n e i n z a k o n s k e s m e r n i c e r a z i s k o v a n j a v osnovnih in srednjih šolah v Republiki Sloveniji. S t o p n j o o s v e š č e n o s t i o t r o k o z . m l a d o s t n i k o v o t r a j n o s t n i h arhitekturnih temah smo ocenjevali na podlagi analize anketnega vprašalnika. Anketna pola je vsebovala 18 vprašanj izbirnega tipa in 7 vprašanj o demografskih podatkih kot so npr. spol, starost, kraj bivanja. Vsa vprašanja izbirnega tipa so bila slikovne narave, v barvnem tisku na polah v velikosti A4. Nanašala so se na otrokovo in mladostnikovo razumevanje trajnostnega razvoja v kontekstu grajenega okolja; nekaj primerov nalog j e p o d a n i h t u d i v p r i č u j o č e m p r i s p e v k u . V s e b i n s k o v e l j a v n o s t vprašanj smo zagotavljali z metodo ekspertnih ocen treh ocenjevalcev arhitekturne stroke. Testiranje je potekalo od m a r c a d o j u n i j a 2 0 0 9 . P r e i z k u š a n j e j e b i l o s k u p i n s k o , č a s r e š e v a n j a n i b i l o m e j e n , v p o v p r e č j u p a j e t r a j a l o d 3 0 d o 4 0 m i n u t . V č a s u r e š e v a n j a v p r a š a l n i k a j e b i l v r a z r e d u p r i s o t e n učitelj, ki je otrokom pojasnil eventuelne nejasnosti. Navodilo je bilo podano na vprašalniku. Zbrane podatke smo vnesli v Excel in jih obdelali s programskim paketom SPSS 16. Pri analizah smo uporabili statistične teste za analizo frekvenčnih distribucij. Kot mero povezanosti med spremenljivkami smo upoštevali vrednosti p < 0,05. Tomaž Novljan OSVEŠČENOST OTROK IN MLADOSTNIKOV O 'TRAJNOSTNIH' ARHITEKTURNIH TEMAH S t o p n j a o s v e š č e n o s t i u č e n c e v i n d i j a k o v i z o b r a v n a v a n e g a vidika s starostjo v večini narašča.